PTIJJSKIPIEKUTNINAI?

‘"Vv,
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ / LETO XII. / ŠTEVILKA 5 / NOVEMBER 1988
Dragi sodelavci!
Smo pred veliko odločitvijo. ZA ali proti napredku. Predlog reorganizacije podjetja Perutnine Ptuj, ki vam ga ponujamo v sprejem na referendumu 17. novembra, nas lahko pelje samo naprej.
Kam naprej?
Napredek slehernega podjetja ima svoje iztočnice nedvomno v dobrem delu, v kvalitetnih, lepo obdelanih in opremljenih proizvodih, pospremljenih z odgovarjajočo propagando na domačem in tujem trgu. želimo si oblikovati podjetje, ki bo v vrhu
domače in svetovne produktivnosti od proizvodnje, reprodukcijskega materiala do brojlerjev, proizvodnje mesa in izdelkov. Vsakemu osnovnemu cilju odgovarja določena oblika, ki jo zasledujemo v samoupravnih aktih, o katerih kanite odločati na referendumu. Nova organizacija daje vse manj možnosti brezplodnemu govoričenju in sestankovanju, ampak od vseh nas zahteva marljivo delo, delo katerega posledica bo večja proizvodnja, kvalitetnejši proizvodi. Temeljito moramo lo-
čiti vodenje podjetja od samoupravljanja, in na vseh nivojih podjetja slediti nastajanju stroškov, katerih rast mora biti manjša, počasnejša od rasti prihodkov kar danes ni slučaj.
Vse bolj moramo prisluhniti odmevu tržišča, se tržišču odzvati in proizvodnjo prilagajati zahtevam potrošnikov.
Člani poslovodnega odbora, direktorji proizvodnih enot in sektorjev prevzemajo nove naloge in odgovornost za samoupravno sprejete plane in odločitve delovne organiza-
cije. Direktorji pa z novim Zveznim zakonom dobivajo tudi svoja pooblastila — pravice do svojih podrejenih.
Boljše delo, modre poteze na tržišču, smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi (osnovnimi in obratnimi) v podjetju, zlasti pa še z denarjem nam —- vsem skupaj mora prinesti lepšo prihodnost, boljše plače delavcem oziroma zaslužke kooperantom Perutnine.
Želimo vam prijetno praznovanje Dneva republike!
A. G.
Naša največja investicija pomeni zavestno odrekanje, pomeni pa tudi napredek, boljše delovne pogoje in možnost uspešnejšega prodora na svetovna tržišča
17. novembra
bomo glasovali za prihodnost
Reorganizacija delovne organizacije pomeni poenotenje vodenja in poslovnih odločitev v celotni delovni organizaciji
Velikokrat smo se sestali za dvigovanje roke, za stvari, ki jih je predpisal zakon
Samo z boljšim delom, z več znanja in z uvajanjem svetovnih dosežkov smo lahko boljši od drugih
Nujno je razviti dober marketing
„ZAa pomeni odločitev za napredek
O prehodu tozdovsko organizirane Perutnine v enovito delovno organizacijo je bilo že toliko povedanega pa tudi zapisanega, da se bo marsikomu zdel ta prispevek odveč. Kljub obilici informacij in dokaj plodnih razprav, ki so potekale vse od februarja, ko je bila dana pobuda za reorganizacijo, nekateri menijo, da še ne poznajo dovolj vsebine take odločitve. Kaj je torej cilj spremembe organiziranosti?
Osnovni cilj je: delati boljše, kakovostnejše in ceneje. Pričakujemo, da bomo to dosegli z novo organizacijo. Količinsko smo bržkone dosegli za sedanje razmere zgornjo mejo proizvodnje. Naša razvojna usmeritev naj bo dvig kakovosti od repromateriala do končnih proizvodov. Povečati torej pestrost in kakovost proizvodov, kar nam narekuje tudi tržišče. Samo z boljšim delom z več znanja in z uvajanjem svetovnih dosežkov smo lahko boljši od drugih. Kakovost piščanca PP so potrdili tudi strokovnjaki na mednarodnem strokovnem sejmu prehrambene industrije v Munchenu. Zamerili pa so nam slabšo končno obdelavo in dizajn ter šibko agresivnost na tržišču.
35.000 ton proizvodov ne bo več možno prodajati na srečo zaradi vedno ostrejše konkurence. Nujno je torej razviti dober marketing, ki bo obvladoval tržišče. Pri nas je tako. Ko ugotovimo, da bi nekaj lahko izpeljali bolj uspešno, moramo predlog peljati prek vrste samoupravnih organov, kjer naj odločijo o predlogu. Dokler je predlog usklajen in potrjen pa je za odločitev ponavadi že prepozno. Velikokrat smo se sestali za dviganje roke, ker nam je bilo povedano, da to moramo sprejeti, kajti tako zahteva zakon. Po sili zakona smo si postavili tudi tozdovske plotove. Vsak plot pa nekaj omejuje, nekaj ovira. Živimo od iztržka, bitka za tržišče pa bo vsak dan hujša. Če se ne bomo pravočasno pravilno organizirali bomo nazadovali, s tem pa bitko izgubili.
V razvitem svetu se manj bojijo konkurence kot lastnih napak. Zakaj se ne bi česa naučili od boljših tudi mi.
Tu torej najdemo osnovo za reorganizacijo. Poenotenje vodenja in poslovnih odločitev v celotni delovni organizaciji. S tako obliko pa odločanja delavcev ne bo manj, ločeno bo
Odločimo se zavestno
le vodenje od upravljanja. Še naprej bomo odločali vsi delavci o rezultatih svojega dela in o stvareh, s katerimi lahko vplivamo na dobro razvojno politiko podjetja. Manj pa bo sestankovanja in formalnega dvigovanja rok za zadeve ki jih dostikrat nismo niti razumeli. Dovolj razlogov, da se odločimo »ZA«.
V tem trenutku je najpomembnejše, da izvolimo v samoupravne organe in delegacije najboljše, najbolj sposobne, razgledane, najbolj napredne sodelavce, ki bodo videli poleg lastnega interesa, katerega morajo zagovarjati, tudi skupni podjetniški interes.
O vsem tem smo že veliko razpravljali, še zlasti ob obravnavi polletnega in devetmesečnega periodičnega obračuna. Veliko novih tudi dobrih pobud je bilo podanih, od katerih večina je bila upoštevana pri pripravi dokončnega pred-
loga strokovne podlage in samoupravnih aktov. V času razprav je bilo dovolj možnosti za demokratično sodelovanje in vplivanje na sestavo dokumentov o katerih bomo glasovali na referendumu 17. novembra. Končna odločitev najbrž ne bo težka, kajti odločitev ZA pomeni, da glasujemo za napredek. Sicer pa bo uspeh referenduma odvisen od zrelosti slehernega delavca in njegove pripadnosti kolektivu.
V sestavku »25 let zvestobe kolektivu in delu«, lahko pre-čitate, kako razmišljajo o reorganizaciji nekateri tisti delavci, ki ustvarjajo v Perutnini že četrt stoletja ali celo več. V tem obdobju je bilo veliko težkih obdobij, pa tudi lagod-nejših v odločitvi o reorganizaciji pa so vsi za napredek, torej ZA.
