3t 39
leto X.
H.b.b.
Dimandile 24.septembra 1930
B
»■I	il ..................................
Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: PoL In gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
tisfža Dolitiko, gospodarstvo in prosveto
I VABILO
na
izredni občni zbor
Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se vrši
v četrtek, dne 2. oktabra 1930 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih v Celovcu.
Dnevni red:
1.	Organizacijska vprašanja.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Predlogi članov se morajo vsaj 8 dni poprej »poslati pismenim potom društveni pisarni. Dostop k občnemu zboru je dovoljen samo društvenim članom, ki se izkažejo s člansko izkaznico.
K obilni udeležbi vabi načelstvo.
. .0 . ■ '
Ljudska zahteva.
Socijalisti so v našem političnem življenju Se vedno v rezervi. Združene meščanske stranke se opirajo na Heimatschutz in se trudijo «slabšati šocijalistični vpliv v javnem življenju, kolikor se le da. Na polju zakonodaje so morali v pretekli zimi socijalisti odnehati v važnih točkah: preuredila se je naša ustava, poostril se je tiskovni zakon, bil je celo1 sklenjen zakon v zaščito delavske svobode, ki je naperjen proti socijalističnim organizacijam. Za jesensko zasedanje državnega zbora ima vlada Pripravljene zopet nove zakonske osnutke. Pripravlja se nov železniški zakon, preuredilo naj bi se brezposelno zavarovanje itd. Socijalna demokracija brani trdovratno vsako ped dosedanje posesti; zato rabi za bližnje jesensko zasedanje in za parlamentarni boj novega orožja. Radi tega zbirajo socijalisti svoje sile; bliža se judi čas novih volitev, kjer se bo pokazalo, v koliko so se podrle prej tako strnjene socijali-stične vrste.
Da bi v prihodnjem zasedanju državnega zbora lahko pokazali na ljudstvo, ki je za njimi, zbirajo socijalisti že sedaj svoje volilce. Temu Pamenu služi takozvana ljudska zahteva ;Volksbegehren) o delavskem zavarovanju, to je zakonski osnutek, ki ga hočejo prinesti socijalisti oprti na ljudsko voljo v državnem zboru Pa dnevni red.
Zakonodaja je pri nas stvar državnega zbora. Kar sklene državni zbor, to je zakon, ki Velja za celo državo. Vsak nov zakon nastane Pa ta način, da prinese predsednik državnega zbora na dnevni red in v pretres zakonski na-črt.o katerem se potem sklepa v smislu poslov-Pika. Zakonske osnutke pa sme vlagati le državni poslanci, oziroma stranke in pa zvezna vlada, oziroma stanovski in zvezni sveti potom Zvezne vlade. Posamezni državljani in njih organizacije torej niso upravičene predlagati državnemu zboru zakonskih načrtov. O takih osnutkih državni zbor ni obvezan sklepati, vendar pa pozna naša ustava po zgledu nem-ske tudi takozvano ljudsko zahtevo. Ustava Pamreč določa, da je državni zbor obvezan ^klepati o vsakem zakonskem načrtu, ki mu je bil predložen, če nosi vsaj 200.000 podpisov Volilnih upravičencev.
Na to določbo se opirajo socijalisti. Že leta 1927 je bil sklenjen zakon o delavskem zavaro-vanju. Ta zakon ureja enotno zavarovanje vseh industrijskih delavcev proti bolezni, nezgodam in invaliditeti; obsega torej tudi startno zavarovanje. Zakon je bil že objavljen, Vsebuje pa določbo, da stopi zavarovanje v
veljavo šele s posebno odredbo zvezne vlade. Ta odredba'TtàHeWe, kakor hitro bi se število brezposelnih znižalo pod 100.000 in bi tudi sicer naš gospodarski položaj bil tak, da bi prenesel to novo obremenitev, ki je združena z zavarovanjem-
Ker število brezposelnih ne pada, ampak nasprotno stalno narašča, bi torej imenovana naredba, s katero naj bi zavarovanje stopilo v veljavo, še dolgo ne izšla. Zato pa hočejo socijalisti v jeseni v državnem zboru prinesti na dnevni red zakonski osnutek, ki določa, da naj stopi delavsko zavarovanje takoj v veljavo. Zakonski načrt vsebuje tudi določbo, da naj k stroškom brezposelnega zavarovanja prispeva država polovico, da bi tako bili razbremenjeni delavci in podjetniki.
Po dosedanjih poročilih socijallističnih listov je podpisalo to ljudsko zahtevo že več kot en milijon volilnih upravičencev. To je torej več kot dovolj. Zakonski osnutek je s tem zadosti podprt in je postal ljudska zahteva. Vendar pa se zbirajo podpis« še nadalje, s čemer hočejo dati socijalisti načrtu tem večji povda-rek. Podpisi naj bi bili dokaz, da stojijo ljudske množice še .vedno strnjene za socijalno demokracijo.
Ce bo novi zakon sprejet, bo seveda tudi državni proračun nanovo obremenjen. Socijalisti zastopajo stališče, da naj bi se stroški zavarovanja, v kolikor zadenejo državo, krili iz zadnjega državnega posojila, ki ga je naša država izposlovala na mednarodnem trgu.
Zakon je predvsem pomemben za industrijske kraje, ima pa manj pomena za kme-tiško ljudstvo. Zakaj zavarovanje kmetiških delavcev je že vpeljano in urejeno s posebnim zakonom-
Iz človeškega in socijalnega stališča zakon gotovo odobravamo, zakaj delavec ne pridela toliko, da bi se lahko sam oskrbel za starost; zato je potrebno, da država in družba poskrbi za one, ki so v delu onemogli in izročeni na stara leta bedi in pomanjkanju. Aktualna pa je predvsem praktična stran ustanove, namreč vprašanje, ali ho naš gospodarski položaj in pa naš državni proračun v sedanji težki gospodarski krizi prenesel to novo obremenitev. Ker se tiče socijaldemokraška ljudska zahteva samo industrijskih delavcev, nas zadeva toliko ne zanima, vendar bi bilo pri temeljitejši reforma strastnega zavarovanja upoštevati tudi bivše posestnike kmečkih domov.
Seja deželnega kulturnega sveta 12. septembra 1930.
Poročilo urada.
Supersberg poroča: Dne 27. avgusta se je občinam, ki so bile od toče prizadete, razdelila podpora. Ljudem se je povedalo, da si semensko žito lahko naročijo, kjer jim je drago. — Dne 11. sept. so se sprejemali gojenci gozdarske šole v Celovcu. Priglasilo se je 17. fantov, 16 pa se jih je sprejelo. Med temi je 6 Korošcev, 8 iz avstrijskih dežel, 3 so tujci. Tujci se lahko sprejemajo, dokler je prostora in če plačajo nekaj več. — Razdelile so se nagrade za pridelovanje travnih semen, ki jih je priznala razstava na Dunaju. Za travna semena se je dalo 28 nagrad,, 22 jih je prišlo na Koroško. Prvih nagrad je bilo 6: vsak je dobil srebrno uro, zlato kolajno in diplomo. Naj bi se ljudje pečali s travnim semenom, kjerkoli je svet za to pripraven.
