Stev. 29.
V Ljubljani, 22. julija 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h f> a a dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleton št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Turške razmere.
Zvedeli smo za ta vnebovpijoči slučaj: Na neki okrajni šolski svet je prišla ovadba proti nekemu učitelju, ki ga hočejo klerikalci uničiti. Ovadba navaja take neresnice in je pisana v takem tonu, da bi dotični učitelj proti ovadniku lahko nastopil tožno pot, a to ni mogoče, ker je ovadbo podpisal — dr. Evgen Lampe, ki vživa kot deželni poslanec imuniteto. — Objavljamo to brez vsakega dostavka; ob taki lumpariji nam zastaja pero. Če se izkaže, da je to res, potem mora biti konec vs8h obzirnosti, potem pride tudi dan plačila od naše strani! — Opozarjamo na to vse člane deželnega šol. sveta, seveda tudi barona Schvvarza: naj bodo pripravljeni, da čuvajo zakon, ko se oglasi krvnik Lampe!
V Rudolfovo.
Dne 6. in 7. avgusta t. 1. se vrši v Bu-dolfovem na Dolenjskem XXII. skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Ponuja se nam prilika, da si ogledamo prelepo je Dolenjsko, ki jo je proslavil klasični Janez Trdina v nesmrtnih svojih delih. Krasota tega dela slovenske zemlje naj dvigne v nas ljubezen do rodnih tal, naj se nagledajo oči lepote, naj se spoje srca ob nji v vez bratstva in prave kolegialuosti!
A višje od takega vžitka cenimo drugo vrednost vsakokratnih Zavezinih skupščin, ki se kaže v solidarnosti naprednega slovenskega učiteljstva. Vse leto se trudijo člani in Članice Zaveze, bore se za svoj vsakdanji kruh, bojujejo se za ugled, čast in pravico svojega stanu, za razvoj in napredek šolstva — a ko se približa naš dan, naš praznik, se odpravijo vsi naši z doma in pridejo na Zavezini zbor ma-
nifestirat, da je stanovska zavednost jačja od skrbi in težav, da je napredno in narodno prepričanja v ogromni večini slovenskega učiteljstva tako globoko vkoreninjeno, da ga ne zamori nobena moč in nobeno nasilje, pa naj pride od koderkoli!
Vsaka Zavezina skupščina je naš dan, naš praznik! Kdor neučiteljev ji je kdaj pri-sostoval, vsak je priznal, da ne zmore tako stvarnih, imponujočih in resnih zborovanj nobena druga stanovska organizacija. Naš učiteljski parlament ima splošno najlepši sloves, pa tudi naši tovariši Hrvati, Srbi, čehi in Poljaki, ki so že bili priče našim zborom, priznavajo odkrito, da sami — dasi je njih položaj vsestransko ugodnejši — ne zmorejo nič stvarnejšega, nič stanovsko zavednejšega in popolnejšega od nas.
Četudi se to glasi kot samohvala, vendar nas veseli, da se moremo hvaliti s takimi dejanji. Kdor more tako, naj stori nam enako ! Vsakokrat pred našo skupščino in po skupščini zahrumi iz klerikalnega tabora huronsko vpitje : Zmerjajo, norčujejo se, govore o kruljavi Za-vezariji, denuncirajo — vsi so kakor obsedeni! bode jih in grize, ker z vsemi svojimi uskoki, poslanci in kateheti ne vzmorejo ničesar, kar bi se moglo in smelo imenovati učiteljska skupščina.
Vse to ne plaši naših! Preko podlosti sovražnikov gredo svojo jasno začrtano pot, prepričani do dna srca, da drži samo poštena, javna cesta do končnega smotra.
In zato raste število skupščinarjev od leta do leta.
Eadovljica-Gorica ■ Maribor! Kdo se ne spominja teh sijajnih Zavezinih skupščin pretekla tri leta! V Eadovljici smo si začrtali pot za izveušolsko delo, v Gorici smo stavili zahteve naprednega učiteljstva glede na reformo ljudskega šolstva in z referatom tov. Silvestra od-
krili divjo gonjo klerikalcev proti naprednemu učiteljstvu, v Mariboru smo odkrili dobre in slabe strani državnega šolskega zakona in razkrinkali škodljivce ljudskega šolstva. Nasprotniki so kričali o Ferrerovcih, revolucionarjih in anarhistih — politiška strast in zavist jim je ubila razsodnega duha. Ščuvali so ljudstvo proti nam in proti šoli. Kaj so dosegli ? Od nas je odpadlo, kar je bilo slabega in nerabnega — čistile in očistile so se naše vrste, in sedaj, ko se bliža XXII. skupščina Zaveze v Eudolfovem, se pripravljajo vsi, kar je značajnih in zvestih, da ohranijo učiteljskemu parlamentu v bojih in zmagah pridobljeno in ohranjeno čisto in dobro ime!
Vzpored, ki ga objavimo v prihodnji številki, nam pokaže, da se moramo tudi letos pogovoriti o važnih in aktualnih vprašanjih. Ne razvijajmo nobene hrupne reklame, ne vabimo s sijajem in razkošjem, ki naj v njem izgine notranja cena našega zborovanja, ampak zanašajoč se na požrtvovalnost stanovsko-zaved-nih tovarišev in tovarišic, ki se je že neštetokrat sijajno izkazala, kličemo vse, ki so dobre volje: Vsi na XXII. skupščino Zaveze v Eudolfovo! Z bojem naprej do zmage!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca junija K 155.703*89.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od '/»2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Izdajice!
Kadar čitamo v „Slovencu" ali pa v „Slovenskem Učitelju" geslo starih tradicij: „Mi delamo za ljudstvo, mi smo z ljudstvom in ljudstvo je z nami", tedaj se nehote vedno spominjamo besed, ki smo jih čuli v deželni zbornici iz ust dr. Janeza Evangelista Kreka. Slovejo približno tako: „Učiteljstvo je v boju za izboljšanje svojega gmotnega stanja poseglo tudi po sredstvu prosvete in dela med ljudstvom. Menilo je, da si na ta način pridobi ljudstvo zase in nas tako prisili do izboljšanja in privoljenja v izboljšanje. Toda dosedaj smo še mi zastopniki ljudstva, in učiteljstvo je poseglo po napačnem sredstvu, če je menilo na ta način rvati zoper nas. To ni pot do nas!"
V tem trenutku je dr. J. E. Krek pokazal učiteljstvu, da je na pravi poti. V drugi vrsti je s tem dal našim stanovskim tovarišem v Slomškovi Zvezi krepko zaušnico, ker s tem je pokazal, da toliko časa, dokler bode Slomškova Zveza privesek in odvisnik klerikalne stranke in nje voditeljev, ne bo smela delati za osamosvojitev učiteljskega stanu in ne za osamosvojitev ljudstva, ker s tem izgubi veljavo du-hovski stan in bi prišel do premoči učiteljski stan. Priznal je, da je pot do ljudstva tudi pot do učiteljskih plač in da kakor hitro prične učiteljstvo sistematično na povsem stanovski podlagi delovati na prosvetnem polju, pade moč sedanjih absolutistov. Priznal je učiteljskemu stanu moč, ki jo lahko pridobi z delom. Hkratu je pa dr. Janez Ev. Krek s to izjavo proti prosvetnemu delovanju izdal tudi frivolno igro naših klerikalcev v tem oziru in pokazal, da bodo delali člani Slomškove Zveze v klerikalnih društvih toliko časa, dokler se ni bati, da bi prišel učiteljski stan do premoči in veljave.
LISTEK.
V Inomost.
Konrad Fink.
(Dalje.)
Mesto.
Inomost je gotovo eno najlepših, ako ne najlepše mesto ne samo v avstrijskih, ampak v vseh Alpah.
Ne smemo si misliti, da leži mesto v kakem gorskem kotlu. Eazširja se na prostrani ravnini ob bregovih Ine. Poseben naraven čar pa mu dajejo nebotični, z večnim snegom pokriti gorski vrhovi, ki obdajajo vso ravnino in mesto.
Na severu je mogočno gorovje Solstein, čigar sive, skalnate stene padajo skoro navpično proti mestu. Vsi vrhovi tega gorovja merijo od 2000—2700 m. Na jugu je znamenita gora „Isel". Od tu se svet vedno dviga in preide polagoma v mogočne Otztalske in Zillertalske Alpe.
Da najdemo v taki gorski krajini gorsko vasico ali večji kraj, ni nič kaj posebnega. Toda veliko, moderno mesto s približno 50.000 prebivalci, to je že redkejša prikazen.
Mesto je križišče železnic vzhodnih alpskih dežel, južne Evrope, med Eenom in Du-navom, med Berlinom in Bimom, med Milanom in Dunajem.
Poleg velikomestnega vrvenja imaš v neposrednji bližini mirne kmetiške hišice v rebrih, kjer se pase domača goveja živina.
Poleg širokih mestnih ulic z lepimi stavbami, krasnimi nasadi so v neposrednji bližini velikanske skalne pečine in snežni vrhovi, meneč, da stoje sredi mesta.
Tu košato drevje, tam gori le še kakšen kriv bor, trava ali golo skalovje, kjer večkrat lahko vidiš plahe divje koze ali gamse.
In ravno ta kontrast daje mestu posebno krasoto, ki se ji ne more nihče dovolj načuditi in se je nagledati.
Sredi zelene ravnine, obdane z vencem kipečih gorskih vrhuncev, leži Inomost. Ina pa se blišči kot srebrni trak in spaja vse v krasno sliko. Enako moraš iskati.
Vkljub temu, da leži mesto 573 m nad morjem in je obdano z gorami, je podnebje še precej ugodno. Velika noč je bila že 12. aprila, a bilo je skoro prevroče.