Urednik
Le dobro delo prinaša ustrezen dohodek
17. novembra 1988 se bomo odločali o reorganizaciji delovne organizacije. Podrobnejša obvestila prečitajte v Informacijah.
IKOFA 1988
IKOFA 1988, 17. mednarodni strokovni sejem prehrambene industrije je bil v Munchenu od 16. do 21. septembra. Sodelovalo je okrog 1500 raz-stavljalcev iz 31 držav, razmerje med nemškimi in tujimi firmami pa je bilo 48% proti 52% v korist tujih. Razstavni prostor se razprostira na 75.000 m2 v 25 halah, ki so povezane med seboj.
IKOFA je odprta samo za strokovne obiskovalce, zato se morajo obiskovalci pri vhodu registrirati in dokazati pripadnost branži. S tem je zagotovljena možnost razgovorov in vzpostavljanje kontaktov v profesionalni atmosferi in na enem mestu.
V polurnem programu smo seznanili avditorij z našo dejavnostjo, našimi možnostmi, kvaliteto, proizvodnimi in tržnimi plani, vse v sproščenem razgovoru (seveda strokovno vnaprej pripravljenem) in zaključeno z degustacijo naših izdelkov. Kot sopartner so na tej predstavitvi skupaj z nami nastopali predstavniki Com-bicka iz Miinchena in Purisa iz Pazina.
Čeprav smo na področju ekonomske propagande in marketinga pravi začetniki nam je z improviziranjem uspelo pripeljati na IKOFO dovolj propagandnega materiala, ki smo ga s še večjo improvi-
Sejem je bil pomemben za poslovne razgovore
Foto: Edi Stropnik
Sejem je razdeljen na pet glavnih grup proizvodov:
1.	Hrana in napitki,
2.	Gostinstvo,
3.	Skupni nastopi držav raz-stavljalk,
4.	Non-food proizvodi kot tržnica prehrambenih proizvodov,
5.	Tehnična oprema in preskrba —• trgovina.
Kot premiera in novost je letos na IKOFI pričel teči LANDER-FORUM, kjer so v hali 23 na 600 m2 predstavniki posameznih držav predstavili svoje proizvode v živo z degustacijo.
Na prvem LANDER-FORUMU in že prvi dan sejma smo sodelovali tudi mi in smo uspešno predstavili našo firmo povabljenim in slučajnim obiskovalcem prireditve.
zacijo uspešno uporabili v komuniciranju na LANDER-FORUMU in na splošno na sejmu.
Torej LANDER-FORUM je bil v znaku PP in vsi ostali dnevi na prizorišču prireditve so bili na Jugoslovanski stojnici Perutnini, ker smo edini imeli dovolj propagandnega materiala in je stojnica ostala ves čas aranžirana z našimi simboli in izdelki, kot smo jo pripravili za lastno prireditev.
Poleg prve in dokaj uspešne predstavitve Perutnine Ptuj na Munchenskem sejmu, kakršne nismo doslej pripravili niti doma, pa je IKOFA kraj, kjer smo na enem mestu dobili prerez celotne evropske živilske industrije in lahko ugotovili naše mesto in razvojne
Proizvodi PP so vzbudili velik interes
možnosti na področju proizvodnje in trženja.
Pri razstavljenih proizvodih dobiš občutek, da kvalitetni proizvod za nobenega od raz-stavljalcev sploh ni problem in kakor, da ni noben problem kvalitetno proizvajati. Razlike se pokažejo pri različni embalaži, ki je kvalitetno oblikovana in pri različnih tržnih nastopih, ki se kažejo v blagovnih znamkah, ki so na domiselni način lansirane na različna tržišča, uspešno ali manj uspešno in tu se potem kažejo razlike med enako kvalitetnimi osnovnimi proizvodi in se razbije sivina enakosti in podobnosti, kot jo poznamo pri nas. Vsega tega pa ni moči opaziti samo na sejmu ampak tudi v prodajni mreži, kot vsakdanjo ponudbo. Skratka, IKOFA je velika paša za oči, velika šola opazovanja dogajanja v prehrambeni industriji,
Foto: Edi Stropnik
zato bi za zaključek veljalo zapisati še tole.
Velika stvar je imeti možnost, videti to kar se dogaja po svetu, še posebej če hodiš okrog z odprtimi očmi in odprte glave. Zaželjeno bi bilo še več takšnih in podobnih priložnosti za kreativne ljudi, ki bodo vsako tako priložnost s svojim znanjem izkoristili za pridobivanje novih spoznanj o proizvodih, trženju in še o marsičem in bodo spoznanja in nova znanja prenesli v Perutnino, ki se danes nahaja na prelomnici svojih razvojnih in eksistečnih odločitev in ji bodo novi — sodobni pristopi pri delu pomagali v tržno gospodarstvo, ki se ga že dalj čas obljublja in ki je kljub naši togosti in omahljivosti sinonim za preživetje in prodor na tuje trge, ker nam lastni postajajo pretesni.
Edi Stropnik
Priznanje za uspešno poslovno sodelovanje
25 let zvestobe kolektivu in delu
Ze par let vam predstavljamo v Perutninarju tiste delavce, ki delajo in ustvarjajo v Perutnini 25 ali več let.
Zakaj ravno 25 let?
To je četrt stoletja, še pomembnejše pa je to, da je to doba, ko se je Perutnina razvijala od prvih poskusov intenzivne reje piščancev do specializirane delovne organizacije, največje tovrstne v Jugoslaviji. Vse bolj pomembna pa postaja tudi v svetu.
Začetki so bili skromni, delo pa izredno naporno. Odrekanj za razvoj ni manjkalo. Takole je leto 1985 zapisal o začetnem razvoju Slavko Brglez: »Izkušnje so pokazale, da je izhod v nadaljnjem investiranju v vse faze perutninarske proizvodnje. Za to potrebna velika finančna sredstva, je ustvarjal rastoči kolektiv in jih odvajal za naložbe, . . .«
Kakšni so bili takrat delovni in socialni pogoji so veliko povedali že dosedanji sogovorniki ob predstavitvah. Niti slučajno jih ni v Perutnini možno primerjati s sedanjimi, dasiravno so marsikje še vedno zelo težki pogoji dela.
Tudi več reorganiazacij je bilo v tem obdobju. Večina jih je bilo po odločitvi kolektiva, da bi dosegel hitrejši razvoj in napredek, nekaj pa jih je bilo tudi zaradi drugih vplivov. Ker se bomo 17. novembra spet zavestno odločali o reorganizaciji, ki naj prinese novo kakovost v razvoju, smo našim sogovornikom postavili enaka vprašanja:
—	Kako ocenjujejo dosedanji razvoj Perutnine?
—	Kako razmišljajo o reorganizaciji v enovito podjetje in kakšna so njihova pričakovanja?
—	Kakšna so njihova razmišljanja o nezadovoljstvih?
— Kakšen izid referenduma pričakujejo?
Otilija BEZJAK je začela delati v stari klavnici na Potrčevi pred 27. leti. Nadaljevala je v sedanji, leta 1971 pa je bila premeščena zaradi zdravstvenih razlogov v valilnico. Pričakovala je, da bo tu veliko bolje vendar trdi, da za invalide tudi valilnica ni primerna.
Kakšen je bil razvoj firme se vidi po zgrajenih objektih. Čeprav je delo še vedno zelo težko, zlasti škodljivo za zdravje, je vsekakor veliko bolje kot je bilo.
