Bpominski dan 5. niajmk. Domovina čednostnega mladeniča so bile abruške gore na Italijanskem. — Njegovi stariši so bili čisto ubožni, pa še te je izgubil v svojem šestem letu. K sebi ga je vzela babica, ki je pa tudi umrla že črez tri leta. Sedaj se je začelo za zapuščeno siroto žalostno življenje. Nekako primoran je sprejel zapuščenega otroka v svojo hišo njegov ujec, ki je bil po svojem stanu kovač. To je bil človek brez srca, ki je mislil edino na zaslužek. Nuncio naj bi mu nadomestoval delovno moč, ki je ni — treba plačati. Zato inu ni vcč dovolil obiskovati šolo in ga je od _.ore do mra ka preobiagal z delom, ki mu slabotni deček nikakor ni bil kos. Poleg tega je pa postopal s svojim nečakom še silno surovo, posebno kc.dar ga je popadla njegova divja jeza. Če se dečku ni posrečilo vsako težko delo, ki mu ga ja brezsrčni ujec naložil, je ta kar zbesnel. Pograbil je prvi kos železa, ki mu je bil pri rokah, ali orodje, ki mu je bilo najbližje, in je začel nabijati ubogega dečka; večkrat ga je tudi vrgel na zemljo in teptal z nogami po njem, dokler ni mali mučenec obležal nezavesten. Po njegovem vzgledu so ravnali z dečkom tudi pomočniki. A to še ni bilo najbujše za nežno čuteče srce nedolžnega deCka. Najbolj se je bal grdega in nesramnega govorjenja teh surovih ljudi. Kadar so v svoji propalosti začcli bruhati iz sebe gnusobo, kl go jo uosili v svojih dušah, je zbežal v kak kot, si zaprl z rokami ušesa, da ne bi dtiral in razumel njihovih podlih bc.ed. I:renaporno delo in grdo ravnanje nista ostala brez posledic. Ker tudi ni dobival zadostne hrane, je začel vidoma hirati in na levi nogi se je začela kazati sumijiva otaklina. Nuncio ni mogel več hoditi, a neusiniljcni gospodar si je izmislil novo muko. Pcstavil ga je k kovaškemu mshu in ko je deček radi slabosti padcl večkrat v omed levico, ga je z neko verigo za ve3 dan privezal k mehu. A kljub vse-mu tsiau nihče ni slišal Nmicia pritoževati se, nikdar svojim trinogom ni z besedo očital njihovega ravnanja, ohranil si jo .vedno potrpežljivost in veselo srce. Ko kljub vsej svoji trdni volji in napororn ni mogel več deiati, ga je spraiVil ujec v bližnje mesto v bolnico. Pa bilo je že prepozno. Ozdraviti ga vA bilo več mogoče, samo malo so mu zboljžali njegovo stanje. Ko se je toliko po-pravil, da je zopet za silo hodil, so ga poslali ujcu nazaj. Ta, ki. je upal \ svoji sebičnosti, da se bo dc-lanazmožnega nečaka iznebil, je kar pobesnsl in mučenje se jc pričelo znova. A kakor je bil ujec vztrajen v svoji brezsrčnosti tako je bil Nuncio stanoviten v svoji potrpežljivosti in krotkosti. V njegovi mladi duši je dozorel sklep, da hočo sredi tega pokla, v katerem je dan za dnevom moral živeti, postati svetnik. Po šestih letih pa je prišla za mladega mučenca rešitev. Nuncio je imel v Neaplju strica, ki je bil v vojaški službi. Temu je le prišlo na ušesa, koliko trpi njogov nečak in napravil je potrebrte korake, da ga reši njegovega trpljenja. Ujec je bil samo vesel, da S3 bo rešil delavca, ki zna samo jesti, kakor se je izrazil. Stric je vzel Nuncia k sebi in ga je predstavil svojemu predstojniku polkovniku Wocliingerju. Ko je ta zagledal shujšanega mladeniča, ki je mogel hoditi samo z bergljami in ko je slišal, kako je nedolžno živel in koliko je moral pretrpeti je bil ves zavzet za njega in je obljubil, da h.oče skrbeti zanj kakor oče. Najprej je prišel Nuncio po posredovanju svojega zaščitnika v bolnico za neozdravljive. Kmalu je tam postal ljubljenec vseh. Iz obraza rnu je sijala nedolžnost in kljub vsem bolečinam je bil vedno miren in vesclega srca. Vlekel se je celo k posteljam drugih bolnikov, ki so bili nemirni in potrpežlji,vi, da jih je tolažil in miril. Znal jih je tudi čisto neprisiljeno opominjati k lepemu, krščanskemu življenju. Najbolj pa je vplival njegov lasten vzgled. Posebno se je odlikoval po nežni in goreči Ijubezni do Kristusa v presv. R. T. in do preblažene device Marije. Kakor .vse duše, ki so z Bogom v ljubezni in zvezi, je ljubil molitev; strežniki so ga naSll Telikokrat, kako Je klečal pozno y noči pri postelji zatopljen v globoko molitev. Polkovnik Wochinger je nazadnje fcklenil vzeti Nuncia v svojo lastno hibo, da bi še lažje skrbel zanj in da bi, kakor je rekel, videl, kako živijo svetnlkf. V bolnici je ta vest povzročila hu4« žalost. Sai 1e bil Nuncio kakor soln- ce, ki je v vsa srca sijalo toliko tolažbe in veselja. V hiši njegovega zaščitnika Nunciu ni manjkalo ničesar. Zdolo se je celo, da bo še ozdravel. V teh dnevih je napravil sklep, da hoča stopiti v samostan. A poboljšanje je bilo samo navidezno. Črez nekaj časa je bolezen — kostna jetika — izbrubnila še s hujšo silo. Nuncio se je vdal popolnoma v voljo božjo. Hude bolečine je trpel z an gelsko potrpežljivostjo. 