Deželne podpore za kmetijstvo: proračun za 1931.
Od dežele se bo zahtevalo:
1. Za osebne in stvarne potrebe:
1.	Zastopanje kmetijstva . . . . . . 77.000 S
2.	Pospeševanje deželne kulture . . . 108.000 S
Izhaja usako sredo. — Posamezna številka IS srošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25'—; celoletno; Din. 100—.
3.	Kmetijski list . . ................. 35.000,' S
4.	Kmetijska šola................. . . 70.000 Š
5.	Podkovna šola................... . .	3.200 S
6.	Potovalni pouk.................... .	5.000 S
7.	Melioracijski urad.................. 61.000 S
8.	Penzije.......................... . 30.000 S
2. Za pospeševanje deželne kulture:
1.	Nagrade za posle,	ki dalje	služijo . . , 5000 S
2.	Zadružništvo......................... 24.000	S
3.	Obratno računanje	.	.	.	.	.	. . 18.000 S
4.	Utrjevanje posesti................... 10.000	S
5.	Izobrazba............................ 6.000	S
6.	Negovanje rastlinstva................ 85.000	S
7.	Sadjereja............................ 22.000	S
8.	Gozdarstvo....................... . 20.000 S
9.	Živinoreja........................... 95.000	S
10.	Mlekarstvo............... 24.000	S
11.	Gnojne jame...................... . 30.000" S
12.	Osojske Ture........................ 18.000 S
Svota, ki se od dežele zahteva, od leta do leta raste, ker se od kulturnega sveta vedno več pričakuje in zahteva. Za večje delo je treba več ljudi in sredstev. *
H e r n 1 e r se pritožuje, da od vrhovnega agrarnega senata na Dunaju prihajajo odločbe,, ki delajo kmetom krivico in zato se mora zahtevati, da se v ta senat pokliče kmetiškega veščaka iz planinskih dežel.. Minule dni je došel tudi od deželne vlade odlok, ki se izgovarja, da se kmetu nalaga samo še 15% občinske doklade. Uradniki nimajo pojma, kako se mora kmet truditi, da si teh 15% zasluži.. Vse podpiranje kmetijstva nima smisla, če se ljudem na drugi strani naprej nalagajo nova bremena. Šolske počitnice imamo v vsaki občini drugače. Tu mora' že enkrat priti do miru. Kmet šoli ni sovražen, ali upravičen je tudi zahtevati svoje. Potem je treba k potrjevanju bikov pripomniti, da naj odlok komisije ne bo končnoveijaven, ker je treba dati ljudem možnost priziva.
Ferlič: Ako je kdo v sili, si išče pomoči, in kmetje v sili prihajajo h kulturnemu svetu. V mnogih slučajih se je ljudem pomagalo, ko je bilo treba dati kmetu gospodarskih nasvetov, ali jih ščititi pri plačevanju pristojbin. Ljudje imajo zaupanje do kulturnega sveta. A na drugi strani smo si v skrbeh za svojo bodočnost: stroški se višajo in pomanjkanje je vedno bolj občutno. Sedanje težave so nastale, ker kmet pridelka ne more prodati in ker ta nima primerne cene. Za pospeševanje prodajanja je treba več vpostaviti v proračun. V agrarni senat moramo dobiti svojega veščaka. Kajti hudo je, če se kmetu za par šilingov vzame pašna pravica. Kar se tiče šole, je treba povedati, da je razdor med šolo in kmeti od leta do leta večji. Dokler se pri učiteljskem naraščaju ne pomaga, bo ta razdor rasteh Podpirati morarfio kmečke sinove, da dobimo učiteljev iz lastnih vrst. Upamo, da bo mogoče prihraniti potrebni. znesek in podpirati fante, ki prihajajo na pripravnico s kmetov.
Traussnig zahteva, da se naj uradniki kulturnega sveta ne nastavljajo od predsedništva, naj jih nastavlja stalni odsek. Ljudje zunaj marsikaj govorijo in ne moremo jim dati pojasnila. — S u p e r s-berg: Hemlerjevo zahtevo bcmo podpirali. Naj državni zbor predela postavo, da pride v agrumi senat zastopnik planinskih dežeh Pritožbe radi šolskih počitnic in šolskega začetka so upravičene, zahtevamo, da se že napravi red. Naj bi se bilo ostalo pri pričetku o veliki noči. Potem bo treba poskibeti, da dobimo učiteljskega naraščaja s kmetov. V zadevi potrjevanja bikov se stalni odsek pridruži želji, da se omogoči priziv. In proti temu predsedništvo nima nič, da se nastavljanje uradnikov obravnava v stalnem odseku. j .,f .	(Dalje sledi.)
Slovenci, pomnite, da smo mi že nad 1300 let na KoroSkem!
M POLITIČNI PBEGLEP |fl
Društvo narodov. Političnemu odboru je bil izročen nemški predlog za proučitev določb o manjšinski zaščiti. Na ta način se bo pristojni odbor prvič bavil z vprašanjem manjšin in bo v smislu že ponovno izrečenih želj zastopnikov manjšin dana prilika za razpravo v celotnem vprašanju. — Vsi govorniki, 20 se jih je prijavilo, ki so se zglasili k vprašanju Panevrope, so pozdravljali načrt. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je predlagal, da se izvoli v to svrho poseben odbor, ki naj predloži prihodnje leto skupščini primerne predloge za bodočo organizacijo Evrope. Dotaknil se je tudi vprašanja razorožitve kot najvažnejšega vprašanja Evrope. Da ne pride do miru v Evropi, je največ kriv pretirani nacijonalizem posameznih držav. Z zatiranjem pretiranega šovinizma se bo ohranil in zagotovil mir na vsem svetu. Madžarski delegat Apponyi se je zavzemal za spremembo mirovnih pogodb. Vendar pa se bo Madžarska svoji zahtevi odrekla, ako bi to vprašanje pomenilo vojno. Nemški zunanji minister je proti temu, da bi se obstoječe razmere spremenile potom vojne. V vprašanju razorožitve mora vladati ravnopravnost. Kar se tiče manjšin, je nemško stališče prav takšno, kakoršno je bilo lani. Curtius je ponovno izrazil zahtevo, da se Društvo narodov ne preneha baviti s tem vprašanjem in da ne sme smatrati, da je vprašanje končno rešeno. Zahteval je, da se predloži vprašanje o narodnih manjšinah 6. komisiji, v kateri bo on sam še govoril. Curtius je za sodelovanje evropskih držav. Poljski zunanji minister je izjavil, da je Poljska za evropsko federacijo, ki naj se ustvari z gospodarskimi sporazumi med posameznimi državami. Bolgarski zunanji minister se je bavil predvsem z vprašanjem narodnih manjšin in zahteval, naj se Društvo narodov odkrito izjavi, ali je voljno nuditi narodnim manjšinam potrebno zaščito ali ne. Notranji mir Bolgarije ogroža predvsem notranji položaj bolgarskih narodnih manjšin v inozemstvu. S tem je bila zaključena razprava o poslovanju Društva narodov v preteklem letu, in sprejeta soglasno résólucijà, ki jo je podpisalo 45 delegacij. Resolucija naglasa, da je tesno sodelovanje vseh evropskih vlad na vseh poljih javnega življenja temeljne važnosti za ohranitev miru. Izvoli naj se posebna komisija, ki naj v sporazumu s tajništvom Društva narodov prouči vprašanje evropske federacije in do prihodnjega zasedanja skupščini Društva narodov sestavi točne predloge. Ti predlogi naj se obravnavajo po skrajšanem postopku. Za tem se je preneslo delo v komisije, ki se bavijo s pravnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji.