V zgodovinskem oziru je Inomost velikega pomena. To značijo razni spomeniki, posebno pa dvorna cerkev. Eno najstarejših poslopij v mestu je hiša „Das goldene Dachl". Sezidal jo je vojvoda Friderik „mit der leeren
Tasche" in premestil svojo rezidenco z grada „Tirol" pri Meranu v Inomost 1. 1420. Svoje ime ima hiša po malem balkonu, ki je krit z zlatom legiranimi bakrenimi ploščami. Tudi ima hiša imenitne freske. Okolo hiše se širi obenem najstarejši del mesta.
Do „Goldenes Dachl" drži vojvode Friderika ulica. Kratka je, toda prava podoba srednjeveških mest. Vse hiše imajo balkončke, znamenite freske in grbe. Na obeh straneh ulice so pod prvim nadstropjem hodniki, ki so ločeni od ceste z močnimi gotskimi oboki. Tu je vse polno malih prodajalnic rsznih vrst. Ljudje imenujejo te hodnike „Unter den Linden". Nekoliko spominja vse to na Sukni-enice v Krakovem.
V tej ulici je tudi „Hobling-Haus" zidana v krasnem baroškem slogu, kar se še jako redko najde. Zraven te hiše je tudi znamenita gostilnica iz srednjeveških časov, kjer so se ustavljali vladarji in druge znamenite osebe. Tudi Goethe, Heine, Hofer itd.
To je torej staro mesto, ki je skoro popolnoma v sredi celotnega mesta.
Spomeniki: Nedaleč od kolodvora je spomenik vojvode Eudolfa IV. Ustanovnika, ki je sklenil 1. 1363. pogodbo z Margareto Širo-koustno, zaradi česar je prišla Tirolska k Avstriji.
Na Marije Ttrezije cesti je takozvana „Annen-Säule" postavljena v spomin na konec španske dedne vojne in na odhod Bavarcev iz Tirolske na dan sv. Ane.
Volilni knez Maks Emanuel bavarski je bil namreč v tej vojski zaveznik Fran* coskega kralja Ludovika XIV. Tirolce je vodil Martin Sterzinger.
Na južnem koncu Marije Terezije ceste stoji mogočna „Triumphpforte", zgrajena leta 1765. v spomin prihoda zaročencev nadvojvode Leopolda (sin Mar. Ter.) in španske princese Marije Ludovike. Ker pa je ravnotakrat umrl cesar Franc I. (mož Mar. Ter.) so se prekinile razne slovesnosti. Zato je na eni strani kip zaročencev, na drugi pa vdove cesarice Mar. Terezije in sina Jožefa II.
Ena največjih znamenitosti v vsem mestu je dvorna cerkev.
Ta ni sicer posebno velika in lepa, toda polna zgodovinskih znamenitosti.
Takoj na levi pri vhodu je grob in kip Hoferjev. Ob straneh mu počivata njegova bojna tovariša Kapucin Haspinger in „Schützenmajor" Speckbacher.
Največja umetnina v cerkvi pa je slavno-znani nagrobni spomenik cesarja Maksimiljana, ki sta mu bila to mesto in dežela Tirolska jako priljubljena. Sicer ni tukaj pokopan, ampak v Dunajskem Novem mestu.
Iu zato so se tembolj poprijeli klerikalni voditelji terorizma in svojih večin v zastopih, da na ta način pomnože Slomškovo Zvezo, a na drugi strani oslabe osamosvojitev učiteljskega stanu in preprečijo nevarnost, ki jim preti po njem. Ker v doglednem času ni upati nikakega izboljšanja, ker podpira klerikalne večine celo učiteljstvo Slomškove Zveze in nje člana v dež. zboru, zato si je marsikateri tovariš sam izboljšal položaj s tem, da se je vrgel v naročje gnusni protekciji in je resigniral na svojo poštenost. Toda tudi te samopašnosti bo kmalu konec, ker so sedaj morali poseči že po precej zadnjem sredstvu. Poslali so iz vseh boljših mest sedaj vse starejše tovariše lepo neprostovoljno v pokoj, da s temi nad-učiteljskimi službami zopet potolažijo par lačnih Slomškarjev. Službe so že oddane, in razpis bo le pesek v oči avstrijskim šolskim zakonom. Mesta se bodo oddala onim tovarišem, ki smo jih imenovali že v svojem listu, s krajem, kateri mu je prisojen. Izpremenilo se bo le v toliko, da — če ne pojde s Štrukljem za Vič po sreči, dobi on ali pa Kuhar (kakor se med seboj dogovore) D. M. v Polju, ker bo tovariš Slapšak najbrže resigniral na to mesto. Toliko v vednost raznim kompetentom, da ne bodo po nepotrebnem sitili s kolki davčnih uradov, saj drugega itak nimamo od zakonov. Kake kri-Tice se bodo storile potem pri pomaknjenju v višje plačilne razrede, o tem bomo še poročali.
Kot konec vseh teh dogodkov se nas n e polašča resignacija, ker ravno zato smo sedaj dosledno poudarjali, da se morejo naše vrste izčistiti in da sami pahnimo ven iz svojih organizacij vsakogar, ki bi se izkušal z našim delom le okoriščati^ ki bi grešil na škodo svojega tovariša v kolegialnosti, ali zagrešil kako drugo tako nepoštenost.
Duba, ki je sedaj napočila za slovensko napredno učiteljstvo, je doba boja za osamosvojitev učiteljskega stanu, zato smo tolikokrat naglašali: „Ven z omah-Ijivci!" Zakaj dva stanova sta, ki sta središči tega boja, to je duhovski stan in učiteljski stan. Premoč, ugled iu veljavo učiteljskega stanu so dosedaj dosledno poniževali in teptali, a odločnost uam jo dvigne tako visoko, da je ne bo mogoče več podreti. Upravičena je bojazen in organizovani boj, ki so ga započeli sesalci ljudstva in demagogi zoper učiteljski stan na Goriškem. Iu kakor so oni v znamenju organizovauega boja pričeli, tako bomo mi v znamenju organizovane moči odgovarjali.
Vso pozornost bomo sedaj posvečali sistematičnemu delu in načrtom, ki bodo zasnovani v doglednem času. O teh načrtih bomo deloma razpravljali odsedaj naprej v našem glasilu in jih deloma dajali učiteljskim okrajnim društvom in posameznim učiteljskim krožkom v razpravo.
Pa pojdimo dalje, tu je le eno, kar loči nas in naše stanovske tovariše I
V „Slov. Učitelju" čitamo (str. 189, št. 7—8): „Ali smo zato neznačajni, če smo odkriti katoličani, ki se v zasebnem življenju, v šoli in v javnosti ravnamo po edino-
Spomenik, ki stoji sredi cerkve, obdan s krasno, umkftuo izdelano ograjo, je iz črnega marmorja. Na vrhu Sarkofaga je cesarjev kip. Cesar kleči s sklenjenimi rokami, obrnjen proti oltarju Na vseh štirih stranskih ploščah sarkofaga je 24 reliefov, izklesanih v kar^rski marmor. Ti reliefi predočujejo razne Maksimi-ljanove vojne in znamenite dogodke v njegovem življenju.
K grobnemu spomeniku sodi tudi 28 velikanskih kipov Maksimiljanovih prednikov, sorodnikov in drugih zgodovinskih junakov.
Ako gledaš te impozautne, v nadnaravni velikosti iz brona vlite kipe, njih fino delo (posebno pri ženskih oblekah, kjer se poznajo tkanine, čipke itd.), ne moreš verjeti, da so bili izdelani v prvi in drugi polovici 16. stoletja.
Posamezne podobe, od desne pričenši, so:
1. Klodvig, frankovski kralj. — 2. Filip I„ španski kralj. — 3. Rudolf Habsburški. — 4. Vojvoda Albreht II. Modri. — 5. Teodorik, gotski kralj. — 6. Vojvoda Ernest Železni. — 7. Vojvoda Teobert Burguudski. — 8. Angleški kralj Artur. (Najlepši kip) — 9. Avstrijski vojvoda Žiga. — 10. Marija Blanka Sforza, Maksimilianova druga žena. — 11. Margareta, njegova hči in žena francoskega kralja Karla VIII. — 12. Cymburgis, žena Ernesta Žflez-nega. — 13. Kari Pogumni, vojvoda burguudski. — 14. Filip Dobri, vojvoda burg. — 15. Cesar Friderik III. — 16. Leopold Sveti.
pravih in edinoresničnih naukih našega božjega Učenika in Vzornika: Kristusa?" K poglavju o značajnosti in o oskrunjevalcih najdragocenejših svetinj vam bodo vedeli povedati lepe reči: Smrdel (glede tiskovin), Jeglič (glede anarhistov), Štrukelj (glede krščanske ljubezni in boja na nož). Jeli to ravnanje po edino-pravih in edinoresničnih naukih Krista? In podlo denunciantstvo, obrekovanje itd., je li to praktično krščanstvo ?
Stari tradicionalni jezuitizem, ki ste se ga navzeli od drugih, je golo frazerstvo in gola hinavščina. Pojdite vprašat malo naokrog, kakšno mnenje imajo poslanci S. L. S. o vas! In nekdanja vaša očitanja, da poučujemo mi na brezverski podlagi — koliko so odgovarjala resnici? Dokazali smo vam, da je naš pouk glede § 1. (t. j. verske nravnosti) ravnotak kot vaš, saj so učni načrti — podrobni, knjige, učne slike itd. — iste. Hinavščina, ki ste jo menili v tem oziru uganjati, se vam ni obnesla ! Iz zasebnega življenja vaših posameznikov pa lahko prinesemo še dokaj intere-santnih podrobnosti, ki o njih ne vemo, kako jih bodete spravljali v sklad s čistim verstvom in etičnimi načeli! Ali hočete!