Od reorganizacije pričakujemo, da se bo naše vodstvo tako potrudilo kot doslej. Verjamem, da sprememba prinaša izboljšanje. Če se bodo izboljšali člelovni pogoji, bomo tudi bolj zadovoljni. To pa bo ugodno vplivalo na izboljšanje medsebojnih odnosov.
Ljudje so nezadovoljni zato, ker jim primanjkuje denarja za normalno življenje. Čudi me pa, da je bil štrajk tudi pri nas, saj smo v letih razvoja imeli v primerjavi z drugimi še slabše plače. Seveda pa nas vse pesti hudo siromašenje v Jugoslaviji.
Verjamem, da bo referendum uspel.
Štefan MAHORIČ je začel leta 1963 v KZ Hajdina, kot traktorist. Kasneje je opravil izpit za voznika C kategorije in dobil dvo-tonca. Leta 1966 se je KZ Hajdina združla v Perutnino in od takrat dalje je vozil vse vrste kamionov od prevozov živine, živih piščancev, DSP, krmila do hladilnika. Pohvali se, da je prevozil vso Jugoslavijo, le v Makedoniji še ni bil. |n to brez karambola.
Odkar smo se združili je razvoj nesluten. Prej je bilo »svaš-tarstvo«. Sedaj so boljša vozila, čeprav močno iztrošena, urejena je zaščita, delo je ustrezno organizirano. Enak razvoj beležimo v vsej delovni organizaciji, saj smo njen sestavn del. To je odraz sposobnega kadra, dobrega dela in pravilnega vodenja. Od nas se zahteva odgovornost, red in disciplina, In prav je tako. Po vsej Jugoslaviji smo deležni pohval za točnost dostave. Res pa je, da ni ure ob kateri ne bi šofer vstal in odpeljal blaga.
Združevanje moči, znanja in sredstev vsekakor vodi k napredku, zato je po mojem odločitev pravilna.
Ne čudimo se, da je prišlo do težav. Delo je res naporno, standard pa iz dneva v dan pada. Reševanje težav bi vsekakor moralo biti drugače organizirano. Živali niso železo, ki lahko čaka.
Referendum bo, glede na dosedanje uspešno vodenje firme, pozitiven z visokm odstotkom.
Angela BOMBEK dela vseh 25 leta na farmi Breg. Nekaj več kot leto dni deli malico in čisti prostore, sicer pa je vsa leta delala kot krmilka na objektih.
Le kdo bi si lahko mislil takrat, ko smo gradili prvo farmo, da bo čez četrt stoletja postala tako pomembna firma kot je sedaj. Čudim se, ker nekateri ne razumejo, da je ob tako pomembni investiciji kot je modernizacija klavnice, treba kdaj tudi kaj potrpeti.
Reorganizacija je potrebna. Prav je, da se iščejo boljši pogoji gospodarjenja. Tisti, ki so usposobljeni naj delajo na organizaciji in nam s tem zagotovijo uspešnejše gospodarjenje. Tako bo tudi v naš žep pritekalo več denarja. Dobro delati pa smo perut-ninarji vajeni.
Štrajk v taki obliki kot je bil, ni bila pametna poteza. Delamo z živim materialom, ne z železom. Mesna industrija je samo člen v verigi in če se naredi škoda, nas to prizadene vse. Res je, vsi bi radi več in za opravljeno delo bi morali dobiti več, vendar bi morali svoje zahteve izraziti bolj organizirano. Za svoje pravice se moramo boriti še ostreje, vendar ne na neorganiziran način.
Da bo referendum uspešen sem trdno prepričana, saj vsi pričakujemo v prihodnoslti izboljšanje.
Tončka INTIHAR iz Gerečje vasi je naša kooperantka. Nekaj malega so pri njih že prej pitali, predno se je v Perutnini začela razvijati kooperacijska reja. Ni torej čudno, da je bila med prvimi naša kooperantka.
Če se spomnim prvih vzrejnih rezultatov in jih primerjam s sedanjimi je o razvoju že dovolj povedano. Seveda pa iz leta v leto rastejo tudi novi objekti v firmi in pri kooperantih. Ob tem čas hitro teče, da bi kamion, ki pripelje piščance kooperantu, skoraj lahko počakal za prvim ovinkom, in bi spitane peljal nazaj, se radi včasih pošalimo. Mislim, da to nazorno pove, kakšen je razvoj Perutnine.
Glede na hitro rast prozivod-nje in tehnologije se je nujno tudi organizacijsko prilagajati nastalim potrebam. Reorganizacije so nujne in najbrž je sedaj trenutek, ko je to treba storiti. Vsak je srečen, če ima večji kos kruha. Če je ta namazan z maslom je še toliko boljše. Prav to pričakujemo od spremembe.
Problemov ni možno reševati na ulici, čeprav cene neusmiljeno divjajo. Vidimo, da nas je tak način izražanja nezadovoljstva spravil že daleč. Pred 17. sejo so starejši na vasi rekli »vojna bo«. 17. seja je naše politike nekoliko zdramila. Gotovo je, da ne bo dohodka, če ne bom šla v štalo in poskrbela za jato. Brez dobrega dela nas ne bo rešil ne štrajk ne politiki.
V uspeh referenduma sploh ne dvomim.
Vsi bomo glasovali »ZA«
M
i
Neža KLINGER je pred 25 leti začela kot krmilka na farmi Breg. Ko je začela obratovati klavnica je šla delat v evisceracijo, zadnjih pet let pa dela v predelavi.
Že sami objekti kažejo kakšen je bil razvoj. To je vsekakor odraz dobrega dela. Brez dobrega dela ne gre, vendar tudi brez pravilnega načrtovanja, vodenja in gospodarjenja ne. Naše vodstvo tako usmerja razvoj, čeprav vodilne nekateri kritizirajo. Z rastjo proizvodnje in tehnologije pa so se spreminjali tudi odnosi. Včasih je bilo fizično delo neprimerno težje, zadovoljstva pa je bilo več. Sedaj je zadovoljstva manj in tudi odnos do dela je drugačen.
Reorganizaciji nekateri ne zaupajo, sama pa mislim da nam prinaša uspešnejše gospodarjenje. Že več sprememb je bilo in nikoli nam ni bilo slabše, razen kadar so bile omejitve po sili zakona. Dokler se bo tako gradilo kot sedaj je pred nami garancija, da bomo imeli kruh mi in tudi naši otroci. Vsekakor bi bilo treba več storiti še za zdravstveno preventivo.
Ko so prekinili delo smo v predelavi še delali. Najprej je bilo rečeno, da je podaljšana malica. Mislim, da pobuda ni prišla od delavcev za trakom.
Referendum bo uspel.
Anica KOROTAJ se spominja, kako je začela pred 25 leti, sku-biti piščance na kolenih. Kasneje so dobili trak. Začela je pri izločevanju golš, kar še vedno dela.
Razvoj? Ko smo prišli v novo klavnico na Breg, smo mislili, da je prevelika za Perutnino. Da ne bo nikoli v celoti izkoriščena. Doslej se je prozvodnja toliko povečala, da je že davno pretesna. Razširitev je nujna in prepričana sem, da bomo ta zalogaj zmogli, kot smo jih že toliko. Včasih z velikimi odrekanji.