Nemški napad na poljske šole. Varšavski list piše o napadih na poljske šole v Oslovu in Dobrovu v okrožju Bitovu na nemškem Po-meranskem. Pri svečanostih v šoli, kamor so
prišli otroci iz bližnjih mest Ubojsa in Rabati-na, se je pojavilo 300 članov društva „Stahl-helm“. Nekateri izmed njih so začeli zasledovati šolskega učitelja, drugi pa so vdrli v šolo v Tevejanu. Nato so Stahlhelmovci razobesili zastavo na učiteljevi hiši, grozeč z bombami njegovi ženi, ki jih je vprašala, česa žele. Nato so člani Stahlhelma razbili stanovanje zidarja Zloverskega, njega samega pa pretepli. Ženam so pljuvali v obraz, neprizanašajoč niti nosnim. Ves čas, kar so trajali izgredi, so člani Stahlhelma grozili poljskim prebivalcem napadenih vasi in jih sramotili. Preden so odšli, so rekli, da se ponovno vrnejo in da bodo poklali vse Poljake ter ne bodo prizanesli niti deci v zibelkah. — To je nemška kultura! — „Le Soir“ objavlja zanimivo pismo Hindenburga od 5. julija 1918, ki ga je poslal vsem ministrom. Med drugim je naglašal v tem pismu Hindenburg, da je treba na površini kakih 20.000 kvadratnih kilometrov na vzhodni meji prisilno izgnani poljsko prebivalstvo in naseliti namesto njega Nemce. To da zahtevajo vojaški interesi, a obenem se bo doseglo s tem, da se zgradi gost in širok zid med Poljaki v Prusiji in njihovimi brati izven nje. Tako se uničijo tudi vsi upi Poljakov, da bi se mogli kdaj ujediniti. Poljski listi pripominjajo, da so bili isti Nemci, ki se s toliko vnemo zalagajo za zaščito narodnih manjšin, med svetovno vojno za to, da se naj razprše milijoni Poljakov. Okrutni nemški načrt je preprečil konec vojne.
Volitve v Nemčiji. Znan je sedaj končni izid državnozborskih volitev. Dobili so: soc. demokrati 8,572.016 glasov in 143 mandatov, nemški nacijonalci- 2,458.497 glasov in 41 sedežev, centrum 4,128.929 glasov in 68 mandatov, bavarska ljudska stranka 1,058.556 glasov in 19 mandatov, komunisti 4,587.708 glasov in 76 mandatov, nemška ljudska in kršč. soc. ljudska stranka 1,657.757 glasov in 29 mandatov, demokrati 1,322.608 glasov in 20 mandatov, gospodarska stranka 1,379.359 glasov in 23 mandatov, narodni socijalisti 6,401.210 glasov in 107 mandatov, stranka podeželskega ljudstva, hannoveranci in konzervativna ljudska stranka 1,572.843 glasov in 26 mandatov, nemška kmečka stranka 339.072 glasov in 6 mandatov, kmečka zveza 193.89 glasov in 3 mandate, kršč. soc. Volksdienst 867.377 glasov in 14 mandatov. Narodne manjšine so dobile skupno 74.438 glasov in so ostale brez mandata. Volilo je okrog 35 milijonov volilcev. Novi državni zbor se sestane 14. oktobra in bo imel 576 poslancev, ker se je število nekoliko zvišalo. Vlada ima na podlagi sedanje sestave še vedno nadpolovično večino za seboj.. Vendar bo uspešno notranjepolitično delovanje otežkočeno, ker močno narasli narodni socijalisti in komunisti zanikajo ustavo in parlamentarizem sploh ter se ogrevajo za diktaturo. Izid volitev bo imel tudi vpliv na razmere v Avstriji. Na ameriškem denarnem trgu so padli nemški vrednostni papirji. Kdor je zasledoval
M	PODLISTEK	|
Dvoje dreves.
(Piše Korošica s kmetov.)
Dvoje dreves mi je večkrat v spominu.
Lipa, ki je stala na trati pod domačo hišo in ki je že davno ni bilo več, ko sem bila jaz otrok.
Strela jo je užgala in zrušila se je v silni bolesti^ Videla sem samo trohnoben štor, pre-prežen s črnim nitkovjem sivih in rumenih gob, ki so se zajedle v vlažne meljnate razpoke in zajemale življenje iz mrtvega preostanka razbite velikanke.
Nikdar nisem1 zrla v to drevo in vendar natančno vem, kakšno je bilo. Ko je legal zunaj mrak, so govorili o njegovi starosti in ubranem razkošju gostega vejevja. Govorili so nežno, ljubo — o vsem, kar nam je bilo drago, govorimo tako.
Pravili so dolge čudne storje o težkih zakladih, nasutih globoko pod glavno korenino in o zarjavelih železnih kipcih, ki so jih zavistni sosedje položili pod drevo, da se je splazila kuga v jasli in korita in je cepala živina v hlevu in po stajah. O volku so se menili, da je o polnoči tulil okoli nje, o biričih, ki so se oprezno stiskali h ogromnemu deblu, ko so bili na lovu za vojaki. V nedeljah pa so posedali in modrovali na klopeh okoli lipe pradedje moji in nji-
hovi sosedje, zaraščenega obraza in dobrega srca.
In so pravili z zamolklim glasom, kako se je dvignil nekoč izza Vrbnikovega vrha uma-zanorumen oblak v moreči sopari. Ptice so kriknile, ko je iz žolte tišine švignil blisk, rdeč kakor kri. Kakor zastane brza misel pred nenadno gorzo, tako je obtičala strela, umerjena na dom, sredi pogubnega udara. V nemi strahoti je raztegnila lipa svoje razbičane veje in prestregla grozeči plamen. Ogenj je siknil v lipo med ljubje in les ter ji izpil življenje. Bolehala je in se slednjič posušila. Dolgo se je še zoperstavljal štor, predno ji izginil zdaj pa je strohnelo vse in mehka trava je zagrnila zadnje spomine...
Na pustem pašniku, ki je rjavo blestel od bronastih mahov in od usehle praproti, je v izobilju živela košata smreka, obložena z vejami skoraj do tal. Otrok sreče je bila, kakor vsaka zel, ki samotna vzraste na bogati grudi.