Da bi pa z vami razpravljali o bistvih verstva, religiji, konfesiji, katolicizmu itd. — splošno o verskem vprašanju — rajši vsem v dobro zamolčimo, zakaj tega še nečemo.
Pa pojdimo dalje! Mimogrede nekaj o poglavju: Ljudstvo je z nami! — V prvi vrsti bi moral imeti tu besedo hrabri Štrukelj iz Dobrepolj. — Bilo je dne 17. t. m. na severni strani Ljubljane v vasi X. Razgovor s kmetom, ki je pripadnik S. L. S., je nanesel tudi na osebo učitelja. Kmet pravi: „Ta naš učitelj je prej tku udrihu po oašh poslanch. Zdej je pa vs drgačn. Eno službo b mov rad al kaj že. Tku se prlizuje! Šema je, buji se jh, že ne more bit kej prida učitlj." — To je bilo največje zadoščenje na zlorabo fraze „Ljudstvo je z nami!" od strani naših „krščauskih" Slomškarjev. O, tudi ljudstvo spozna značaje in pozna pijavke!
Pa o tem bo še prilika govoriti. Sedaj pa k poglavju kulturne zrelosti! Znano je, da je komite za reformo ljudske šole na Dunaju razposlal vprašalne pole. Iste pole se je razposlalo tudi vsemu slovenskemu učiteljstvu, da se sestavi statistika in opis slovenskega ljudskega šolstva. Stvar kulturne zrelosti je, da se umeva pravo reševanje takih vprašanj. Toda dobil se je človek, ki je v „Slovencu" hitro pričel vpiti „ne", ker se ni prosilo Slomškove Zveze. Če se ni zdelo to malenkostno dlako-cepstvo vsakemu kulturno zavednemu učitelju poniževalno za slovenskega učitelja, o tem ne bomo razpravljali. In vseeno smo dali pojasnila o tem vprašanju, ker smo menili, da je samo eden tako plitev in bo trezna večina vendar spoznala, da je bilo vse postopanje pravilno. Tona varali smo se hudo! Da manjka vsej Slomškovi Zvezi kulturne zrelosti, to je pokazal zadnji „Slov. Učitelj", ki o tem vprašanju — molči. No, če meni, da je s tem svojim molkom pokazal svojo duhovitost, morda še
avstr. mejni grof. — 17. Grof Rudolf Habsburški IV., ded. Rud. Habsb. — 18. Vojvoda Leopold III. (padel pri Lempachu 1386.) — 19. Friderik „mit d. leeren Tasche". — 20. Cesar Albreht I. — 21. Bogomir Buljonski.
—	22. Elizabeta, žena ces. Albreht I. — 23. Marija Burgundska prva žena Maksimiljanova.
—	24. Eleonora Portugalska, njegova mati.
—	25. Kunigunda, njegova sestra. — 26. Ferdinand Katoliški — aragonski — 27. Ivana Kastiljska.
Vsi kipi imajo desno lakt skrčeno do pasu, skrčeni so tudi prsti na roki, očividno, da sMijo pri Maksimiljanovem grobu.
Pri vhodu na desni strani je v posebni kapeli grob nadvojv. Ferdinanda II. in njegove žene Filipine Welserjeve.
Čudno je, da stoji kar zgoraj sredi cerkve in so obrnjene orgle proti cerkvenemu vhodu Te so jako stare in imenitne zaradi umetniških okraskov.
Nasproti dvorni cerkvi je c. kr. dvorec. Temelj tej stavbi je položil cesar Maksimiljan, vendar je bil za Mar. Terezije prezidan. Tu je umrl, kakor že omenjeno, dne 18. avgusta 1765. nemški cesar Franc I. in tukaj je vladal v vojni 1. 1809. Andrej Hofer. Danes stanuje tu nadvojvoda Evgen, veliki mojster nemškega viteškega reda.
Jako zanimiv je muzej „Ferdinandeum", imenovan po svojem protektorju cesarju Ferdinandu I.
diplomatstvo ali kaj drugega, se sila moti, ker naj bo prepričan, da se je ravno s tem svojim molkom sila — blamiral. Na sramoto članov Slomškove Zveze, ki niso hoteli izpolniti vpra-šalnih pol, bo statistika in opis ravnotako po-polen, kakor če bi dobili omenjene podatke.
Otroško naziranje pa kažejo člani Slomškove Zveze tudi s svojo neumno propagando, da nihče ne sme sodelovati pri naših razpravah in nihče ne sme čitati naših časopisov. Tako odkrivati svojo kulturno nezrelost pred svetom — je žalosten pojav za učitelja, če ste tako šibki v svojem svetovnem naziranju, da se ohranjate le z enostranim proučavanjem sveta, potem vas nimamo niti več za stanovske iz-dajice in vam v polnem obsegu oproščamo dejanje, ki ste ga s tem storili, ker vemo — komu ga imamo pripisovati.
Cenjena šolska vodstva in krajne šolske svete prosimo, naj začno takoj naročati šolske tiskovine, ker se pravočasna naročila lažje hitro in točno izvrše kakor pa naročila, ki se nakupičijo koncem počitnic.
Šolstvo mestne občine Trst.
Te dni je izšlo poročilo o stanju mestnih šol tržaške občine. Izvzemši 11 ljudskih šol v tržaški okolici, je učni jezik vseh teh zavodov italijanski.
1). S r e d n j e š o 1 e.
Tržaška občina vzdržuje v mestu višjo gimnazijo, višjo realko in ženski licej. V šol. letu 1909.—10. se je vpisalo v prvo 736 dijakov, v drugo 894, v tretji 943 dijakinj. Zaradi tega je nastala potreba razširiti vse te zavode, oziroma razdeliti vsakega v dva posebna. Šolska komisija ter mestni svet sta se s tem tudi že podrobneje pečala.
2.) Ljudske šole.
V pravkar minulem šolskem letu je bilo vpisanih v vseh občinskih ljud. šolah 21.649 učencev in učenk, od teh 16.716 v mestne šole in 4933 v deset okoliških šol 3761 učencev je obiskovalo slovenske in 1172 italijanske okoliške šole. Slovenskim okoliškim šolam je priraslo 36, italij. okol. šolam pa 21 učencev v šol. letu 1909.—10. Pouk se je delil v mestu v 302 razredih, v okolici v 92 razredih, ki se zopet razdele na 64 razredov slov. ljud. šol in 28 razredov ital. ljud. šol v okolici. Povprečno pride tedaj okolo 59 učencev na razred slovenskih okoliških šol in okolo 42 na razred ital. okoliških šol. V tem pogledu so tedaj slov. okoliške šole na slabšem.
Tudi za ljudske šole je nastala potreba po novih poslopjih. V okolici se zida letos novo šolsko poslopje za slov. ljud. šolo na Op-činah, ki bo, kakor kaže vzorna šolska stavba.
Muzej hrani mnogo izkopanin iz rimskih časov, nabranih po vsej Tirolski. Kulturno-historični oddelek nam kaže razne narodne noše, ki jih je na Tirolskem jako veliko. Skoro vsaka dolina ima nekoliko drugačno nošo, a vse so prav lične in slikovite.
Ugajal mi je oddelek, kjer je razstavljeno razno orožje iz tirolskih vojn in drugi zgodovinski spomini.
Tu vidiš Hoferjevo sabljo, puško, rog za smodnik, pipo, tobakiro, zlato verižico s križcem, ki mu ga je podaril cesar Franc, križ, ki ga je nosil na potu na morišče itd. Ravnotako vidiš spomine na njegove sobojevnike Haspingerja, Speckbacherja in druge.
Največ pa hrani muzej slikarskih del. Zanimive so slikarije domačih umetuikov-samoukov, ki so z narodnokulturnega stališča jako dragocene. Seveda so to slike samih svetnikov, povečini mučenikov, kjer teče kri v potokih. V slikarskih oddelkih so zastopani moderni in tuji slikarji. Najbolj pa so me zanimale razne Defreggerjeve znane slike. Na pr.: Sfeckbachers Aufruf, das letze Aufgebot, die heimkehrenden Sieger, Andreas Hofers letzter Gang itd.
Omenim naj še znamenitega kmetiškega kartografa. Bil je to kmet Peter Anich Rojen 1723. 1., je do svojega 28. leta gospodaril doma. Potem je vse opustil ter šel v Inomost, kjer se je posvetil študiju matematike in astronomije. Izdelal je velik astronomski in
Več o naših ljudskih šolah, osobito okoliških, o svojem času, ko izidejo podrobnejši podatki.
56 razredov v mestu je bilo odločenih meščanskim šolam, katerih šteje okolica celih 0.
3.) Otroški vrtci.
Teh vzdržuje občina devet. Vsi so z ital. učnim jezikom. Večinoma so ob periferiji mesta in v spodnji okolici.
4.) G 1 u h o n e m n i c a.
V šoli za gluhoneme (ital. učni jezik) je bilo vpisanih letos 16 učencev in 14 učenk.
5.) Telovadnice.
Vobčinske telovadnice je hodilo telovadit 741 dijakov srednjih šol in 832 dijakinj ženskega liceja. Otroci mestnih ljud. šol vživajo telovadbo od II. razreda naprej. Ta pouk pa jenja vsako leto s koncem maja. Okolica nima nobene občinske telovadnice; telovadba tudi sedaj ni predmet okoliških ljudskih šol.