Poglejte okoli sebe, kaj vse smo zgradili. Marsikaj se je spremenilo na boljše, zato ni razloga za nezaupanje. Če so dosedanji predlogi strokovnih služb vodili k napredku, sem prepričana, da bo tako tudi po reorganizaciji. Ko bi vendo ne iskali nekaj novega, bi tudi takšnega razvoja ne dosegli.
O prekinitvi sem izvedela iz časopisa, ker sem bila na bolniški. Škoda. Toliko krat smo že bili v stiskah pa smo se vedno nekako sporazumeli. Najbrž bi nam v tej težki družbeni situaciji morali prej bolj prisluhniti.
Referendum bo uspešen, saj vemo, da je treba iti naprej.
Erika LEPEJ že polna tri desetletja dela v Ptujski tiskarni v knjigoveznici. Pri svojem delu je rada, da knjigoveškim delavkam v novi tiskarni ni več treba prenašati tone potiskanega papirja, kar je bil primer v prejšnji.
Razvoj Perutnine lahko ocenjujemo le v zadnjem obdobju, ko smo se s Perutnino združili. No, pravzaprav smo hiter razvoj Perutnine poznali delno že prej, sicer bi se najbrž leta 1977 tudi ne združili. Tudi mi v tiskarni bi se radi tehnološko razvijali, vendar je naša akumulacija preskromna za to.
S predlogom reorganizacije Perutnine smo kar dobro seznanjeni. Prepričani smo, da je v tem času to pametna odločitev. Že več delovnih organizacij se je odločilo za ta korak in ugotavljajo, da so se pravilno odločili.
Nezadovoljni smo iz dneva v dan bolj. Življenjska raven hitro pada. Seveda je ob tem potrebno upoštevati objektivne možnosti, ne pa gledati samo lastnih potreb. V Tiskarni recimo letos nismo dobili nobene stimulacije. Pa kaj, ko pa ni dovolj dela, da bi ustvarili ustrezen dohodek.
Referendum bo uspel, saj je vendar jasno, da smo za napredek.
i
Slavica MLAKAR je začela prihajati v Perutnino kot sezonka. Za stalno so jo zaposliji leta 1962, na farmi Breg. Le en mesec je delala na objektih, nato so jo premestili v valilnico, ki je takrat bila na farmi. Po zgraditvi valilnice Turnišče so prejšnjo opustili, Slavica pa nadaljuje delo v njej.
O razvoju bi lahko dolgo govorila, saj smo začeli takorekoč iz nič, sedaj pa smo za naše razmere pravi gigant.
Hiter razvoj je prinesel potrebo po reorganizaciji in če je potreba in možnost, zakaj je ne bi izkoristili. Perutnina se je nenehno razvijala, v dobrih in slabih čash, zato ni vrag, da bo tudi zdaj šlo na bolje. V Kidričevem, kjer so se že združili v enovito, jim klapa.
Na cesti so se ljudje spraševali: »Če je že na Perutnini tako hudo, kako bomo potem mi.« Glede na živo proizvodnjo in proizvodno povezanost bi bilo treba probleme rešiti na ustreznejši način.
Prepričana sem, da bo referendum uspel. Delala sem že prej v enoviti Perutnini pa so nas raz-tozdirali, sedaj se bodo spet moči strnile, zato je napredek zagotovljen. Vsi dobri in pošteni delavci bodo glasovali ZA reorganizacijo.
Silva ROGINA že od leta 1959 vodi saldokonte in knjigovodstvo osnovnih sredstev v Ptujski tiskarni. Le nekaj dni ji manjka in dopolnila bo tri desetletja v tem kolektivu.
Iz kartoteke, ki jo vodim se vidi stanje in gospodarjenje. Zanimivo delo, zadnje čase pa tudi razburljivo. Več kot imaš na razpolago številk, manj ti ostane.
Iz male tiskarne v Jadranski ulici nam je po združitvi s Perutnino, uspelo zgraditi novo veliko. Škoda, da je takrat zmanjkalo denarja za posodobitev. Stroji so v glavnem stari, novejši pa iz vzhoda, ki ne omogočajo tiska vrhunske kakovosti. Zato je boj za tržišče še toliko trši. To je eden od razlogov, da nam večkrat primanjkuje dela, kar pa se močno odraža pri stimulaciji, ki je še letos nismo pridelali.
Perutnina kot celota je v letih ko jo boljše poznam, ogromno naredila. Prav gotovo po zaslugi dobrega gospodarjenja in pridnih delavčevih rok.
Prepričana sem, da bomo z združitvijo v enovito delovno organizacjo še boljše gospodarili. Tudi v tiskarni se bomo trudili, da bomo enakovredni člani tega kolektiva.
Nam v tiskarni niti na misel ne bi prišlo, da bi prekinili delo, ker je to velika škoda, čeprav delamo s papirjem ne z živim materialom. Veseli bi bili, če bi nam kdo naročil dovolj dela. Navsezadnje smo s planom (v vsej firmi) sprejeli normative, cene in vrednost točke. Omejitve pa so povsod.
Referendum bo zanesljivo uspel, saj so ostali tozdi že sedaj proizvodno tako povezani, da eden brez drugega ne more.
Martina ŠEGULA dela vseh 25 let v DSSS. Vseskozi je delala v kadrovsko-socialni službi. Vmes je vodila ekonomat, bila tajnica samoupravnih organov, sedaj pa že pet let vodi kadrovsko-social-no evidenco.
Vsako delo je bilo zanimivo in kreativno, še zlasti delo za samoupravne organe, pri katerem sem se sproti seznanjala s problematiko, razvojem in novostmi v delovni organizaciji. Četrt stoletja je vse prehitro minilo. V Perutnini smo zaposleni nenehno veliko vlagali v njen razvoj, zato je razvoj viden na vsakem koraku. Vsekakor je razvoj v veliki meri odvisen tudi od sposobnega vodstva DO.
Uspeh DO je odvisen od spremljanja razvoja, kar bo v enoviti delovni organizaciji bolj omogočeno, seveda s sposobnimi delegati, ki bodo voljni delati in bodo dostojno zastopali delavce.
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
Menim, da je bil izpad proizvodnje (prekinitev dela) le posledica vsakdanjih podražitev in slabšanja socialnega položaja delavcev. Upam, da bo kolektiv Perutnine znal in tudi zmogel premagati težave in delati tako, da bomo šli z razvojem naprej, kot smo to vedno znali.
Pred kolektivom je referendum, za katerega smatram, da bo uspešen, saj smo v kolektivu zreli, zavestni in delovni ljudje.
Ivan ZUPANIČ je v Perutnini začel leta 1963 kot vodja valilnice na farmi Breg. Valilništvo, kjer se dopolnjujejo biološke in tehnične zakonitosti s človeškim faktorjem, mu je postalo poleg velike odgovornosti celo hobi. Zato je v bistvu vseh 25 let povezan z valilništvom, razen v času, ko je zaradi širših interesov kot direktor vodil TO kooperantov na Hajdini. Sedaj je vodja reprocentra in v njem valilnice staršev v Markovcih.
Razvoj Perutnine Ptuj, se je razvijal skladno z razvojem perutninarstva v svetu. Nekatere naše nove nvesticije pa so tudi vzbujale pozornost v svetu. Na splošno je možno ugotoviti, da je Perutnina dobro izkoriščala svoje razvojne možnosti.