Solnce je presevalo vodoravno vejevje s poševnimi plameni, ki so se pretakali od veje do veje, od vrha do tal.
Korenine, debele kakor hlodi in grčave, so se razpletle po črni zemlji in se vsesale v njene plasti, da je bilo kar videti, kako neprenehoma dvigajo sile iz sočnih globin, vodo iz jezgrovi-tih tal, in se krčevito oprijemljejo grude, v ved-nem strahu, da ne bi drevesa, nezaščitenega in od bogastva polenelega, izruval vihar in ga uničil.
vse volilne priprave ekstremističnih strank, izid volitev v saški deželni zbor, uvaževal ogromen tisk, ki ga imajo narodni socijalisti v rokah {preko 50 listov), kapital težke industrije, ki stoji za njim in celoten notranja razvoj, si je moral biti takoj na jasnem, kakšen bo izid volitev. Diktatura je na pohodu.
M DOMAČE NOVICE ~1
Sveče. (Slovenski napis odpravljen.) Odkar obstoji v naši vasi požarna bramba, je bil na gasilnem domu poleg nemškega tudi slovenski napis. Ko, pa je bila dne 14. septembra tukaj plebiscitna slavnost, je dalo načelstvo požarne brambe odstraniti slovenski napis. Ko so ljudje to opazili, so zmajevali z glavami. Hudomušnez je celo pripomnil, da bi bili mnogi srečni, ako bi se dali vknjiženi dolgovi tako lahko izbrisati, kako slovenski napis na gasilnem domu; Z izbrisom slovenskega napisa so menda rešili in odpravili vso sedanjo socijalno bedo. Tako vsem tem godrnjačem ne bo treba več zabavljati čez obstoječi družabni red in klicati vse komuniste na pomoč. Drugače pa se plebiscitna slavnost kljub lepemu vremenu ni posebno obnesla. Domačini imamo druge skrbi. Celov-čani in drugi pa se tudi niso v zadostni meri poslužili znižane vožnje. Zavedni Slovenci zraven nismo imeli kaj iskati, a tudi soc. demokrati so dobro vedeli, da se gre samo za vse-nemško propagando, in ostali doma. O voditeljih prireditve ne govorimo. Omenimo le, da je načelnik požarne brambe mlatil prazno slamo. Ob tej priliki je bil izbrisan še drugi dvojezični napis, ker bi se drugače moglo pripetiti, da bi kateri Nemec mogel misliti, da živijo tukaj Slovenci.
Sele. (S tokom časa.) Da gremo tudi v Selah s tokom časa, je razumljivo. Čez poletje smo imeli letos dosti tujcev in visoke obiske iz Celovca in drugod. O mio Dio, še Italijane smo čuli. Avtomobili in motorni kolesarji so drveli z neznansko brzino skozi našo vas. Drugače je dirkanje končalo brez nesreč, samo nekaj kokoši je moralo okusiti težo motornih vo; zi]. — Na planini „Mrzli vog“ stojita dve novi vojaški kbč!': f éhi	"^‘ 'artigi^feno-
čišča. Zidajo pa še turistovsko kočo in drugf bodo sledile. Že naši pradedi so prerokovali, da postane Mrzli vog še mesto. Na Grosovi planini izvira mrzel vrelec, ki da vsakemu iz-
boren tek, da se le potrudi do njega. Letos j£ imel veliko obiskovalcev. — Imamo tudi dobro izvežbano godbo, ki ubira poskočne komade P° notah, da je veselje. Že prej je obstojala godba, ki pa je igrala samo po posluhu. S tokom časa gredo tudi naša dekleta. Ob nedeljah vam Šumijo svilene obleke v modernem kroju. Ni sicer težka in pristna kitajska svila, umetna je in poceni, a svila je in šumi tudi. Zraven klobuk, nogavice v modni barvi in lakasti čevlji. Kdor ne verjame, naj pride pogledat.
V poletnih dneh so v zeleni hladini grulil' divji golobje, če jih ni pregnal krvoločni jastreb, krožeč okoli smrekovega vrha, odkodar je s paznim očesom zasledoval gibanje na domačen1 dvorišču.
Spodaj v senci pa sem sedela jaz za plotom iz sivih krajnikov, ki je bil zgrajen tik ob smreki. Tu in tam je bil prepleten z mavhelčk' (agrasom) in češminjem. Blizu smreke, kamor je komaj še segla senca visokega drevesa, je bilo edino mesto naše posesti, kjer je rasti? tavžentroža. „Tisoč bolečin,11 je rekla mati, »najhujše bolečine ozdravi ta roža.“ Natrgala sem tavžentrož, obrala agras'in pozobala ja' gode^s češminove vejice.
Bila sem srečna, bila sem otožna. Mračno slutnje so se spuščale v mojo dušo. Begale so me, zapuščale spet in zopet vso prevzele, dokler se niso uresničile vse, vse do najbrid-kejše. »Tisoč bolečin!" je rekla mati. — Jaz P3 umiram za eno samo!
Ne vem, kako se je moglo zgoditi, šli s? nekega dne in so smreko oklestili, šli vsi on|> ki so bili z menoj vred ponosni nanjo. Kratk', okoreli štrklji odsekanih vej, razklani ob k0'1' cu in zdrobljeni, razgaljeni ponekod do vlažno' bele nagote, so štrleli iz plemenitega debla k3' kor voščenoblede roke mrtvih junakov. Iz sto' terih ran je tekla kri, rumenkasta, duhteča, krvavela je smreka iz belih ran in izkrvavel3-Preveč je bilo v njej zasek In tik ob srcu.
Bilčovs. (Šolske počitnice.) Kar naenkrat in ne oziraje se na dane razmere je okrajni šolski svet v Celovcu odredil, da se pričnejo s 1. avgustom poletne počitnice na vseh šolah celovškega okraja, kjer še niso vpeljane. Sicer velja ta odlok samo 3 leta za poskušnjo, vendar bo to hud udarec za kmeta. Kakor vsakega, tako seveda tudi kmeta boli, če se mu stavijo take odredbe naproti, ki občutno otežkočajo njegov obstoj. S I. oktobrom se prične šola in s tem se odtegnejo otroci delu v jeseni, ki ga najlažje opravljajo. Paša, pobiranja sadja, krompirja in koliko še drugih takih opravil je, ki jih šolarji v počitnicah lahko opravljajo. Tako pa naj kmet najame tujo delovno silo. Vsi časopisi, razni poslanci po zborovanjih, vpije o krizi v kmetijstvu. Kako se na vse načine tuhta, kako pomagati kmetu, kako ga rešiti gospodarskega poloma, a nam se zdi čudno, da šolska oylast tega ne vidi. Če je že iz pedagoškega stališča boljše, da se uvedejo poletne Počitnice, naj se vendar ozira tudi na naš položaj, dokler se ta ne zboljša, zakaj tudi potem bo časa še dovolj, da se izdajo taki odloki.