6. Večerne šole.
Občina je preskrbela tudi letos za večerne šole za odrasle. Teh je bilo šest s skupno okolo 900 vpisanih, tri slovenske v okolici. Vrhutega še ena za šivilje in modistke v mestu s 103 obiskovalkami.
7.) Zabavišče.
Letos se je odprlo tudi zabavišče v mestu, kjer se je vpisalo do 800 ljudskošolskih otrok.
Občina namerava odpreti v prihodnjem šolskem letu še drugo novo zabavišče.
Slika o tem stanju občinskega šolstva je res razveseljiva. Pač žrtvuje mesto Trst ogromne vsote za ljudsko prosveto, le žal — da odpade na tržaške Slovence premalo.	F. Pl.
Rokopisna čitanka.
Učni načrt za vse vrste ljudskih šol določa za učnijezik kot smoter med drugim tudi, da naj otroci gladko in živoizrazno čitajo, kar je natisnjenega in pisanega.
Pri izberi učnih knjig za prihodnje šol. leto sem podpisanec pri okrajni učiteljski konferenci za Postojnski šolski okraj predlagal, da se sestavi med počitnicami kratka rokopisna knjižica in s prihodnjim šolskim letom že uvede, ker je ne le glede na učni načrt, temveč posebe iz praktičnega stališča nujno potrebna.
Dandanes, ko be nahajajo ljudstva v nekakem svetovnem preseljevanju in se zaradi tega piše premnogo pisem, izpolnjujejo najrazličnejše poštne tiskovine ter dobiva naš kmetič čestokrat dopise od raznih oblastij, je gotovo jako potrebno, da zna čitati tudi raznovrstne rokopise.
Da zadostim tej živi potrebi, sem dajal pesameznim otrokom brati svoje rokopisne izdelke, časih nekatere dopise in pisma sorod-
zemeljski glob, zakar ga je pohvalil dunajski dvor. Nato je sestavi 1. 1760. zemljevid južne in tri leta pozneje severne Tirolske. Vse to vidiš v muzeju, kjer je tudi knjižnica, ki šteje 30.000 knjig. Vendar menim, da nam naš kranjski muzej nudi mnogo več.
Mesto ima tudi gimnazijo, realko, učiteljišče, vseučilišče (1677), trgovsko akademijo, strokovno šolo itd.
Nekaj posebnega sem videl na vrtu učiteljišča.
Na prostem je relief-zemljevid Tirolske. Gorovja, katerih najvišja so visoka poldrugi meter, so sestavljena iz samih skalic, imajo isto obliko kakor gorovje v resnici in tudi iz istih snovi, iz katerih so postavljene posamezne alpske tvorbe. Da se ločijo doline, so pora-stene z mahom. Res, prav lično. Relief zavzema 90 m1. Izdelal ga, je prof. Schuler. Baje je delal 15 let.
Cerkvi je dosti, največja je jezuitska ali vseučiliška.
Ako še omenim, da ima mesto prav čedno zunanjost, široke ulice in veselo prebivalstvo, in sicer bolj kot bi človek pričakoval od pobožnega tirolskega ljudstva, mislim, da sem povedal dovolj.
Naj podam še kratek opis posameznih izletov, ki sva jih napravila v okolico, in sicer kakor so prišli drug za drugim.
nikov, v kolikor so bila dopustna, ter tolmačil posebno zakrivljene črke na šolski tabli vsem učencem. Na ta način sem sicer dosegel nekaj uspeha, toda — žal — večina otrok je ostala med čitanjem indiferentna, ker sem navadno poklical le po tri učence h katedru, kolikor jih je bilo pač mogoče.
Eokopisno knjižico pa si mislim sestavljeno tako-le: 1. obsegala naj bi vzorno sestavljena pisma iz kmetovega in obrtnikovega življenja, dalje dopisnice, poštne nakaznico, čeke, poštne spremnice, vloge in dopise županstev in c. kr oblastnij; 2. naj bi imela obliko in velikost po priliki pisemskega papirja ter naj bo samo broširana, ker bi morala biti poceni, pa tudi zaradi večkratne izpremembe; 3. rokopisi morajo biti resnični posnetki; 4. knjižico naj sestavijo naši najboljši pedagogi in jo naj izda Slov. Šol. Matica v posebni izdaji; morda se pa dobi eventualno kateri drugi založnik.
Ta knjižica naj se prikroji za praktične potrebe našega naroda, ki mu naj bi postala nekak vademecum.
Oitali bi jo učenci zadnjih razredov (oddelkov) vsakdanje šole, zlasti pa v ponavljalni šoli. Na ta način bi se otroci skupno vadili pisanega čitanja, dalje bi imeli vzorce za razne tiskovine in druge spise ter se seznanili z marsikaterimi sodnijskimi izrazi, ki jih bodo v poznejšem življenju večkrat potrebovali.
Končno opomnim, da sem čul od neke strani, da se pripravlja posebna čitanka za ponavljalne šole. Po mojem mnenju bi se lahko eventualno na koncu te knjige vrinila še ta rokopisna knjižica.
Kdor prireja tako knjigo, naj premišljuje o tem predlogu ter ga izvede.
7 Zagorju na Notranjskem.
Rodolf Horvat, nadučitelj.
Opomba uredništva: Nam se zdi predlog tovariša Horvata jako umesten, jako praktičen, pa je tudi — kar je glavna reč 1 — lahko izvedljiv. Najprimernejše bi pač bilo, da se tega dela takoj loti Slovenska Šolska Matica. Zato apelujemo direktno na njo, naj se nemudoma poprime realizovanja Hrovatovega predloga!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Slovensko deželno učiteljsko društvo bo zastopala pri delegacijski seji v Eudolfovem delegatinja gospodična A. Sarkova, ker je delegatinja gospodična Marija Mehle zadržana. Po neljubi pomoti tudi nismo prijavili delegata Franc ČJrnagoja, nadučitelja na Barju, ki bo zastopal to društvo.
Delegate za letošnjo glavno skupščino so dalje prijavila sledeča Zavezina društva:
XXIV.	Učiteljsko društvo za kamniški šolski okraj:
88.	Ivan Sehmeidek, učitelj na Eovah;
89.	Janko Toman, nadučitelj v Moravčah ;
90.	Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah.
XXV.	Učiteljsko društvo za slovenjegra-ški okraj:
91.	Emilija Duler, učiteljica v Šmartnu pri Šlovenjgradcu.
Namestnica:
13.	Kristica Leskovar, učiteljica v Št. Uju pod Turjakom.
XXVI.	Slovensko 'učiteljsko društvo kočevskega okraja:
92.	Franc Štefančič, nadučitelj v Vel. Laščah;
93.	Teodor Betriani, učitelj v Eibnici.
Namestnik:
14.	Konrad Fink, učitelj v Vel. Laščah.
XXVII.	Slovenjebistriško učiteljsko društvo :
94.	Anton Špan, učitelj v Slovenski Bistrici;
95.	Franica Novak, učiteljica v Polj-čanah.
XXVIII.	Šaleško učiteljsko društvo:
96.	Silvester Košutnik, šol. voditelj v Topolšici.
XXIX.	Logaško učiteljsko društvo:
97.	Peter Eepič, nadučitelj na Uncu.
98.	Marija Eupnik, c. kr. učiteljica v
Idriji.
XXX.	Učiteljsko društvo za laški okraj:
99.	Anton Gnus, nadučitelj v Dolu;
100.	Josip Eoš; učitelj v Dolu;
101.	Anton Kuhar, učitelj v Trbovljah;
102.	Gustav Vodušek ml., učitelj v Trbovljah ;
103.	Eudolf Kallan, učitelj' pri Sveti Katarini;
104.	Marija Poglajen, otroška vrtnarica v Hrastniku;
105.	Oskar Moli, učitelj na Vodah.
Namestniki:
15.	Eobert Plavšak, učitelj v Trbovljah;
16.	Josip Zorn, učitelj v Loki;
17.	Josip Velkavrh, učitelj na Vodah.
XXXI.	Učiteljsko društvo za ormoški
okraj:
106.	Eobert Košar, učitelj pri Svetem Bolfenku:
107.	Martin Šalamun, nadučitelj pri Sv. Miklavžu.
Namestnik;
18.	Milko Jerše, učitelj v Ormožu — okolica.
XXXII.	Gornjegrajsko učiteljsko društvo:
108.	Kristina Vole, učiteljica v Šmartnem pri Mozirju;
109.	Josip Korban, učitelj v Gornjem gradu.
Namestnika:
19.	Ignacij Strmecky, učitelj pri Svetem Frančišku;
20.	Alojzij Krajnc, učitelj v Šmartnem pri Mozirju.
XXXIII.	Konjiško učiteljsko društvo:
110.	Adela Šmid, učiteljica v Konjicah;
111.	Josip Troha, šolski voditelj na Eesniku.
Eno kranjsko, sedem štajerskih in eno primorsko Zavezino društvo še ni poslalo popolnih podatkov. Prosimo, da to store nemudoma, da more tajnik sestaviti svoje poročilo.
Ptujsko učiteljsko društvo ni prijavilo novoizvoljenega predsednika, zato ne verno, komu naj pošiljamo društvene dopise.
Za glavno skupščino je dalje prijavljena tema: § 1. državnepa šolskega zakona.
Pa banketu dne 7. avgusta ogledamo deželno kmetijsko in vinarsko šolo na Grmu, kar bo gotovo zanimalo udeležence.
Vodstvo Zaveze:
L, Jelene
predsednik.
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani ima svoj izredni občni zbor v torek dne 26. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne v „Narodnem domu", pritličje desno.