Enovitost DO Perutnine se kaže v perutninski proizvodnji, ki je v tem smislu organska celota. Reorganizacija sledi temu dejstvu in novim spoznanjem ter možnostim, ko delavci in kooperanti dobivajo večji vpliv in odgovornost za lasten razvoj. Nova organziranost je sodobnejša oblika, ki jo razviti svet pozna in je za naše razmere dobra osnova za nadaljnji razvoj Perutnine.
Padec realnih osebnih dohodkov povzroča splošno nezadovoljstvo. Socialno so najbolj ogrožene mlade družine z nizkimi osebnimi dohodki. Produktivnost našh delavcev v neposredni proizvodnji ni bistveno nižja od delavcev v razvitem svetu. Za
osebne dohodke pa je v veliki meri ovira centralistični norma-tivizem, ki daje prednost formalizmu in uspešne proizvajalce izenačuje z delavci s slabo produktivnostjo. Na sploh je s politiko, ki jo živimo malokdo zadovoljen.
Nezadovoljstvo, ki se je v Mesni industriji izrazilo v obliki štrajka ni mogoče opravičevati. Delavci v tem delu proizvodnje opravljajo finalna dela na proizvodu, v katerega je bilo predhodno vloženo veliko sredstev in dela. Zato ni sprejemljiva druga metoda kot z vsemi ostalimi delavci, ki so ekonomsko in organizacijsko povezani v proizvodu, razreševati nastalo problematiko.
Dosedanja javna razprava kaže, da je bil predlog nove organizacije v vseh strukturah delavcev obravnavan in sprejet. Zaradi tega pri formalnem izražanju na referendumu, ne bi smelo biti dilem. Vedeti pa moramo, da tisti delavci, ki ne vidijo svoje perspektive v naši delovni organizaciji in so skrajno nezadovoljni, bodo svojo stanje tudi na referendumu negativno izrazili. Pričakovati pa je, da je takih delavcev zelo malo.
Trezika TURNŠEK se je zaposlila pred 25 leti na farmi Breg kot krmilka. Ko je začela obratovati prva farma staršev na Selah je nadaljevala delo v tej farmi. Sedaj je skupinovodja na farmi Sela. Pravi, da je delo praktično enako, le odgovornosti je več.
V teh letih se je veliko zgradilo, veliko delovnih mest se je pridelalo. Razvoj je bil torej uspešen kot malokje. Tega se nekateri premalo zavedajo. K uspehu je pripomogla stroka in dobro delo. Razvoj pa je tekel tako, kot je bilo možno glede na situacijo v Perutnini in družbi. Težave so celo doma. Vsekakor bi bilo nujno, da bi storili več za zdravstveno preventivo.
Mislim, da bo v enoviti delovni organizaciji manj včasih nepo-
trebnega zapravljanja časa na sestankih in bomo več delali. To pa je pogoj za napredek.
Na farmah, v valilnicah in še kje moramo delati vse sobote in nedelje. Zgodi se, da delamo tudi po osem nedelj zapovrstjo. Naj torej štrajkamo? Če ne bo vaiil-nih jajc, ne bo valjenja, ne reje, ne predelave in ne denarja. Kam bi to vodilo? Mar k boljšemu zaslužku? Res pa je, da bi se ob tem divjanju cen moral zaslužek hitreje povečevati, saj sem prepričana, da v Perutnini dobro in pošteno delamo — vsaj večina. Težave, ki nedvomno so, pa moramo reševati na bolj premišljen način.
Prepričana sem, da bo referendum uspel. Verjamem, da bodo vsi pošteni in dobri delavci, teh pa je večina, glasoval ZA.
Tako torej razmišljajo naši delavci. In to tisti, ki so veliko pri-
spevali za razvoj firme, za napredek, za odpiranje novih delovnih mest. Tisti, ki so doslej sodelovali pri več raznih organizacijskih spremembah, ki so odločali v organih upravljanja.
Nergači bodo rekli, da je to propaganda. Pa ni. Nobena novost ni več na televiziji in časopisih spremljati kolikšne spremembe se pripravljajo, nekaj jih že krepko čutimo. Glas ZA pomeni, narediti korak naprej prej, predno bodo to storili drugi. Sestavek kako stvari ocenjujejo tisti, ki so v Perutnini dali že veliko skozi, je pa tudi informacija, da čez mesec dva ne bo spet kdo rekel: »Saj nismo vedeli«, kot se to rado dogaja.
Glas PROTI pomeni, da si zapiramo vrata pred nosom prej, predno smo vstopili.
Urednik
Mnogi s prekinitvijo niso soglašali, zato so odšli
Naj ploskamo ali naj se zgražamo nad neumnostmi
Ali je res? Saj ni mogoče
Tisti, ki nimajo dovolj dela pa tudi ne volje, da bi pametno razmišljali ali pa tisti, ki nekoga ne marajo, ker zahteva delo in disciplino so pogruntali že marsikaj. Med drugim tudi to, da je osebni mercedes pri 300.000 prevoženih kilometrih moral v generalno popravilo zato, ker je voznik tega avtomobila iztočil iz stroja olje, da bi ga zamenjal pa se mu je nekdo odpeljal brez olja. Posledica — stroj je »zaribal«.
Ob tem pomislim na rek, da miner stori napako samo enkrat. Kaj mislite, kaj bi se zgodilo, če pilot ne bi reagiral na opozorilno rdečo lučko? Takšno lučko pa ima sleherni osebni avtomobil. Pravi začetnik bi moral biti ali pa skrajno malomaren voznik, da bi je ne opazil. Dajte no . . .
Skoraj bi pozabil. Osebnemu mercedesu nikoli ne menjava olja šofer, marveč priznani Dominkov servis, ki je za kakovost uslug prejel že več priznanj matične firme.
Nesreča pa je hotela, da je v nerešljivi situaciji bil razbit tudi audi — zanesljivo brez krivde voznika tega vozila.
Le kake štorije bodo spet spletli hudobneži?
»Inovatorji«! na delo.
Zgledujte se po jubilantih in napredek bo zagotovljen
Našim sodelavcem v spomin
Milan Longhino
Ko si se pred prvomajskimi prazniki poslavljal od sodelavcev in odhajal v pokoj, si se veselil počitka. Veselil si se Dravinje, Studenčnice, poletja in miru. Kljub temu si nam obljubljal, da boš rad prihajal med nas, kadarkoli te bomo potrebovali. Veseli smo bili tvoje pri pravljenosti, ker smo ravno zasadili lopato v največjo naložbo Perutnine.
Še se nisi prespal, še nisi utegnil v Pristavo k Dravinji, ko si zvedel za resnico o tvoji bolezni. Vsi smo upali s teboj, da bo boljše, da to ni mogoče in, da te ne bomo izgubili. Mi tako mislimo še danes . . . Tvoja miza v tretjem nadstropju PC sameva ... Le zakaj je usoda tako kruta?
Večkrat si nam razlagal o tvojem trdem življenju, o očetu železničarju, o Mariboru, o težkih vojnih časih, o povojnem življenju, zanimivi so bili tvoji spomini na poslovne dogodke ... V življenju si ostal pokončen, z globoko pronicljivo resničnostjo in pošten do drugih. Radi smo se pogovarjali s teboj, ker si spoštoval delo, vztrajnost, stroko, napredek.