Gorenče. 2e dolgo smo zbirali denar, da nabavimo za farno cerkev sv. Miklavža nove zvonove. Že pred sedmimi leti smo dobili za farno cerkev en zvon in za podružnico sv. Ra-degunde dva. Tedaj jih je vlil zvonar Szabo v Gradcu. Zdaj pa smo dobili zvonove z Dunaja od firme Jožef Pfundner. Zvonovi so jako lepo izdelani in v nedeljo 14. septembra smo jih blagoslovili. Blagoslovil jih je g. dekan Alojz Mil-lela iz Velikovca, slavnostno pridigo pa je imel tukajšnji rojak g. Niko Marktl, župnik v Medgorjah. En zvon z glasom gis je posvečen župnijskemu patronu sv. Miklavžu in Materi božji ter tehta 633 kg. Drugi zvon z glasom dis je posvečen sv. Jožefu in tehta 161,5 kg. Najmanjši, posvečen sv. Antonu Pad. in sv. Mali Tereziji, pa je ostava od prvega in tehta 93 kg. Vse je šlo po sreči, le iz sosednjih župnij smo pričakovali večjo udeležbo. Zahvaliti se moramo tudi na tem mestu vsem dobrotnikom novih zvonov, posebno cerkvenima ključarjema Lenceju in Temeljnu, ki se nista zbala nobenega truda in stroškov, ter svatinjam, ki so tako lepo vse okrasile v cerkvi in zunaj cerkve. Vsem dobrotnikom bodi Bog 'obilen plačnik!
Sele. (Naši požarni brambi.) Število požarov se je zadnja leta zelo pomnožilo, kakor se vedno o njih bere in sliši. V varstvo proti ognju sta se zato pred tremi leti ustanovili pri nas dve požarni brambi, ena pri Cerkvi, druga za Borovnico in Šajdo. Prvi načeluje od začetka g. župan Ferdo Pristovnik, drugi žagar Jernej Travnik. Pod spretnim vodstvom svojih načelnikov sta si obe brambi v kratki dobi svojega obstoja s požrtvovalnostjo članov in podporami dobrotnikov nabavili že precej gasilskega orodja: obe skupaj imata 3 vozne in več ročnih brizgaln, blizu 400 m vodnih cevi in še več drugega orodja. Postavili sta si tudi vsaka svoj gasilski dom; šajdarska ga je slovesno otvo-rila na binkoštni pondeljek, cerkevska pa v nedeljo 14. sept. Pred kratkim se je vršila skupna vaja obeh bramb, ki je pokazala, da je z združenimi močmi mogoče gasiti ogenj visoko na bregu stoječih hiš z vodo iz grabna. Je pa v Selah dosti hiš, pri katerih se more v slučaju požara rabiti edino le voda iz vodovoda, ki pa bi seveda prehitro pošla. Zato naj bi si kmetje ob svojih vodovodih izkopali i?i zbetonirali vodne jame, v katerih naj bi bilo vedno polno vode za tak slučaj. Brez vode pač tudi najboljša požarna bramba z brizgalno ne opravi nič. Posebno potreben bi bil tak vodni rezervoar nad vasjo, ker je v vasi vsled bližine hiš požarna nevarnost pač največja. To oskrbeti naj bo zdaj prva naloga cerkevške požarne brambe. Obe brambi pa naj z večkratnimi vajami dobro izurita svoje brambovce in ti naj se zavedajo svoje vzvišene službe in se naj disciplinirano udeležujejo gasilskih vaj.
Drobne koroške novice. V davčni prizivni komisiji za čas od 1930 do 1935 so iz cone A sledeči gg. deželni poslanec Miha Feinig iz Sv. Neže pri Velikovcu, klepar Johan Rogy iz Velikovca, gostilničar Johan Šašl-Ovčar iz Borovelj in lesni trgovec Fric Kraut iz Bistrice pri Pliberku. Zanimiva je sestava komisije po poklicih. Sestoji iz predsednika deželne finančne direkcije, 4 veleposestnikov, 3 posestnikov in lesnih trgovcev, 5 gostilničarjev, 5 posestnikov. 8 uradnikov, 1 tovarniškega ravnatelja, 10 trgovcev, 1 zasebnika, 1 peka, 1 kleparja, 1 sedlarja, 2 zdravnikov, 1 stavbenika, 2 odvetnikov in 1 tovarnarja. — Pretekli teden
je bil v Celovcu drugi visokošolski teden. Udeležence je pozdravil tudi deželni glavar dr. Le-miš. Pvdarjal je plemensko posebnost Korošcev, ki predstavlja posrečeno mešanico v dveh tisočletjih preko dežele idočih narodov, v kateri tvori germanski element pretežno večino, vsled česar mi Korošci skoz in skoz nemško čutimo in mislimo in nad vse čislamo nemško kulturo. Stara Avstrija je svojo nalogo, da ponese svojo nemško znanost in kulturo na vzhod in jug Evrope, izpolnila in mi Korošci se smatramo kot obmejne stražarje nemške narodnosti in nemške kulture na jugu. (Ker vemo, da razširjanje nemške znanosti in nemške kulture na vzhodu in jugu narodom ni prineslo nič dobrega, jim pravoščimo njih samohvalo. Nihče jih ne more hvaliti, zato se hvalijo sami.) — i „K. Tagblatt" piše o cesti Pliberk—Labud in pravi: Ko se časti mrtve junake, ki so krvaveli za domovino, se ne sme pozabiti živih junakov, ki s težkim delom in naporom pridelujejo na slabo rodovitni zemlji svoj kruh. Če se naseli kak tujec v naših krajih, je nezadovoljen in se pritožuje, da je drugje lažje pridelati kruh
—	in se zopet izseli. Pri cesti naj se napravi delo, ki bo vredno 10. oktobra. Če ne, pa naj se pošljejo 3 milijoni S nazaj na Dunaj s pripombo, da se ni znalo porabiti denarja v dobrobit ljudstvu. — Deželna vlada je razpisala nagrado 2000 S za igro, ki bi bila pripravna za slavnostno prireditev dne 10. oktobra. Vseh je bilo vpo-slanih 39 komadov iger, 8 se jih je takoj izločilo, od ostalih 31 rokopisov pa tudi nobeden ni bil vreden nagrade 2000 S. Tako ostane 2000 S v deželni blagajni. Tozadevno poročilo pravi, da so se našli sicer poizkusi talentov, ni pa bilo najti nadarjenosti. Noben spis namreč ni odgovarjal stavljenim pogojem. Razumemo, da se za tako igro ne more najti nadarjenosti.
—	V celovškem listu čitamo, da ima naseljevanje rajhovskih protestantov na slovenskem ozemlju tudi to slabo stran, da župnijska doklada bolj obremenjuje domačine, ker protestantom ni treba plačevati za katoliške cerkve.