Dnevni red:
1.	Društvene denarne zadeve.
2.	Slučajnosti.
Vse častite člane vabi k obilni udeležbi
odbor.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za litijski okraj
je zborovalo v nedeljo dne 10. t. m. v Šmartnem pri Litiji v prostorih g. Eobavsa.
Predsednik tov. Zaje pozdravi navzoče, posebno še g. sod. svetnika Milčinskega, ki je prišel na prošnjo tov. Andoljška predavat o oskrbi pokvarjene mladine. Nato uvidi sklepčnost ter otvori zborovanje.
Gospod svetnik Milčinski nam je nato podal krasen referat o varstvu otrok. Obravnaval je temeljito o vzrokih pokvarjenosti in o sredstvih, kako je obvarovati pokvarjeno mladino pred popolnim padcem. Vse slučaju je opisal z izgledi, ki jih je sam doživel. Za iz-boren referat se je zahvalil tovariš predsednik.
Tovariša Andoljšek in Zaje sta nam nato podala povsem objektivno poročilo o njiju delovanju oziroma zastopstvu v c. kr. okr. šol. svetu. Iz poročila smo izprevideli, da zastopata učiteljstvo vestno, zato sta žela burno odobravanje in zahvalo.
Eačun, ki ga je podala gdč. Dolinar, se je vzel na znanje z odobravanjem.
Izvoljen je bil enoglasno zopet stari
odbor.
Po zborovanju se je razvila prijetna zabava na vrtu g. Eobavsa. S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi naš priljubljeni gospod glavar.
Tako je zopet minul dan v družbi eno-dušnih tovarišev. Taka zborovanja so prav sedaj ko nas tlači usoda na mestu, da se tolažimo in dajemo poguma za boj življenja. Delo za ljudstvo in delo za lasten stan je naš spas.	—a—
Štajersko.
Učiteljsko društvo za slovenjegraski okraj je dne 7. t. m. izletelo v prijazni Št. Ilj pod Turjakom. Bomantika predgorskega sveta in častna udeležba sta zbudili v udeležencih živahno razpoloženje, ki se je kazalo v živahnem reševanju posameznih točk dnevnega reda, a še bolj v neprisiljeni, imenitni zabavi. Bil je res pristni, učiteljski dan, poln zdravega humorja in prepotrebnega razvedrila, dan, ki je zopet višje dvignil prapor tovarištva in stanovske zavednosti ter predramil in oživel zamrle moči.
Zborovali smo to pot pod jako ugodnimi razmerami: ob bogato pogrnjeni mizi in rujni kapljici v domačem ognjišču tov. nadučitelja Kaffoua; njegovi gostoljubni soprogi, ki nam je v mikavnem aranžmaju priskrbela te. telesne potrebe, bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala.
Dnevni red je bil kmalu izčrpan. Po pre-čitanju zapisnika se tov. predsednik spominja v toplih besedah bridke izgube, ki je v ravno minulih dneh zadela našega g. glavarja ob smrti njegove gospe soproge. V znak sožalja navzoči vstanejo, g. glavarju pa se brzojavnim potom izreče sožalje društva. — V prijaznih besedah se nam g. glavar brzojavnim potom zahvali.
Nekaj časa smo se še mudili pri reviziji učnih načrtov ter prezirali svoje stališče napram nekaterim aktualnim dnevnim vprašanjam, potem pa smo se združili v veselem krogu pri „Krušicu". Da smo se imeli tako židane volje, ni baš mala zasluga g. gostilničarja Krušica, ki nam je ceno in točno postregel, zakar mu gre vsa čast.
Poslavljajoč nas je vabila zavedna, narodna gostilna Jršič v svoj stan, kjer smo se naslanjali ob milih zvokih slovenskih narodnih, si segli v roke in dali besedo: Mi pa ostanemo kakor smo b'li.
Učiteljsko društvo za polit, okraj ljutomerski je zborovalo ob povoljni udeležbi dne 7. jul. v Križevcih. — Po običajnem pozdravu in otvoritvi je izrazil predsednik tov. Tomažič čestitko ravnatelju ljutomerske Franc-Jožefove šole Ivanu Eabiču na častnem odlikovanju z zlatim križcem. Poudarjal je, da smo tako odlikovanje pričakovali že pred par leti, a prejel je samo — kolajno; tem častneje, da so se ga na merodajnem mestu spomnili sedaj ter mu podelili zasluženo odlikovanje. Na to presrčno čestitko so se odzvali prisotni s trikratnim živio klicem. Zatem se je prešlo na dnevni red. — Zaradi odsotnosti tajnikove se zapisnik ni čital. — Predsednik da nato na vedenje nekaj dopisov, tičočih se povečini predloga, da rabi pri okr. učit. konferencah, ozir. pri nadzorovanjih slovenščina kot poslovni in razpravni jezik. Sklene se, da stavi tudi pri naši okr. učit. konferenci dne 8. avgusta tozadevni predlog tov. Mavrič, vsi drugi pa ga solidarno podpiramo. Tovariše in tovarišice gornjeradgonskega okraja se obvesti in pozove zasebno in tem potom, da podpirajo svojega predlagatelja enako možko in značajno. Nadejamo se, da razen znanih ne bo med nami nobene kukavice. Vobče pa je stvar tačas v najboljšem toku ; pri mnogih uradnih konferencah se je predlog sprejel z navdušenjem, gg. šol. nadzorniki niso delali nikakih ovir. Tako stori učiteljstvo svojo narodno dolžnost, da mu klevetniki ne bodo mogli več očitati mlačnosti in nenarodnosti; dolžnost naših poslancev na je, da doženejo te predloge do veljave in uspeha.
Predsednik omenja tudi dopis Ciril-Metodve družbe, da je prejela naš „kamen" v znesku 200 K. Dodatno k temu se sklene, da zastopa naše društvo pri skupščinah družbe vsakokratni predsednik. — Povodom dopisa „Prve češke splošne zav. družbe na življenje", ki vabi učiteljstvo k zastopstvu, kar bi neslo mnogo dobička dotičnim zastopnikom in raznim narodnim družbam, se sklene, da zaprosimo pojasnitelja k zborovanju po počitnicah. — Tov. Cvahte referira nato o revidaranem ljudsko-šolskem učnem načrtu za petrazrednice. Pri vsakem predmetu dodajejo svoje pripombe tudi drugi, za uradno konferenco določeni referentje. Če se že učni načrti revidujejo, naj se pri merodajnem šol. oblastvu položi težišče v to, da se prilagodijo aktualnim, oziroma modernim zahtevam današnje dobe ter se vzame v vidik predvsem praktična smer. Združitev realističnih predmetov v enotno skupino pod imenom „do-moznanstvo" je izvedljiva več ali manj na srednji stopnji, za višjo stopnjo pa bi bila to prisiljena uredba (koncentracija), ki bi spominjala na Zillerjeva pretiravanja v tem smislu. Eealije se torej na najvišji stopnji obravnavajo ločeno, a kjerkoli se nahaja med njimi notranja sorodnost, naj se neprisiljeno koncentruje. — O drugih referatih letošnje konference se ni moglo razpravljati, ker so izostali dotlčni referentje.
Delegatom za letošnjo XXII. skupščino „Zaveze" v Eudolfovem je izvoljen tov. Cvetko, namestnikom tov. Mavrič.
Delegatu se posebe naroči, naj se pri zborovanju delegacije potegujejo za to, da se zniža članarina „Zavezi" pod 1 K.
Končno se še pogovori Eajhova afera, ki se je v nekem dopisu v „Slov. Gospodarju" po nepotrebnem zagnal tudi v celo nedolžno učiteljstvo, dasi mu ni storilo nič žalega. Ker je prejel zato primeren odgovor v „Narodnem Devniku", zato predlaga neki tovariš, da se naj smatra zadevo za odgodeno. Predsednik poživlja, da naj udje redno plačujejo Članarino, na vsaki šoli pa se naj deluje na to, da si čim več — najbolje vse! — učiteljskih oseb naroči naše stanovske liste. Zaraditega in ker je v blagajnici često pomanjkanje, se sklene, da si društvo kot tako od letos naprej ne na-ročuje več časopisov, pač pa se podpira „Zgodovinsko društvo v Mariboru". Naposled se je še enoglasno sprejel sklep, da uradujejo in dopisujejo vsi šol. vodji z okr. šol. svetom v slovenskem jeziku, v kar se zavezujejo s častno besedo. Prihodnje zborovanje bo po počitnicah. Predsednik zaključi ob precej pozni uri popoldne zborovanje. Skupni obed in prosta zabava na kegljišču sta se vršila na popolno za-dovoljnost v Hauptmannovi gostilnici.
Srednješolski vestnik.
** Komunalni realni gimnazij v Volovskem-Opatiji je imel v tem svojem prvem letu 36 učencev in 2 privatni učenki. Ker pa je tekom leta izstopilo 5 učencev in obe privatistinji, je bilo koncem leta na zavodu 31 učencev. Po domovinstvu jih je bilo 28 iz Istre, 2 iz Trsta in 1 iz Hrvaške. Za to leto je bil zavod nameščen v občinski hiši,
a s prihodnjim letom se premesti v lastne prostore v Opatiji.
** Nov disciplinarni red za učence srednjih šol izdeluje pravkar naučno ministrstvo. Kot nekaj novega pridejo vanj strožje odredbe proti narodnostnim in verskim prepirom.