5. majnika leta 1830 ga je 191etnega poldical Bog po življonju polnem bridkosti v večno veselje. Z nasmehom na ustnicah se je poslavljal od svcta. Poln ljubezni je pogledal na podobo Matere božje, rekel jc: »Glejte vendar, kako je lepa«, in črez nekaj trenutkov ga ni bilo več med živimi. Cerkev mu je leta 1891 priznala naslov častitljivi. Pri tej priliki je povdaril papež Leon XIII., da je gotovo pustil Bog živeti tega angelskega rnladeniča v novejših časih za to, ker je hotel z njim dati vzgled današnji mladini. In res! Veliko naše mladine inora v svet, mora za kruhom na kraje, Kjer jo v nevamosti njena poštenost in celo njsna vera. Naj bi ji bil v vzgled Nuncio Sulpricio, ki si z rokami maši ušesa, da ne pride nesrečni strup propalosti v njegovo mlado dušo. Veliko naših mladih Ijudi, ki živijo v bolj slabih razmerah, se radi tega vdaja najnižjim grehom, češ, da imamo tudi mi vsaj nekaj od življenja. Kako je ravnal pa mladi Nuncio veliko bolj pametno! Ce žc tukaj ni imcl nebes, vsaj onih po smrti ni hotel izgubiti. Res, če li žo v časnih rečeh no gre preveč dobro, vsaj svoje duše ne pogubljaj! Sredi najhujšega trpljenja je bil Nuncio miren in veselega srca, ker ]e imel čisto vest in nedolžno dušo. Pa je tudi za nas vse velik pripomoček, da smo mirni v bridkostih. življenja. Z Bogom v miru biti; Boga v svoji duši nositi, potcm so pa vsi križi življenja lahki, da jih. lahko človek prenese. Belgijska mladina v Himn. Za Vellkonoč je bilo v Rimu 5000 mladih Fran cozov iz vseh stanov. Kmalu za njimi je prišlo v Rim več sto belgijske mladine. Vse obnašanje, v cerkvah, na ulicah, po prenoCiščih je kazalo globoko vero in dobro vzgojo, da so res pravi katoličani po mišljenju in življenju. Mladeniči so se z veliklm navdušenjem poklonili Sv. očetu in so mu izrekli obljubo, da hočejo bitl v svojl domovinl prvi bojevnikl za vero in življenje po veri. Bog daj tudl še nam veliko tak« mladine! Tudl nemška mladina prl sv. OSet«. Kmalu za Belgljcl so bili sprejeti od papeža zastopnikl nemških dijakov, ki so v imenu 48.000 svojih tovariSev, kl so jih zastopali, izrazill sv. Očetu svojo sinovsko vdanost. Pomenljiva stolefnica naAngleškenfc Na Angleškem obhajajo letos stoletnlco, odkar so tam dobili katoličani versko svobodo. Skoro 30 let je bila Ang« leška ona dežela, kjer so bili katoličanj brez vseh pravic. Niso smeli izvrševatj obrti, kakor bi hoteli, niso smeli imeti svojih posestev, niso smeli imeti svoje službe božje, niso mogli dobiti nobent državne službe. Velikemu voditelju irskih katoličanov 0'Connellu se je posrečilo, da je polagoma priboril katoličanom svobodo in leta 1829 je bila izdana postava, ki je odpravila najhujše krivice, ki so godile katoličanorn. Od tega časa se razvija katoliška Cerkef na Angleškem zelo ugodno. Leta 182ij> je bilo tam 600.000 katoličanov, dane» čez 100 let jih je že 6 milijonov. Japonsko. Na Japonskera je okoll 100.000 katoličanov, h katerim pa šter jejo najboljše družine. Posebno blagftj dejno deluje na Japonskem vseuCilili šče, ki ga vodijo redbvniki iz Družb« Jezusove. Med drugimi je dal na to vs% učilišče svojega siha tudi državni nad* zornik vseučili§5, ker se je prepričal, da je to vseučiliStfe eno najboljših. Dol« go časa država ni hotela priznati temu vseufiilišču pravice javnoBti. Nazadnj« Je dala za to več milijonov dinarjev. Vseučilišče je imelo od zahtevane svote samo tretjino, drugo so prispevall sv. OCe in japonski katoliCani. Odkar je vBeučilišče dobilo pravico javnosti, se števllo slušateljev stalno povišuje.