Nepozabni sta tvoja volja in skrb za doslednost. Veliko nalog si opravil sam, s sodelavci in poslovnimi partnerji. V probleme si se poglabljal, nisi prenašal površnosti, zaletavosti, ne pri sebi, ne pri sodelavcih. Vzorno delovanje podjetja je bil tvoj cilj, zadovoljstvo s sodelavci pa ideal. Poslovni odnos do vseh elementov mikroekonomije je bil resnično tvoj intimni odnos, brez romantike in dogme.
Že pred tridesetimi leti si vnesel nemir v Perutnino. Kot
finančnik si bil takrat med redkimi, ki so se navduševali za poslovno razvojne spremembe v Izvoznem podjetju Perutnina. Bil si za intenzivnost, na napredek, za lastno proizvodnjo. Mladim si dajal pogum in predvideval ugodno perspektivo, ki se je uresničila. Žal nam je bilo, ko si »moral« oditi v TGA, vendar si se leta 1975 zopet vrnil ter sodeloval pri dinamičnem razvoju Perutnine, kot namestnik generalnega direktorja in predsednika KPO. Tvoje delo je bilo vedno konkretno, pri razvoju, uvozu, izvozu, prodaji . . .
Predstavljal si tudi naše podjetje v republiških in zveznih strokovnih združenjih.
Močno si si želel končati drugo stopnjo ekonomske fakultete, vendar ti je zmanjkalo časa in moči. To si omogočal mladim.
Dragi Milan! Vseh tvojih zaslug ne moremo opisati. Ostal nam boš vzor dobrega prijatelja, človeka, sodelavca in izkušenega učitelja.
Za vse se ti lepo zahvaljujemo.
SODELAVCI IZ PERUTNINE
Alojz Repič
Tiho in boleče smo se poslovili od našega dragega sodelavca Alojza Repiča, rojenega maja 1942.
Kruta usoda ga je iztrgala iz naših vrst. Tolikokrat mu jo je uspelo premagati, le tokrat... Podlegel je. Onemeli smo, ko smo zvedeli za njegovo prerano smrt. Bolečina se nam je zagrizla v srce in solze so spolzele po obrazih. Ni ga več. Saj ni mogoče. Ni več njegove močne osebnosti in nasmejanega obraza. Samo praznina je še — brez upanja. Bil je naš dolgoletni sodelavec, saj se je že leta 1973 zaposlil v
naši DO. Spominjamo se 24. januarja, ko je nastopil na novem delovnem mestu službo voznika motornih vozil v Perutnini Ptuj. Bil je mlad, a zagnan, da bo ustvaril to, kar si je zadal. Bil je poln idealov in tovarištva.. Tako se je začela Alojzova pot pri nas. Kaj kmalu smo spoznali, da smo z njim dobili marljivega delavca. Če ga je kdo potreboval, je bil vedno pripravljen pomagati. V naši DO je preživel za volanom enajst let. Koliko je to prevoženih kilometrov in pre-čutih noči! Pa vendar se je vedno srečno vračal k svoji ženi in otrokoma.
Imel jih je rad — še toliko bolj zaradi svoje pogoste odsotnosti od doma.
Še ni dolgo tega, ko je vneto pripovedoval o svojem koščku zemlje v Halozah. Bil je poln načrtov in vedno novega zagona. In potem — potreben je bil samo drobec trenutka — je ugasnilo njegovo življenje. Njegovi načrti bodo ostali samo njegovi.
Zapustil nas je. Pogrešali ga bomo, mi, njegovi sodelavci, še bolj pa njegovi najbližji. Ugasnil je njegov pogled, ki pa bo ostal v naših srcih in spominu.
Igor Petrič
Ne moremo dojeti in verjeti, da ga je kruta usoda tako mladega in polnega načrtov za zmeraj iztrgala iz naših vrst.
Njegovi sodelavci, kolegi in prijatelji ga bomo še čakali, a žal nikoli več dočakali v TOZD Perutninske farme Perutnine Ptuj, kjer je pred enajstimi me: seči, po diplomi na veterinarski fakulteti začel svojo prvo službo.
Živo se spominjamo naših prvih razgovorov ob njegovem prihodu v službo, ko smo že po kratkem razgovoru začutili kot da bi ga že dolgo poznali in, da smo dobili v podjetje pravega človeka. Bili smo srečni, ko smo kmalu za tem spoznali, da je kazal za vsako področje strokovnega dela, ki mu je bilo dodeljeno živo in poglobljeno zanimanje, da se ga je ob vsaki nalogi polaščal raziskovalni nemir, da se ni zadovoljil z rutino, temveč je hotel probleme studi-ozno obvladovati in jih videti globlje in natančneje.
Vsak, tudi svoj prosti čas je izkoristil za študij in delo, saj sicer v tako kratkem Sasu njegove zaposlitve pri nas ne bi mogel napisati preko sto strani strokovnih izvlečkov, kar mu daje v tem pogledu svojstven pečat njegove ustvarjalnosti in delavnosti, saj bo tako tudi v tem pogledu ostal svetel vzor bodočim generacijam, ki bodo v Perutnino Ptuj prihajale za njim.
Ob vsaki nalogi je znal razmišljati in svoje lastne izkušnje podkrepiti z izsledki iz literature, za katero mu ni bilo nikoli žal ne časa ne denarja. Kljub obilici idej in rosni mladosti pa je ostal miren, do skrajnosti korekten in skromen človek — pa je zato bolečina še toliko večja, saj vemo, da smo poleg odličnega strokovnjaka v katerega se je razvijal, na nerazumljiv in krut način izgubili tudi človeka in prijatelja v najplemenitejšem in najžlahtnejšem pomenu te besede.
Velike načrte smo imeli z njim, kar težko je verjeti, da je že tako zgodaj z vso prepričljivostjo uspel dokazati, da lahko računamo na njega. To nam je tudi obljubil v petek, 29. julija, ko je bil na dan pred svojim odhodom na dopust zadnjič med nami. Žal nam je že na začetku svoje poti ugasnil.
Preveč boleče je, da bi lahko razumeli, kako se je mogla usoda na tako krut način poigrati in v cvetu mladosti iztrgati sina, moža in očeta, nam v Perutnini Ptuj pa nepozabnega sodelavca in prijatelja.
KAC FRANC
Poslovanje v tretjem kvartalu
VPLIVI NA POSLOVANJE
OSEBNI DOHODKI
Delovna organizacija, kot del širšega gospodarskega sistema, mora poslovati v okvirih, ki jih določa država. Če se okvirji tega poslovanja spreminjajo hitro in niso dolgoročni je toliko težje gospodariti in dosegati rezultate. Prav nestabilnost dogovorjene ekonomske politike in nerealizacija postavljenih ciljev je značilnost obdobja v
država, ki nam
je držala zamrznjeno ceno celih 275 dni, pri tem pa ni upoštevala, da vhodne surovine rastejo neodvisno od tega. Takšen ukrep je osnovno vplival na rezultat, ki si ga bomo le s težavo ponovno normalizirali.
DOSEGANJE FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE
Delovna organizacija kot celota je v obdobju I — IX. 1988 presegla fizični plan proizvodnje z indeksom 105. Glede na enako obdobje preteklega leta pa z indeksom 107,7. Pod planom in lanskoletno realizacijo je edino TOZD Ptujska tiskarna. V Tovarni krmil smo proizvedli 87.183 t krmil, kar je za 1,4% več kot lani in 3,8% več kot smo planirali.