** Občinski Italijanski gimnazij v Pulju podržavljen. To naznanilo je dobil
te dni z Dunaja puljski župan. Tako bo imelo 100.000 istrskih Italijanov dve državni gimnaziji in eno deželno realno gimnazijo. Potem bodo še vpili, da so zatirani in da se jim godi krivica. — Polaer Tagblatt" pa poroča, da je bil občinski gimnazij podržavljen le pod pogojem, da preide hrvaška šola v Pulju v deželno oskrb. Ta pogoj sta sprejela toli deželni glavar dr. Eizzi, kolikor puljski župan dr. Vareton. — Seveda molče italijanski listi o tem.
** Iz Maribora poročajo: Na deželnem ženskem učiteljišču v Mariboru je bila od 6. do 9. julija 1910. ustna matura. Imed 37 go-jenk so bile 4 Slovenke, ki so vse srečno prebile izpit, in sicer : Milica Bratkorič, Anica Gersetičv (z odliko), Anica Eober in Angela Sabati. čez počitnice napravijo še vse štiri izpit iz slovenskega jezika.
* * Prvi izpit iz slovenske stenografije je pred izpitno komisijo v Zagrebu napravil dr. Anton Majžer, gimnazijski profesor v Pazinu in izprašani učitelj hrvaške stenografije.
** C. kr. gimnazija v Trstu je pri-v
občila ob sklepu šolskega leta svoje 60. iz-vestje. Iz tega je razvidno, da spada nemška gimnazija v Trstu med najbolj obiskovane v Avstriji. Prvi razred v Trstu ima 4 oddelke, sicer pa je oddelek „d" začetek posebne drugače urejene gimnazije. Koncem šolskega leta je bilo na tržaški gimnaziji 539 učencev, od teh 22 privatistov in hospitantinj. Zdi se, da so hospitantinje precej ptidne, ker je med njim razmeroma dosti idličnjakinj; v sedmem razredu je na primer med 42 dijaki ena edina odlika, in to je dosegla — hospitantinj». Po narodnosti je na nemški gimnaziji razmerno največ — Slovanov, namreč 201. Od teh je 177 Slovencev, 20 Hrvatov, 3 Čehi in 1 Bolgar. Italijanov je 142, torej precej manj kot Šloveocev, ker Italijani obiskujejo laško mestno gimnazijo ; vkljub temu pa omenja šolski program vedno prej italijanščino kot slovenščino. Nemcev je na gimnaziji 181, izvečine sinovi uradnikov in trgovcev, Grkov je 9. Po vero-izpovedanju je 437 katoličanov, 21 pravoslavnih, 31 protestantov in 50 Židov. Odlik je bilo 50, od katerih jih je 13 privatistov in hospitantinj; od 517 javnih učencev jih ima odliko le 37, od 22 hospitantinj in privatistov pa 11! Za naše pojme je to res čudno razmerje! Padlo je 70 učencev. Majniški izlet so priredili učenci tržaške gimnazije v Dalmacijo dne 21. maja, da si ogledajo Split in stari Solin.
Književnost in umetnost.
Žirovnikovih narodnih pesmi IV.
zvezek je izšel ter se dobiva po vseh narod-nik knjigarnah kakor tudi pri upravništvu SI. Branika v Ljubljani. Pesmi ni treba hvaliti, ker že ime Žirovnikovo zadostuje. Zbirka obsega 30 narodnih pesmi za štiri enake glasove. Knjižica je vezana v platno, ima žepno obliko, dober papir in razločen tisk. Cena 1 K. Pevci in pevska društva, sezite po knjižici, dokler je je kaj v zalogi! Čisti dobiček pripade družbi sv. Cirila in Metoda.
Kulturno delo.
+ Glasbena Matica je imela predpreteklo sredo zvečer občni zbor, s katerim je zaključil ta naš velevažni kulturni zavod 38. leto svojega obstanka. V minulem upravnem letu je imela G. M. 186.000 K denarnega prometa in 4 podružnice (Gorica, Trst, Kranj, Celje). Pevski zbor šteje 149 pevcev in pevk. Lani je imela G M. 571 članov, ter je dobila krog 10.000 K raznih podpor. Dohodkov je imela lani 49.710 K 89 vin , stroškov pa 50.201 K 48 vin. Dozdajni predsednik prof. Štritof je zopetno izvolitev odločno odklonil, in je izvoljen za novega predsednika dr. Vladimir Bavnihar. Stritof je za svoje zasluge za razvoj društva izvoljen za častnega člana.
Politiški pregled.
* Lex Perek na Hrvaškem. Kakor
znano, je madjarska šolska družba „Julian" ustanovila na Hrvaškem in v Slavoniji mnogo madjarskih privatnih ljudskih šol, v katere je napodila hrvaške in srbske otroke, da jih raz-narodi. Posebno pod vlado bana Eaucha je imela ta madjarska šolska družba popolnoma proste roke ter je dobivala še celo vladno podporo. Pod sedanjim banom dr. Tomašicem je pa nekoliko drugače postalo. Madjarskim šolam se sicer ne delajo težkoče, vendar je pa ban izdal naredbo, da se smejo v madjarske šole sprejemati le madjarski otroci, oziroma, da se smejo sprejemati v ljudske šole le taki otroci, ki so zmožni učnega jezika. In to naredbo
tudi izvajajo. Peštanski „Egyet6rtes" se pritožuje, da hrvaška oblastva ne puste hrvaških in srbskih otrok v madjarske šole, čeprav tudi njihovi starši to žele, ter zahteva, nai ogr>ka vlada odstrani to naredbo bana Tomašica in naj enkratzavselej napravi red na Hrvaškem.
*	Lev Tolstoj in slovanski kongres T Sofiji. Lev Tolstoj je poslal na slovanski kongres v Sofiji pismo, v katerem pravi, da je možen blagor človeštva le na verski edinosti. Vkljub temu — tako nadaljuje Tolstoj — pa so mi Slovani bližje nego vsi diugi ljudje. Imam zaupanje v misijo Slovanstva za regeneracijo človeštva". — Ne smerno pozabiti, da je Tolstoj internacionalen v pravem pomenu te besede. Zato bi njegove gori navedede besede priporočili v toplo uvaževanje našim inter-nacioualcem.
*	Proti naseljevanju kongregacij na Španskem. Ministrski predsednik Canalt-jas je prečital v senatu zakonski načrt, po katerem se prepoveduje naseljevanje menihov in nun toliko časa, da končajo pogajanja med špansko vlado iu Vatikanom glede reforme koukordata.
*	Nemške kolonije v Rusiji. — Euska vlada je nedavno izročila državni dumi v pretres važen zakonski načrt o omejitvi tujega zemljiščnega posestva v jugozapadni Rusiji. Znano je, da se iz Nemčije iz strate-gičuih ozirov izdatno podpira nemška kolonizacija v jugozapaduem delu Rusije. — Naseljevanje Nemcev v Rusijo se je pričelo za ruske cesarice Katarine II., a v 60 letih mi-nolega stoletja se je silno ojačalo.
*	Gibanje za žensku volilno pravico na Angleškem. Poslanska zbornica je po govoru ministrskega predsednika Asquitha zavrgla s 320 proti 175 glasom predloge glede volilne pravice žensk. S tem sklepom je predloga za to Zasedanje angleškega parlamenta pokopana.
*	Ločitev cerkve od države v Švici. Švicarski narodni svet je potidil sklep kantona Basel, v katerem se ta popolnoma ločuje od cerkve. Po tem sklepu dobi reformirana in katoliška cerkev svojo vnanjo organizacijo. Duhovnike bo volila vsaka občina zase, a pripadniki te ali one vere bodo mogli svobodno menjavati veroizpovedanje.
Obrambni vestnik.
£ V „Našo bodočnost" se zaganjajo „Slovenec" v štev. 157. Piše sledeče: „Liberalni učitelji se zelo razburjajo, kadar jim očitamo protikrščansko mišljenje in delovanje. V „Naši I odočnosti", ki jo izdajajo liberalni učitelji za šoli odraslo mladino, pa beremo danes članek „Zločin in kazen", kjer se brez ozira na Boga razlaga zločin in kazen iz stališča laične morale in se Jezusa Kristusa stavlja v eno vrsto z Giordauom Bruno in Husom. Nravnost, trdi glasilo liberalnih učiteljev za „vzgojo" šoli odrasle mladine, je odvisna od vsakokratnih nazorov človeške družbe, „kaznjiva so tista dejanja, ki so družbi nevarna in škodljiva", zlo in dobro sta le pri-godna pojma. če liberalni učitelji šoli odraslo mladino tako vzgajajo, se ni čuditi, če je tako podivjana, četudi seje le temu, kako liberalni učitelji, ki se dan za dnem v svojem časopisju b a -hajo 3 svojo možatostjo in značaj-nostj o, zatajujejo svoje prave misli in nazore, če jih kdo po-tipa za njih protikrščansko žilo." — Da je temu našemu listu zagotovljena še lepa bodočnost, tega nam ni potreba še dokazovati. Da je vsebina lista za napredek mladine dobra, da je list dobro urejevan itd , to izpričevalo nam dajejo naši nasprotniki Na našem učiteljstvu je pa ležeče, da se list dobro razširi med mladino in med ljudstvom, zato nas naj ne strašijo razni očitki naših nasprotnikov, naj nas ne plaši strahovanje po časopisih, da ne bi širili lastnega podjetja med ljudstvom, temveč moramo iti z zavestjo in odločnim nastopom zanje na delo. Širimo ga, ker s tem utrjujemo sebe. Ne bojmo se na-sprotstev, ki nastajajo zaradi tega, ker nas je le naša pohlevnost in miroljubnost privedla do tega, da- so si razni gospodje prisvojili nadvlado nad nami; odločen nastop pa to nadvlado gotovo zlomi. Ne da bi nam moral pridobiti vsakdo celo kopico novih naročnikov, zadovoljni smo, če nam pridobi enega ali dva. Te pa med ljudstvom, zakaj listi so namenjeni ljudstvu I — Pričenja se za časnikarje „doba kislih kumare", zato bo „Slov." polnil sedaj naprej svoje predale z gnusnimi napadi na učiteljstvo, pa to je njegov posel; zato naj učiteljstvo po naprednih listih dobro paraleli-zuje te napade, ker da bo „Slov." lagal, to je že — običajno. — Tudi Lujskarijam po «hodih itd. je potreba stopiti na prste. Sami moramo iti v boj za resnico in pravico, ker imamo zavest, da smo sami bolj zmožni, trdni in močni kakor so to oni — ki smo od njih dosedaj pričakovali pomoči!