—	V tednu pred 13. t. m. se je pomnožilo število podpiranih brezposelnih na Koroškem za 90 na 1592. — Cene lesa na Koroškem v juliju natovorjen na vagone: hlodi 23—34, telegrafi 25—40, splavljenih hlodi 20—23, jamski les 18 do 20, pragovi 27—40, drva mehka 10—13, trda 12—17 S. Sejmi v oktobru: 6. Malošče, Grebinj, 13. Dobrla vas, 27. Šmohor, Celovec in 28. Železna Kapla. — Mil. g. dekan Josip Fritz je bil imenovan konzistorialnim svetnikom. Kaplan v Železni Kapli Rihard Kanduth je bil poklican za prefekta v Marijanišče. Premeščen je bil v Železno Kaplo kaplan Franc Repnik, dosedaj v Tinjah.
Iz vetrinjske okolice. Pričakovali smo, da bo spretnejša roka pisala o rajnem Podržniko-vem očetu, posestniku na Gori. Gašpar Rac, p. d. Podržnik, je dolgo bolehal in bil meseca marca v celovški bolnici operiran na očeh. Po operaciji se je vrnil na svoj dom, a videl ni ničesar več. Za tem se ga je lotila bolezen na jetrih in v želodcu. Vdan v božjo voljo je potrpežljivo prenašal hude bolečine. Dne 25. avgusta pa je v sedemdesetem letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Dva dni navrh smo ga položili k večnemu počitku ob veliki udeležbi ljudstva. Domači župnik se je v ganljivih besedah poslovil na grobu od njega in kotmirški moški pevski zbor mu je na domu in ob grobu pel lepe žalostinke. Rajni je bil dober oče, pobožen mož in značajen Slovenec. Bil je tudi cerkveni ključar zakamenske podružnice, zvest naročnik našega lista, kljub neredu na pošti, in dobrih 50 let ud Družbe sv. Mohorja. Rad se je udeleževal slovenskih shodov, bil na Dunaju na evharističnem kongresu, romal s Slovenci leta 1908 v Lurd in leta 1913 v Rim. Rajni Podržnik pa je bil tudi prijazen sosed in vsi smo radi zahajali k njemu ob nedeljah in dolgih zimskih večerih, ko nam je vedno vedel povedati kaj resnega iz svojih doživljajev, vmes pa tudi kaj šaljivega. Zato smo ga vsi radi imeli in ga bomo težko pogrešali. Zdaj pa, dragi prijatelj, počivaj v miru in naj ti bo zemlja lahka! Podržnikovi družini pa naše iskreno sožalje !
Št. Lipš. (Smrt.) 4. avgusta je izdihnil svojo blago dušo Jurij Lužnik, p. d. stari Smolnikov oče. Ker je trezno in redno živel, je dosegel izredno visoko starost 82 let. Bil je dober krščanski mož, mnogo let cerkven ključar, požrtvovalen za vsako dobro stvar, posebno pa je skrbel za dobro krščansko vzgojo. Zadnja leta je zavoljo starosti mnogo trpel. Da je bil zelo
priljubljen, je pokazal pogreb. Mnogo mož, med njimi tudi preč. g. dekan Jak. Kindlman so ga spremljali na kraj miru. Bog naj mu bo dober plačnik! — V nedeljo 31. avg. smo pokopali Tribelnika, Karla Žagarja. Trpel je mnogo let na poškodbi, ki jo je dobil pri težavnem delu v gozdu. Posebno v zadnjem času je moral prenašati hude bolečine, ko ni mogel ne ležati in ne sedeti. Bog se ga je usmilil in ga rešil. Rad je pomagal, kjer je le mogel, zaradi tega je bil lep tudi njegov pogreb. Naj počiva v miru!
Zahomec na Žili. (Stara Abujeva mati t.) Takega pogreba ni zlahka kje na Koroškem, kot je bil pogreb stare Abujke v nedeljo dne 14. septembra. Samo moških je bilo čez 4Ò0. Korakali so profesorji s kmeti, trgovci s pri-postimi delavci. Sorodniki so prihiteli iz Trsta, Gorice, Ljubljane, Celja, Maribora. Celovca, Beljaka in iz Roža. Kondukt je vodil gosp. Katnik, župnik gorjanski, ob asistenci gosp. Maierhoferja, župnika iz Blač, ki je govoril tudi na grobu. Domači gospod Skrinar, župnik bistriški, je bil namreč ta čas pri zdravniku Zeileisu. Rajna je bila gotovo najpobožnejša mati vse slovenske Žile. Gotovo je pomagala tudi njena molitev, da sta iz Abujeve hiše kar dva študenta-odličujaka v Marijanišču. In da so še dandanes Zahomčani vrli Slovenci, je gotovo tudi njena zasluga. Veliki papež Pij IX. je rekel: Dajte ml dobrih krščanskih mater, in jaz bom prenovil ves svet. Rajna je bila „moč-na žena“, kakor jo opeva knjiga Modrosti. (Preg. 31.) ..Svojo roko odpira ubožcu in svoje dlani izteguje k siromaku. Vsi njeni domači so oblečeni z dvojnimi oblačili. Moč in lepota je njeno oblačilo, in smejala se bo poslednji dan. Svoja usta odpira modrosti, in postava milobe je na njenem jeziku. Dvigajo se nje sinovi in jo blagrujejo." (Ravnotam.) Gospod sam bo njen veliki plačnik. Naj počiva v miru!
M DRUŠTVENI VESTNIK j
Loga vas. (Igra.) Izobr. društvo priredi v nedeljo dne 28. septembra ob 3. uri popoldne pri Urablu igro «Davek na samce". Te prilike za smeh ne zamudite!
Šmarjeta v Rožu. (Predavanje s skioptič-nlmi slikami iti tamburaški naistop.)'V nedeljo dne 28. septembra se vrši ob treh popoldne v gostilni „na pošti" (g. Teyrovsky) vsem dostopno predavanje «Naša Koroška prej in zde j", ki bo obravnavalo ginevanje naše kmetiške svojevrstnosti v moderni dobi in njegove vzroke; predavanje bodo ponazorile izbrane skioptične slike. Pred predavanjem in med odmori koncertira okesterT. koroškega tamburaškega društva ..Bisernica" v Celovcu. Vstopnine ni. Prosvetna zveza za Koroško se nadeja, da se bodo njenemu vabilu k obilni udeležbi odzvali vsi domačini od blizu in daleč.