TOZD Perutninske farme v celoti presega fizično realizacijo za 4,5% glede na lansko obdobje, na postavljeni plan pa za 1,9% za njim zaostaja. Na nedoseganje plana vpliva nerealiziran plan pri valilnih jajcih stari starši in starši, nadalje nedoseganje plana DSP starši in brojlerji. Za nedoseganje fizičnega plana je več objektivnih faktorjev, ki so narekovali tudi rebalans plana za zadnje tromesečje.
TOZD Mesna industrija mora v celoti realizirati 6,1% višjo proizvodnjo TOZD Kooperacije glede na lani, zato je njen indeks doseganja proizvodnje 103,7, za 4,5% pa je tudi presežen plan za to obdobje. Proizvodnji je morala slediti storitvena dejavnost TOZD Transservis, ki je dosegla realizacijo plana z indeksom 111,6 lanskoletne storitve pa so prekoračene za 4,2%.
DOSEGANJE PLANA PRODAJE
Plan prodaje smo v celoti presegli za 7,5%, od lanskega leta pa je celotna prodaja večja za 11,2%, oba indeksa sta istočasno realizacija TOZ Commerce. V tem kvartalu se je dobra prodaja perutninskega mesa nadaljevala, tako da smo zaloge zmanjšali na minimum. Izvozili smo za 204 tone manj mesa kot v lanskem letu. Količinsko je največji porast prodaje v Hrvatski 833 ton, Srbiji 606 ton, BIH 564 ton, žal pa ugotavljamo manjši porast v Sloveniji.
Značilno za doseganje prodaje plemenskega materiala je to, da je lanskoletna količina presežena, vendar pa postavljen plan ni dosežen.
Prodaja mesnih izdelkov je v tem obdobju večja od lanskega leta, plan pa smo presegli za 4,8%. Povečana prodaja je na vseh področjih, razen pri potniški prodaji in v lastni maloprodajni mreži.
DOSEGANJE CELOTNEGA PRIHODKA
Delovna organizacija kot celota je dosegla 332 milijard celotnega prihodka, kar je 298 indeksnih točk več kot v lanskem obdoju. Planh ranih rezultatov na področju prihodka in ostalih kategorij ne primerjamo, ker bomo morali spremeniti osnove na katerih smo pripravljali letni plan.
V doseganju celotnega prihodka so anomalije, ki so bile povedane v uvodu, kajti prodane zaloge in večja proizvodnja bi pri normalnih povprečnih cenah morali dati večji celotni prihodek.
PORABLJENA SREDSTVA
Med porabljenimi sredstvi so materialni stroški največja postavka, ki pa nas ob tem obračunu tudi najbolj skrbi. Indeks rasti 301 proti enakemu obdobju preteklega leta je namreč višji od indeksa celotnega prihodka. To je bilo zaslediti že v polletju, s tem da je sedaj manjša razlika. Nadpoprečni indeks je tudi pri revalorizaciji, na katerega pa delovna organizacija nima vpliva. Od poprečja odstopajo dnevnice in potni stroški, pri katerih je zaslediti višje tarife.
RAZPOREDITEV DOHODKA
Nesorazmerje rasti celotnega prihodka in porabljenih sredstev je vplivalo na zaostajanje rasti dohodka, ki je dosežen le v višini letno planirane oziroma v višini 29,3 milijarde din, ter je večji za 167% od lanskoletno doseženega. Obveznosti iz dohodka so rastle nekoliko počasneje in v celoti niso primerljive na lansko leto, ker so se spremenile osnove.
RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA
Čisti dohodek dosega delovna organizacija v višini 21,8 milijarde, kar je za 185% več kot v preteklem letu. Iz čistega dohodka predlagamo razporeditev 17,4 milijarde din za osebne dohodke. Ta delitev predstavlja proti lanskemu letu indeks 292, kar je več od indeksa dohodka. Iz čistega dohodka pokrivamo še stanovanjski sklad, prispevke za SIS materialne proizvodnje in sredstva za rezervni sklad. Za poslovni sklad, ki ostaja DO je ostalo 0,637 milijard din, kar je ravno toliko, da DO ne posluje z motnjami.
katerem je morala poslovati naša delovna organizacija. Do konca maja je na prodajne cene imela vpliv
Razporejena višina sredstev za osebne dohodke omogoča, da pokrijemo izplačane osebne dohodke in neposredni sklad skupne porabe. Del stimulacije bomo morali pokriti iz mase OD za zadnji kvartal. Izplačilo stimulacije nam v tem kvartalu ni omogočila zakonska omejitev, dopolnjen zakon nam bo pa to izplačilo omogočil. Poprečni OD za obdobje I — IX znaša 631.971 din, kar je 152% več kot v enakem obdobju lanskega leta.
ZAKLJUČEK
V zaključku je potrebno poudariti, da delovna organizacija v polni meri izpolnjuje svoje proizvodnje cilje, temu pa ne sledijo ekonomski rezultati. Kljub problemom pa nam pri stari kvanici raste novi objekt, na katerega bomo lahko ponosni, saj je naša investicija trenutno največja v Sloveniji.
OBVESTILO UPOKOJENCEM PP
Vljudno vabimo vse naše upokojence, da pridejo v torek, 15. novembra 1988, ob 12. uri v sejno dvorano poslovnega centra PP, Potrčeva 10, na strokovno predavanje s temo NEKAJ O ZDRAVI PREHRANI STAREJŠIH, ki ga bo podal primarij dr. Aleksander Poz-nik.
Predavanju bo sledilo predvajanje diapozitivov z motivi iz različnih krajev sveta, ki jih bo ob komentarju (posredoval tov. Štefan Bolkovič.
Pričakujemo, da se boste vabilu odzvali v večjem številu.
Izvršni odbor Kluba upokojencev PP
ZAHVALE
Vsem sodelavcem, ki ste sočustvovali z nama, ali celo pospremili našega dragega očeta Franca GOJČIČA na njegovi poslednji poti, se iz srca iskreno zahvaljujeva.
Še posebej se zahvaljujeva za položeno cvetje na očetov grob, pa pevcem za srčno zapete pesmice, ki so segale globoko v srca.
Mama in obe sestri Ida in Milica so naju naprosile, da vam tudi v njihovem imenu zapišemo: »ZA VSE ISKRENA HVALA!«
Alojz GOJČIČ in Herica MEDVED
Ob mnogo prerani izgubi mojega dragega brata Jožefa ZUPANIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam PP iz DSSS — računovodstvo za darovano cvetje, izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsaki posebej še enkrat lepa hvala.
Rozika LONČARIČ
Ob boleči tragični in mnogo prerani smrti mojega moža Alojza REPIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in OOS DO za vso pomoč.
Še enkrat iskrena hvala.
Žena Marija z otrokoma
Ob boleči izgubi dragega očeta Jožefa KOKOLA se sodelavcem in konferenci sindikata Perutnine zahvaljujemo za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter spremljanje na zadnji poti.
Sin Franc Kokol ter bratje, sestre in mama Marija
Mnogi ste sočustvovali z nami ob nenadni smrti našega dragega očeta Martina CAJNKA. Hvala vam. Hvala za darovano cvetje, še zlasti pa vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti.