J In zopet nas je počastil! Gosp. T r s e g 1 a v namreč, in sicer v 157. štev. „Slovenca". Kot urednik „Mladosti" pridno prebira tudi „Našo bodočnost". — Seveda, neljuba konkurenca. — Da ni vse po njegovem okusu, to nas resnično žali, zakaj vedeli nismo, da je njemu, oziroma „Slov", poverjeno tudi patronatstvo nad našimi listi. Pač velika je mogočnost „katoliških" listov! Toda če se spominjamo, da je imel ravno isti
„katoliški" list dne 23. avg. 1909. leta v poročilu „Dau goriškega krščanskega ljudstva in Vrbuv" natisnjen naravnost proti-krščauski in protikatoliški govor g. Trse-glava v Mirnu. tedaj se nas prav nič ne prime očitanje „Slov." (št. 157) glede članka „Zločin in kazen". Kako je g T r segla v vzgajal tedaj šoli odraslo mladino, kako je pačil nauke in vero Jezusa Knsta, kako so se zgražali sami duhovuiki nad tem govorom o „novi krščanski morali" Trseglavovi, o vzgoii k demoralizaciji in podivjanosti od strani g. Terseglava in nad ponatiskom in šii-jenjem teh naukov po „katoliškem" listu „Slovencu" — o tem smo že poročali, čuditi seje le temu, kako „Slovenec" in g. T r s e g 1 a v, ki s e d a n z a dnem v svojem časopisju baha s svojo možatostjo in značaj-nostjo, zatajuje svoje prave misli in nazore, če ga k d o p o -tiplje za njega protikrščansko žilo — da še sedaj ni prepisal iz „Rimskega katolika", oziroma spisal brošure v zagovor onega govora, kakor je tedaj obljubil v „Slovencu". — To je še nesaldiran račun, zato o piotikrščanstvu — tiho!
*	Proti učiteljstvu in šoli ne huj-skajo le politikujoči goriški duhovniki, ampak dobi se tudi kak c. kr. nastavljenec, ki čisto po nepotrebnem draži ljudi ter jim stavlja pred oči troške za šolstvo. Znan nam je slučaj, ko je neki tak c. kr. gospod razlagal, kako morajo kmetje plačevati 140% naklade za šolo, češ glejte, toliko breme je ljudska šola; kje pa so še drugi davki? Naj bi rajši dotičnik poročal, kako res tarejo kmeta davščine ali da bi se dalo glede ljudskega šolstva prav lahko pomagati potom deželnega šolskega zaloga. Ne kazati na učiteljstvo in šolo, ampak na tiste može v deželni hiši, ki so nadeli goriški deželi to posebnost, da je edina v Avstriji brez deželnega šolskega zaloga! — Ob tej priliki bi vedeli povedati tudi kaj o tem, kako se odmerja davek g g. duhovnikom, koliko izkazujejo, koliko imajo v resnici dohodkov in kolika je osebna dohodarina pri tem ali onem. Prepričani smo, če bi se z njimi ravnalo tako kot z drugimi državljani, da bi dobila država precej več na dohodkih! Ali ni morda res?
*	Zlobnost klerikalcev. „Slov. Narod" piše: Nikjer se tako jasno ne vidi zlobnost klerikalcev, kakor v preganjanju učiteljstva. Na lumparsko početje v slučaju nadučit. Grmeka ne ve „Slovenec" ničesar povedati v zagovor deželnega šolskega sveta, pač pa cinično piše; „Niti Wahrmunda niso mogli vsi svobodomi-sleci rešiti, kaj še celo Grmeka!" To se pravi: Ko je klerikalni zmaj požrl vseučiliškega profesorja, mu nihče ni mogel pomagati, kdo bi se pač brigal sedaj, ko kranjski klerikalci davijo.ubogega ljudskega učitelja. „Slovenec" tudi piše, da je bil „Učit. Tovariš" zato kou-fisciran, ker je barona Schwarza napadal kakoi „ušivca". Da je baron Schwarz ljubljenec klerikalcev, to smo vedeli že davno, a da gre sedaj „Slovenec" zanj v ogenj v znamenju „ušivcev", to je nekaj nepričakovanega in tudi
—	značilnega.
*	Klerikalci in napredno učiteljstvo. Kakšna je ljubezen klerikalcev do šole, je že tako znana stvar, da je odveč o tem na dolgo in široko govoriti. Kjerkoli imajo klerikalci kaj govoriti, povsod se šoli godi slabo; dva najbolj eklatantoa zgleda sta Tirolska in Kranjska. Najslabeje se seveda godi tistemu učiteljstvu, ki ne mara trobiti v klerikalni rog, ki ne mara slomškariti, ampak misli in deluje v naprednem smislu. Napredni učitelj je bil vedno in vedno bo klerikalcem tru v peti. Preganjajo ga, kjer morejo, in to z najpodlejšimi sredstvi, z najumazanejšimi obrekovanji in lažmi. Znano je, kako grdo so preganjali učitelja Grmeka, nadučitelja Žirov-nika itd. V zadnjem času so se spravili tudi nad učitelja Petriča v Rudniku pri Ljubljani. Porabili so že vsa mogoča sredstva, da bi tega moža, ki je dober učitelj, pa ima to veliko „napako", da ni „Slomškar", spravili v neprijeten položaj. Na Rudniku so kmetje klerikalnega mišljenja in plešejo tako kakor jim v farovžu godejo. Nobena hudobnost seveda ne ostane nekaznovana in tako tudi ne bo ostala nekaznovana hudobnost rudniških klerikalcev. — Letos so klerikalci na Rudniku začeli o učitelju Petriču raznašati vesti, da je letos učenki Angeli Babšekovi zato napisal ugodno šol. izpričevalo, ker mu je prinesla krače, salame, sultan cigerete in portorike, Jožefa Bab-šekova pa da zato ni dubila ugodnega izpričevala, ker ni učitelju nič takega prinesla. Klerikalni možakarji: rudniški župan in posestnik Janez Babšek, posestnik Jernej Babšek. posestnik Janez Mlakar, posestnik Jenez Jeršin in posestnik Juri Kamnikar so celo vložili na okrajni šolski svet tozadevno ovadbo. Dne 30. maja je okr. šolski nadzornik Gabršek nadzoroval šolo na Rudniku in je pri tej priliki učitelju Petriču
—	ki do tistega časa ni nič vedel, kaj se proti njemu kuha — povedal o ovadbi, v kateri občinski odbor zahteva o omenjeni stvari „strogo preiskavo". Učitelj Petrič je seveda klerikalne poštenjake tožil zaiadi razžaljen ja časti. Dne 17. t. m. je bila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnava, h kateri pa — žal — ni bilo ravno glavnega provzročitelja onih obrekovanj, posestnika Kamnikarja. Ostali so se vsi izgovarjali na Kamnikarja, češ, on ima za
resničnost teh trditev dokaze. Sami pa dokaza resnice sploh niso nastopili. Glavna priča, učenka Angela Babšekova, hpove, da učitelju Petriču nikoli ni ničesar prinesla in da zadnje leto sploh i.i bila pri njem v šoli, temveč pri učiteljici; učitelj Petrič ji torej sploh ni pisal izpričevala. — Razprava se ni končala, ker bo treba pozvati še enkrat soobdolženca Kamnikarja, ki ni prišel. O izidu te, za naše razmere veleintiesantne obravnave, bomo seveda poročali. — Tudi baron Schwarz naj to zadevo dobro premisli. Zakaj — ve sam!
Kranjske vesti.
Zastopnikom učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet za šolski okra) Kranj je bil izvoljen ob zadnji okrajni učiteljski konferenci v Tržiču tovariš Vilibald Rus iz Kranja, ki je bil kandidat učiteliskega društva. Oddanih je bilo 58 veljavnih glasov. Prazni listki so bili 3, razcepljenih na posamezne osebe je bilo 5 glasov, 50 glasovnic pa se je glasilo na ime izvoljenega —r— V Zatišje pri Cerkljah na Gorenjskem. V to ljubljansko počitniško naselbino je došlo 95 otrok. Vsi so veseli in zadovoljni.
—r— Umrl je v dež. bolnici dne 15. t. m. učitelj v pokoju Makso I v a n e t i č , ki je imel z bosansko vlado dolgotrajne pravde zaradi nekega studenca v Bosni, z deželnim odborom kranjskim pa zaradi pritrganega zaslužka. Ta boj za obstanek je zlomil njegove moči. R. i. p.!
Štajerske vesti.
—š— Deželni šolski svet je imenoval za nadučilelja na ljudski šoli v Pobrežu nadučitelja v Konjicah, Alojza Seidlerja, za nadučitelja v Tezni pa učitelja Ignaca Losch-nigga iz Pobreža.
—š— Uradna učiteljska konferen-cija za okraja Gornji grad in Vransko je v soboto, dne 9. tm., soglasno z velikim navdušenjem sprejela rezolucijo, da bi bil v bodoče poslovni jezik konference slovenski ter bi se pisali vsi konlerenčni in nadzorstveni zapisniki v slovenskem jeziku. Obljubljeno nam je daljše poročilo o tej učiteljski skupščini.