GHnje. (Gostovanje šentjakobskih igralcev z «Graničarji".) Pri nas na Radišah smo imeli ravno žegnanje, ko smo zvedeli, da v Glinjah gostujejo Šentjakobčani. Vabili so nas sicer godci, da se zabavamo doma; vendar smo sklenili trije, da gremo v Glinje na igro. In ni nam bilo žal, da smo sklenili tako, ker smo našli pri Cingelcu več užitka in lepote v igri kot doma pri godbi. Nastop fantov in deklet nam je izredno ugajal in kritik je gledal v zadnjem svojem dopisu strogo. Onim, ki se radi smejijo, je ugajal šaljivi krčmar, bolj resnim pa glavni igralci. Ni se nam zdelo škoda za solze, ki smo jih potočili v tako posrečenih slikah slovesa Andreja od družine in velikodušnega odpuščanja hudobnemu Slavu. «Odpusti nam naše dolge kot mi odpuščamo svojim dolžnikom" se nam je zdelo jedro igre! Koliko gorja, kletev in pravd bi se lahko prištedilo, da obveljala ta beseda tudi v življenju. Tem potom čestitamo režiserju k tako dobri režiji, pevcem pa naše občudovanje! Smo menili, da smo vas na Radišah že v vsakem oziru prekosili, pa danes vidimo, da bo treba še mnogo truda in dela, da vas dosežemo. Seveda, korajže nam pa ni-kakor ne manjka! Bog vas živi!
KovaLŠki učenec
iz krščanske družine se takoj sprejme.
Naslov v upravi lista.	l42
Družinsko stanovanje
se takoj odda v najem, oddaljeno četrt ure od Vrbe.
Poizvedbe v upravi lista.	140
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. fai 8. božjo zapoved!
I GOSPODARSKI VESTNIKI
Kako se na gorah rasi umika.
Kdor pride na planinske vrhove, mora zapaziti, da tam stoje pol suha stara drevesa, a da mlade rasti ni. Kdor it. pr. pride na Dobrač, bo tam pod zadnjim vrhom našel severno od steze še mogočno smreko, mladega drevja pa nikjer več ni. Isto Se bo bržkone dalo gognati na mecesnih, M rastejo nad Knežo !m -Kr-čanjami, isto brez dvojbe na Obirju in Peci itd. Drugod se opazuje ravno ista prikazen. Na Tirolskem se je opazovalo: Na planini „Lizum“ leži mogočno korito za napajanje živine. Kmejte vedo, da se je to deblp pred .60 leti dobilo pol ure višje v hribu, zdaj tam daleč na okrog ni več nobenega drevesa. Druga planina ,1Steinikaser“ je danes pol'ure hoda .nad gozdom. Stari ljudje pa vedo in nà štorih se še vidi, da je pred 70 leti kakih 20 minut višje rastlo drevje. Zdaj je vse naokrog sama goliava in kurivo se mora z velikim trudom dovažati od spodaj. Dvesto metrov pod planino Steinhasem se dolina zoži in tam obstoji še trdna zatvomica, kjer se je nabirila voda za plav-lenje hlodov. Danes nad to zatvornico nikjer ni več gozdov, kjer bi se dal usekati kak hlod. V dolini „Kol-sas“ je v višini 22.000 metrov lepa planina „Kolstat“. Pod rušo je vsa zemlja črna oglja, ki se je kdaj tu žgalo, danes se mora stopiti 300 metrov niže, da se pride do gozda. Gozd se umika tako na apnenih južnih kakor na severnih planinah. V višini 1700 metrov je. danes skoraj nemogoče spraviti kvišku gozdnih sadik. Veščaki tudi pravijo, da v visokih legah tudi žito ne rodi več kakor nekoč. Pri kmetih se najdejo obsežne skrinje za žito, o katerih vedo ljudje, da so se kdaj polnile, zdaj se niti v najrodovit-nejšem letu ne napolnijo več. Ko se umika gozd, trata na višini izgublja svojo obrambo, veter odnaša rodovitni svet in voda ga odplavlja. Paša postoja tako vedno bolj siromašna. Severno od Inomosta je planina „Pfeisalm‘\ kjer se je pred 100 leti paslo 40 krav, danes je tam samo še nekaj slabega pašnika za ovce. Krav se tam davno več ne pase. V teh razmerah se lahko razume, kako težko je gospodariti v planinah, zlasti v višji legi. Raša in gozd pojemata, bremena pa rastejo, hlapcev in delovnih moči je od leta do leta manj.
Kako pa pride, da se rast umika? Ali postajajo leta mrzlejša? Dokazano je le, da se ledeniki umikajo višje v gore, da se tope hitreje nego v prejšnjih časih, torej bi človek rekel, da so leta toplejša. V dolini „Volders“ je bil pred 30 leti še ledenik, ki je meril v presegu en kilometer, predlansko toplo leto je izginil zadnji konec. Umikanje ledenikov ni imelo menda posledice, da se umika gozd navzdol. Razlog obema prikaznima je morda, da v zraku ni več toliko vlage, da pozimi ne pade več toliko smega. Tako pride, da se ledenik ne redi več v zadostni meri in da se rast umika nižje, kjer je v zraku in v tleh še več vlage.	____
Kvaternl sejem v Velikovcu. Živina: konji 500—600, konji za klanje 100—150 S; biki 1,10 do 1,30, pitani voli 1,40—1,50, vprežni voli 1,30 do 1,40, junci 1,20—1,40, molzne krave 1,20 do 1,30, pitane krave 0,90—1,10, telice 1,20—1,30, teleta 1,80—2, plemenske svinje 2—2,10, zaklani prašiči 1,8—2, plemenski prašiči 2—2,20, ovce 0,80—1,10 S za kg žive teže. Jajce 14 do 15 g, sirovo maslo 4—5,60 S. Žito: pšenica 23, rž 18, oves 19, proso 20, ječmen 20—21, krom-pir 9—10 g za kg.______________
M BAZNE VESTI ~~|
Drobne vestt Avstrija: O tajnih fondih pri zveznih železnicah smo že pisali. Zadevo je preiskovala posebna komisija, ki je ugotovila štiri tajne fonde, iz katerih so dobili: klub za konjske dirke 375.000 S, solnograške slavnostne igre 10.000, zvezno gledališče 17.000, dobrodelne ustanove 5000 S, predsednik Guntlerv dar 57.420 S, glavni ravnatelj Maschat 80.000 S odpravnine, drugi uradniki odpravnine 32.500 šilingov, remuneracije 197.700 S, od tega sta dobila Maschat in Foest po 30.000 S in ostali člani načelstva po 20.000 S, strokovni ravnatelji po 20.000 S, ostali uradniki po 10.000 S, oktobra 1928 je bilo na remuneracijàh izplačanih 200.000 S itd. itd. Tedaj skrajno umazana zadeva na škodo davkoplačevalcev. Akti preiskave so se izročili državnemu pravdništvu. Obenem se je vršil na Dunaju proces „Arb.-Zeitung—Stralcila, ki je bruhal na dan neverjetne stvari. Ko bi imel postati dr. Stralcila,
ravnatelj graškega tramvaja, generalni ravnatelj zveznih železnic, je „Arbeiter-Zeitung“ objavila več hudih napadov na njega, v katerih mu je očitala politično koristolovstvo in razne druge nečedne lastnosti. Dr. Strafella je vložil tožbo. Zaslišanih je bilo 40 prič. Urednik „Arb,-Zeitung“ je bil obsojen na 5000 S globe in povračilo stroškov procesa radi razžaljenja časti. Bil pa je oproščen očitka, da je dr. Strafella nekorekten, odnosno se je bavil z nečednimi posli. — Dunajske banke in hranilnice bodo s 1. oktobrom znižale obrestno mero za vloge. Vloge, ki se morejo dvigniti vsak dan, bodo obrestovale po 3% odstotka in vloge, ki so vezane na trimesečno odpoved, po 4lA odstotka.