Zet Stanko Emeršič, hčerka Marija Vidovič in sin Lojze
Nekaj utrinkov z
otoka Cresa
Foto: Drago Čater
V	turističnem prospektu Cresa piše, da na Cresu ni lepo samo v vročem poletju, ampak tudi pomladi in jeseni, ko so poleg možnosti za kopanje in sončenje na razpolago tudi druge ugodnosti, ki jih drugi obmorski kraji nimajo.
Zdaj, ko to pišem, ismo že sredi septembra in še vedno je tukaj prijetno in toplo. Najbolj primemo za upokojence in dojenčke, ki so zdaj tukaj v večini.
Pred osmimi leti sem v Ptujskem perutninarju objavil daljši zapis o vtisih in možnostih letovanja naših sodelavcev v počitniškem naselju Stara Gavza na otoku Cresu. Takrat sem zapisal, kako je najlaže prispeti do Stare Gav-ze in kakšno jevideti to počitniško naselje. Opisal sem tudi znameniitosti mesta in otoka Cresa.
V	osmih letih se je v Stari Gavzi marsikaj spremenilo. Počitniško naselje se je vsaj za dvakrat povečalo. Primerno so uredili plaže, priveza za čolne, zgradili več igrišč za otroke in dorasle, asfaltirali ceste in poti, odprli samopostrežno trgovino, točilnico piva, izposojevalnico motornih čolnov in surfov in še marsikaj, kar je sodobnemu turistu potrebno, ko letuje na morju. Spremenile so se tudi navade kopalcev. Zdaj ni nič nena^ vadnega, če srečaš ob obali popolnoma gole moške in ženske.
V	tem zapisu želim seznaniti tiste, ki bodo v bodoče letovali v Stari Gavzi, še na nekatere znamenitosti, ki bodo gotovo zbudile pozornost zlasti takrat, ko nas bodo sončni žarki preveč opekli ali pa oblaki zakrili sončno nebo.
Tako si je v mestu Cres vredno ogledati mestni muzej, palačo »Arsan«, mestno ložo z uro, mestna vrata, obrambni stolp, ozke vijugaste ulice, frančiškanski samostan, ladjedelnico in navsezadnje pristanišče, v katerem je ob odhodu ladij zanimivo opazovati dekleta; ko se s solzami v očeh poslavljajo od svojih novih znancev in junakov, ki morajo odpotovati domov.
Sicer pa je veliko zanimivosti posejano tudi drugod po otoku Cresu, katerega obala je dolga skoraj 250 km.
Tako se v idiličnem naselju Valim, ki leži v zavetju zaliva, nahaja naj starejši pisani oreški dokument — »Va-lunska plošča« iz 11. stoletja, napisana v okrogli glagolici. V Valunu je več gostišč, kjer je možno (za drage denarce) poskusiti celo vrsto domačih specialitet, od sira, pršuta, vseh vrst rib, rakov in školjk, do domačega vina iz bližnjih vinogradov. Valim je tudi privlačen za umetniško navdihnjene slikarje, ki ga zelo radi upodabljajo na platno ali papir.
Zanimivo je tudi srednjeveško mestece Lubenice, ki šteje samo še 50 prebivalcev. Vsi mladi so odšli ali odpluli po svetu. Z Lubenic je čudovit razgled na morje in zalive. Od tam lahko vidite otok Unije in še druge otočke.
Če boste imeli več časa na razpolago, si oglejte še edinstveno sladkovodno Vransko jezero, katerega dno se nahaja 68 metrov pod morsko gladino. Vodo iz tega jezera boste pili tudi v Stari Gavzi.
Pomembnejši večji kraji na otoku Cresu so še: Osor, Beli, Orlec, Martinščica, Punta Križa in seveda Porozina, pri katerem se boste izkrcali s trajekta, ko boste prispeli na Cres.
Če pa se boste peljali še do Malega Lošinja, vam tudi ne bo žal. Tudi tam boste lahko videli marsikaj lepega in zanimivega.
Ob koncu tega zapisa želim prikazati zanimivost iz živalskega sveta in to borbo za prestiž med največjimi letalci in osvajalci višav. Ta enkratni in resnični dogodek se je odvijal takole:
Po kosilu sem ležal blizu morske obale in občudoval modrino neba. Zagledal sem veliko ptico s široko razprtimi krili, ki se je v velikih lokih približevala morski oba-li. Za njo pa še druga, tretja, četrta in peta. Kmalu sem ugotovil, da so to pravi orli. Bil sem vesel, presenečen pa tudi radoveden, kaj bo. In glej! Kot lovsko letalo se je proti tem petim orlom zapodil galeb ter se z najbližjim spustil v boj. Toda orel je bil spretnejši. Zgrabil je galeba, da je perje kar frfotalo okoli njega. Takrat pa čudo! Napadeni galeb je v smrtnem strahu boleče kriknil. To je spodbudilo več sto galebov, ki so bili na morju,
da so se hipoma pognali proti orlom na pomoč svojemu galebu. Tako se je na vsakega orla zagnalo gotovo kakih sto galebov. Razvnela se je bitka. Med čudnimi kriki galebov in orlov je marsikdo med njimi izgubil kako pero. Toda v nekaj minutah je bilo boja konec. Orli so jo popihali na drug kraj otoka. Večina galebov se je vrnila na morske valove, nekaj sto pa jih je posedlo po skalah, kjer so vztrajali vse do mraka ter tako oouvali svoje pomorsko kraljestvo pred morebitnim novim napadom orlov.
Naslednji dan sem se v Lovski zvezi pozanimal, odkod so ti orli. Povedali so mi, da so to beloglavi orli, ki so že zelo redki. Živijo na severnem delu otoka Cresa v okolici mesteca Beli, kjer je tudi hrib po imenu Orlinj. Neki starejši domačin pa mi je še povedal, da na skalnih previsih na otoku Plavnik, ki leži med Cresom in Krkom gnezdi kakih 15 družin orlov, ki često preletavajo na otok
Cres pri kraju Orlec, ki leži južno od Cresa. Povedal mi je, da od mladosti zelo dobro pozna otok Plavnik, saj je pred 2. svetovno vojno tam okoli tihotapil z Otoka Klika na Cres pršut in slivovko, nazaj pa konzerve in vžigalnike ter razno tehnično blago. Tam mi je tudi povedal, da je na otoku Žeča zelo veliko divjih zajcev. Otok Žeča leži na zapadni obali otoka Cresa. Dobro se spominjam, da sem pred leti tudi na opuščenem letališču blizu Malega Lošinja prepodil kakih deset divjih zajcev, ki so se tam okoli zadrževali.
Za konec pa še nekaj. Tudi lani sem bil v drugi polovici septembra v Staii Gavzi. Nekega poznega večera je prišla k nam na obisk prava črna vdova. Še danes mi je žal, da je nisem vzel s seboj na Ptuj. Za mnoge Ptujčane bi bila to prava atrakcija.
In seveda, v Staro Gavzo se bom še vračal, če mi bo le dopuščalo zdravje in če bo denar.	Drago Čater
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Perutnine Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Andrej Božič, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Franc Čelan, Franc Kravlna — namestnik predsednika, Janko Merc, Olga Mlkulec, Jože Relsman, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2400 Izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.