Tržaške vesti.
—t— Razpisana učiteljska služba.
Na c. kr. državni ljudski šoli na Lipskem trgu v Trstu je s pričetkom šolskega leta 1910.—11. izpopolniti mesto podučitelja za slovenščino s pravicami in dolžnostmi vadni-škega učitelja. Prošnje je do 10. avgusta 1910. doposlati c. kr. tržaškemu namestništvu.
—t— Stalno umirovljcn je na lastno prošnjo katehet na mestni deški šoli Matej G r š k o v i c.__
Splošni vestnik.
Veliki Trn (Sv. Duh) nud Krškim.
Tukajšnja šolska mladina je napravila ob sklepu šolskega leta izlet v Rajhenburg in Krško. Da je vse prav povoljno izvršilo, je prva zasluga domačega gospoda župnika Jakoba Zusta. Hvala mu! Najvdaneje se šolsko ljudstvo zahvaljuje tudi prečast. predstojništvu trapistovskega samostana v R*jhenburgu, ki je postreglo izletnike s kruhom, pijačo in čokolado. — Sv. Duh, 19. julija 1910. Dragotin Roštohar, nadučitelj.
„Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju" je razdelilo to šolsko leto čez 10.000 K podpor, prejelo je pa v istem času samo 7687 K. Društvo stoji neposredno pred dejstvom, da v prihodnjem šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi. Društvo je v tem letu več izdalo kakor prejelo, zanašajoč se, da se bo na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzvalo veliko več dobrotnikov. Prosimo torej nujne pomoči!
Ljubljanska počitniška naselbina v Zatišju pri Cerkljah priredi v nedeljo 24. t. m. ob 3. uri domačo slavnost v proslavo osemdesetletnice rojstva našega vladarja s sledečim vzporedom: 1. nagovor, 2. deklamacije in petje po Adamičevi spevoigri „Slava cesarju", 3 dvodejanka „Sirotek". Starši in prijatelji mladine se najvljudneje vabijo k tej prireditvi.
Vsem podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda v uvaževanje. Družba je izdala za petindvajsetletni jubilej knjigo: „Pogled na prvo četrtstoletje". Knjiga kaže sliko razvoja in delovanja družbe sv. Cirila in Metoda od ustanovitve do danes. Vsak rodoljub si mora to knjigo nabaviti. Cena ji je 1 K. — Naroča se v družbini pisarni in pri vseh slovenskih knjigarnah. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda ima v zalogi tudi jubilejske razglednice in jubilejski narodni kolek. Vse podružnice prosimo, da blagovolijo zlasti ob priliki veselic jubilejsko blago razpečavati.
Cenjenemu učiteljstva priporočamo najtopleje izborne izdelke Kolinske tovarne ka-vinih primesi. Svoji k svojim!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št 2277.	Kranjsko.	1—1
Na štirirazredni ljudski soli v Dolenji Vasi pri Ribnici se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto za moške prosile?.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 25. avgusta 1910.
C kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 13. julija 1910.
St. 1675.	1-1
Na petrazredni ljudski šoli v Krškem se razpisuje v stalno oziroma začasno nameščenje učiteljska služba za moške prosilce.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 15. avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, _dne 15. julija 1910.
St 1567.	1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Štreklovcu se razpisuje naduoiteljska služba v stalno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo službenim potom do 10. avgusta t. 1.
O. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 15. julija 1910J
Št. 1521.
1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Talčjem vrhu se razpisujeje učno mesto v stalno nameščenje.
Zadostno opremljene prošnje je službenim potom semkaj vlagati do 7. avgusta t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 10 julija 1910.
Št. 1065.
Štajersko.
1—1
V političnem okraju Celje se za sledeče, v II. krajni razred uvrščene ljudske šole razpišejo službe učiteljev in učiteljic v stalno nameščenje:
1.)	Na šestrazrednici na Vranskem, mesto učiteljice;
2.)	na petrazredniei v Braslovčah eno mesto učitelja in eno učiteljice;
3.)	na petrazredniei na Polzeli, mesto učiteljice;
4.)	na štirirazrednici v Zibiki, dve mesti učiteljice ;
5.)	na dvorazredniei v Lučah, eno mesto učiteljice;
6.)	na štirirazrednici v Mozirju in na štirirazrednici na Rečici, po eno mesto učitelja;
7.)	na dvorazredniei v St. Petru pri Laškem, mesto učiteljice;
8.)	na trirazredni, v III. krajni razred uvrščeni ljuuski šoli na Dolu, mesto učitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo
do 10. avgusta 1910 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Celje, dne 18. julija 1910.
Št. 1650.
1-1
Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu a Halozah se bode stalno namestila naduoiteljska služba z dohodki po II. krajnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto, ki morajo biti usposobljeni za pouk v obeh deželnih jezikih in za veronauk, naj vložijo svoje prošnje z izpričevalom usposobljenosti in zrelostnega izpita ter z domovnico opremljene, predpisanim potom pri krajnem šolskem svetu pri Sv. Duhu v Halozah, p. Ptuj do 20. avgusta 1910.
Okrajni šolski svet v Ptuju, dne 13. julija 1910.
ta je prijatelj naš pravi,
Ki nas krepi,	52-
Da smo čvrsti in zdravi!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost	liter K 2*40
Kabinetna kakovost , , 4'80 Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
Našim rodbinam
priporočamo 52—10
Kolinsko cikorijo

Učenca
poštenih staršev sprejme takoj
2-1
Josip Errath
- trgovec v Mokronogu. -
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren".
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. n-u
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge i Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Üii
I
mm zs^tf^zim?
^^M^i^Sfr^^.a^č-jrifi-zr 1'stnjarsčj/ .— ■. ..
CÖ fl u
CÖ >
o
-M
06
>CD
Sh GO
m
'S1 ö
ö
•M
CÖ
>u
QJ >
C?
55
o 0 o<
CD Ö
►Ü CD
o<
o
o<
CD
N CD
H—
PT O <1
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—23
Priporočajte in širite naš list!
Elektroradiogrraf „IDEAL"
TU Hotel pri Maliču. Franc Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. ZI
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slanem mestnem magistratu in slani deželni zrr vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	—
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40—18	Vljudno se priporoča	H3a.VllSlteljstvo.
Ko ve.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije', temveč določeno znamko:
: Franck:
da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. —
Town. znanUa. Torarn. znamia. To ram. znamk». «X. Z utl, li: i a. ▼.
JULIJA STOP Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna In jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.

Učiteljska tiskarna
I-a b a v Ljubljani
r. z. z o. z.
Šolske tiskovine
za šolsko leto 1910/11 so vse pripravljene.
Jele so se že razpošiljati onim šolam, ki so jih dosedaj naročile.
Vsako naročilo se izvrši naj-vestnejše in kolikor mogoče hitro.
Slavna šolska vodstva, ozir. slavne krajne šolske svete prosimo, da blagovolijo poslati svoja naročila čim prej, da jih moremo izvršiti pravočasno.
Ob začetku šolskega leta je težko ustreči vsem naenkrat!
Svoji k svojim!
10-2



Najbo\j varno naložen denar
je v slovenski
mestni hranilnici ljubljanski.
I
Saß	o
0	s—
ss
S	o
1	I
£w	• ——
«	OD
«Ö
>
«S
ss	
ps Si	33
	CD
1—t	K it
	
B »«i**	
	
O	CS
53	P9
	gr
pr o	s» sa-
	• m
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4V<% 'er pripisuje nevzdig-njene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Bentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 5°/o obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj °/o na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica izdaja lične
cLonacLSiče 3n.r a-zr^Ilr^Ilze.
Priporočamo jih zlasti staršem, da i njimi navajajo otroke k varčnosti. — V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Iszredltm.© dr-uLŠtT7-o_
Mestna hranilnica ljubljanska je v lastni palači	12—11
v Prešernovi, prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.

: Olje proti prahu :
. priznano najboljše prodaja
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iirnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—21
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zalog;e.
Obilnega obiska prosi	44—20
Minka Horvat
Sv. Jakoba trg. Baliovčcva hiša.

Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-27 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip ild. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Nizke cene eleg-antiia oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke t-rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—12
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošlj em takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
liepriležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii sktbneje. ;;u::::::iu:!!ii:;::::;u

Odlikovana	40—15
Prva kranjska tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigraine
za gotov denar, na delna odplačila ali napGsodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najetneje. Največja tvornica na jugu Avstrije. Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
J. Jsx
Ljubljana
Dunajska cesta
Šivalni stroji, kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—23
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in diu-gemu občinstvu svojo bogato zalog<
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risaineya orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	26-15
52—25
52-16
= -^IZLgrlOŠllZO
sKLeud-iišče oTolelr
O. Bernatovic,
"v Ijj-u/bljaiii, na Mestnem trg-u. št. S prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
35-21
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
alojziju vodniku
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
c3 C
•v«
>
O
b/) u
cd e
lm
O Q-
N/3
cd C T3 O
S
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—26 '
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitiliearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z
C/5
-o
-n O
5T <
3
(T»
"O O
Učiteljska tiskarna pripo-	
roča sledeče knjige:	
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........	—•50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—■60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—■25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—•14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4'-
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—•10
Štupar, 0 prvinah in spojinah . . .	1-50
Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave	
in trdne zobe . .........	—•20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1 20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—■20
Mladinski spisi:	
A. Rape: Mladini I.........	1 —
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1-
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1 —
	1 —
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.
1 1
I
I i