—	Vodstvo Heimwehra je sestavljeno sledeče: zvezni vodja Starhemberg, namestnik dr. Pfrie- ! mer, vojaška voditelja Rautre in Maier, organizacijski urad inž. Oberegger. Pri bodočih volitvah ohrani Heimwehr nadstrankarsko stališče. — Cene dunajske lesne borze: hlodi 24 do 27, trami za odre 69, deske za zaboje 57 do 58, eksportno blago 81, blago za plotove 57, oblati 81 S. — Na Dunaju je 4651 zdravnikov, med temi 457 zdravnic in 648 zobozdravnikov. Za Dunaj seveda veliko preveč.
—	Neki graški zasebni uradnik je bil v Pragi obsojen, ker je v vlaku žalil bivši 28 praški polk. Vsled obsodbe je okrog 50 graških fantalinov demonstriralo pred češkoslovaškim konzulatom in pobilo šipe češkega Narodnega doma. — Italija: Mussolini bo na seji ministrskega sveta dne 15. oktobra predlagal, da se ukine kot narodni praznik 20. september, ko so italijanske čete zasedle Rim ter nadomesti ta praznik zli. februarjem, ko je bila podpisana lateranska pogodba, ki predstavlja spravo med Italijo in Vatikanom. Ta sprememba bo izvršena prihodnje leto in je izzvala v Vatikanu veliko zadovoljstvo. Tudi vse ulice, imenovane po 20. septembru, dobe sedaj nove nazive. —• Dne 22. t. m. se je menda pričel pred izrednim sodiščem nov proces proti 29 Slovencem. Pred to zasedanje pa ne pridejo osebe, ki so bile prijete po tržaškem procesu. V tej skupini je okoli 100 oseb, ki so bile prijete na osnovi priznanja v Trstu obsojenih, med njimi tudi rodbine usmrčenih. Od obtožencev iz druge in tretje skupine se s silo na sirov način zahteva priznanje. Vsled neprestanega mučenja jih je že
j mnogo obolelo. Andrija Manfreda, ki je bil obsojen na 10 let težke ječe, je tako oslabel, da bo v kratkem umrl. — Nekateri češkoslovaški listi propagirajo bojkof italijanskega južnega sadja radi umora 4 Slovencev in žalitve Slova-von. — Na neki šoli v Berlinu v Nemčiji je bil odpuščen učitelj. Vsled tega je stopilo 30 otrok v stavko, ki so šli po mestu in nosili tablo z napisom: Mi stavkujoči zahtevamo, da nam daste učitelja nazaj. — Na Kitajskem še vedno ni miru. Po poročilih so se v noči na 19. t. m. vršili ljuti boji med južnimi in severnimi četami. Na strani nacionalistov je bilo nad 20.000 mrtvih. — Pri volitvah v centralni svet v Bom-bayu v Indiji je prišlo do krvavih pocestnih bojev med nacijonalisti in policijo. Policija je morala večkrat rabiti orožje. Ranjenih je bilo 250 oseb, nad 400 oseb, večinoma žensk, pa je bilo aretiranih.
Gandhi in Predarlska. Bojkotno gibanje, ki ga je razvnel Gandhi po vsej Indiji, dokazuje, kako ozko so povezani med seboj gospodarski interesi različnih dežel sveta. Nemci so silno vesele nesreč, ki zadevajo Angleže na Daljnem vzhodu, pri tem pa morajo z žalostnjo opaziti, da je v Indiji ogrožena tildi njihova industrija in ne samo angleški imperializem. Ko je Gandhi napovedal svojo križarsko vojno proti izdelkom angleških tkalnic, ni med Nemci morda nihče slutil, da bo indijski bojkot prizadel tudi nemško gospodarstvo. Kar na mah so izostala naročila predarlskim predilnicam, ki so prej dve tretjini svojih izdelkov dobavljale angleškim tvrdkam v Indiji. Indijec v svojem boju za gospodarsko osamostvojitev ne loči med Angleži in Predarlci. Oboji so mu evropski zatiralci, zato je proti obojim naperjen boj. Ko so izostala naročila v Angliji, so Angleži seveda takoj odpovedali tuje dobave ter tako zlo udarca, na-prejenega proti njim, nekoliko zmanjšali s tem, da so odpovedali dobave tujcem. Predarlske predilnice, ki so delale skoro izključno za Indijo, so morale svoj obrat omejiti na eno tretjino, s čimer je izgubil svoj zaslužek velik del prebivalstva te zvezne države.	____
Za tiskovni sklad so darovali:
Helena Šale, Lesinje, 1 ; Kristo Košir, Žih-polje, 5; Miha Valentin, Struga, 3; Toiie Sloki. Celovec, 3;- Marija Wiegele, Perava, 2; Janez Snedle, Št. Ilj, 2; Franc Čuden, Št. Jakob v R~ 1; Štefan Bayer, Loga vas, 3; mesto venca na grob dr. Zdravko Zwitterja so v okolici Bil-čovsa darovali: Janko Ogris, 2; Marija Valen-' tinič 1; Marija Žlosar 1; Hauptman l;rMajar 0,50; Vah 0,50; Ščedla 1; Dovnik 1; Strajnik 1; Miha Weber 3; Janežič 1; Martič Valentin 1;: Pavel Boštjančič 1; Filip Martič 4; Pomoč 2; Lapuš 1 in^ Černej 3 S. Vsem darovalcem paj-prisrčnejša, hvala.
POSNEMALNIKI,
strojne pinje, mlečne ročke, mlečne posode, paril-nike, kotle za pranje, stroje za pranje, mline za sadje in stiskalnice za sadje.
DAHUA SEPARATOR GESEILSCHftFT MB.H.
W I E H, Xll/j, WAGENSEILGASSE 4/4&
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Štebnu pri Beljaku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedelje, dne 28. septembra 1930 ob 3. uri popoldne v pisarni v Štebnu po
sledečem sporedu:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1929.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ne bo navzoč deseti del zadružnikov, se vrši pol ure pozneje občni zbor brez ozira na število navzočih zadružnikov. K udeležbi vabi
NAČELSTVO
Suhe qobe
F. Mory
v Sinci vasi.
(jurčke ali kravjake) kupuje trgovina z mešanim blagom
132
ferito» m Ifl-Trn- m ILmAm v Cémrea. — Zakafaric. fefetolj ■	(Mdrik: Žiako v»k* Josip, «tpoCMf,	X« Elliniiihi’MM
TU» Lidovt tiskar»» Ari. Madri! ■ feaflm (*« tok odgovoica Jas. 2Uw*sky), Dunaj, V.. Masg—tanplari 7.
Lastniki Pri. i»