las Je v soboto ponovno popeljal svoje bralce na že tradicionalni izlet. Srečni izžrebanci so obiskali del Štajerske in Dolenjske. - Foto: F. Perdan Leto XXVIII. Številka 31 J«2?n?Vit£!ji: obč- konference SZDL in tS?' K,raJnj: Radovljica, Škofja Loka uredS 7 Izda'a CP Gla« Kranj. Glavni tednik Anton Miklavčič - Odgovorni urednik Albin Učakar Glasi Borba, ki je prerasla v simbol rriecin /e obiskala škofjeloško občino članica komiteja zadružnic pri dani ar0(^ni zadružni zvezi Karin Appelt z Danske, ki je udeleženka zase-zadn za kmečke žene pri komiteju zadružnic mednarodne ŠČin <31 ZfVez 26. aprila, ob 19. uri v kino dvorani v Zireh. V kulturnem programu °do nastopili učenci osnovne šole. Podelili pa bodo tudi 10 občinskih Priznanj OF. V Tržiču bosta v počastitev dneva OF in delavskega praznika dve |.eS)i prireditvi. V soboto, 26. aprila, ob 9. uri dopoldne se bodo v pavi-J°nu NOB srečali vsi dosedanji predsedniki SZDL v občini in sedanji predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze. V nedeljo, . aprila, ob 10. uri pa bo v Cankarjevem domu svečana akademija, /'bodo podelili 10 priznanj OF in srebrne značke republiškega sveta 8inoikatov. V kulturnem programu bo med drugim nastopila folklorna Opina KUD Abraševič iz Valjeva. Slavnostni govor pa bo imel prednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič Franc Neme. Vse občinske konference socialistične zveze na Gorenjskem pozi-I^Jo občane, delovne in druge organizacije, da ob letošnjem dnevu OF st maju uredijo in okrasijo pročelja hiš in lokalov ter izobesijo za- □i herojstva »Danes, ko obujamo spomin na herojski boj, se bolj kot kdaj koli zavedamo, da je naloga mlade generacije, da poskušamo po svojih močeh uveljaviti tista načela in tiste vrednote revolucije, ki pomenijo vir novih energij, spodbudo za novo, lepše življenje ...« Toliko mladih in starejših kot se jih je zbralo v nedeljo popoldne na Okroglem pri Kranju, še ni bilo na nobeni spominski svečanosti doslej v tem kraju. Tako kot vsako leto ta čas so obudili spomin na herojsko bitko 13 mladih partizanov pred 33 leti v okrogelski jami. Trinajst borcev druge kranjske čete Kokrškega odreda se je 21. aprila po spopadu z Nemci z mladim ranjenim Žagarjem zateklo v jamo in poslalo po zdravniško pomoč. Toda izdajalec je namesto zdravnika pripeljal Nemce. Hoteli so jih zajeti žive. Ko ni šlo drugače, so pripeljali celo oklopni vlak in jih skušali prisiliti k vdaji z bombami in plinom. Tudi zapornike — talce iz Begunj so poslali, da bi jih pregovorili. Toda mladi borci se niso vdali. S pesmijo so se prostovoljno odločili za smrt. Šestim je uspelo, da so si z zadnjim nabojem sami vzeli življenje. Šest, od strupenega plina omamljenih, so Nemci zajeli. Večino so kasneje ustrelili. Le eden se je rešil. Na nedeljski spominski svečanosti, ki so jo organizirale krajevna organizacija ZZB NOV in družbenopolitične organizacije Naklega s pomočjo občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Kranj, je govoril predsednik občinske organizacije zveze socialistične mladine Kranj Ciril Sitar. »Tragedija, ki se je dogajala v tem delu Gorenjske pred 33 leti, je simbol borbe, patriotizma, revolucionarne predanosti, junaštva in požrtvovalnosti. To je simbol, ki je takrat preveval vso slovensko mladino, ki je sodelovala v narodnoosvobodilni borbi. Takratna mlada generacija ni preživljala lepe in lahke mladosti. Svoj pogum, spretnost, iznajdljivost in mladostni polet je izkazovala v juriših, ječah, na moriščih. Bila je prikrajšana za marsikaj, kar danes imamo mladi.« Njihov boj, prepričanje in žrtve pa niso bili zaman. Jugoslavija je postala močna socialistična država in se v zadnjih dveh desetletjih uvrstila med države z najvišjo stopnjo gospodarske rasti na svetu. Uspehi, ki smo jih dosegli, so zrasli iz svojstveno začrtanega samoupravljanja, kljub številnim nasprotjem posameznikov in skupin — sil, ki sta jim naša ureditev in pot trn v peti. S takšnimi mislimi in motom je potekala nedeljska proslava na Okroglem, na kateri so v programu sodelovali kranjski pihalni orkester, pevci iz Naklega ter učenci in recitatorji osnovne šole Naklo in France Prešeren iz Kranja. Plaketo Planinskega društva Kranj za dolgoletno sodelovanje z Gorsko reševalno službo je v imenu Uprave' javne varnosti Kranj sprejel načelnik Stane Mihalič — Foto: F. Perdan Plaketa in priznanja za dolgoletno sodelovanje V petek zvečer je bila v brunarici na Krvavcu skromna slovesnost, na kateri je predsednik planinskega društva Kranj Franci Ekar izročil Upravi javne varnosti iz Kranja plaketo Planinskega društva Kranj za dolgoletno sodelovanje s postajo Gorske reševalne službe Kranj, nekaterim posameznikom pa priznanja za dolgoletno sodelovanje. Svečanosti so se razen predstavnikov PD in GRS Kranj ter sodelavcev UJV Kranj udeležili tudi predstavniki letališča Brnik, ki ima na Krvavcu gostinske objekte, ter predstavniki krvavških žičnic. Sodelovanje med Upravo javne varnosti iz Kranja in kranjsko postajo Gorske reševalne službe ima že bogato in uspehov polno zgodovino, hkrati pa so Jubilejni lepak bo tiskan v Kranju Med izdavačkim centrom Komunist iz Beograda in Grafičnim podjetjem Gorenjski tisk iz Kranja je bila pred kratkim sklenjena pogodba za tiskanje jubilejnega lepaka 30 let osvoboditve Jugoslavije in zmage nad fašizmom. Zahteven barvni lepak akademskega slikarja-grafika Aleksandra Pajvančiča bo Grafično podjetje Gorenjski tisk tiskalo v velikosti 100 X 140 cm, in sicer v 50.000 izvodih 70.000 obiskovalcev na sejmu V nedeljo so v Kranju zaprli XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem. V desetih dneh si ga je ogledalo okrog 70.000 obiskovalcev, razstavljavci pa so zabeležili blizu 90 milijonov (9 milijard starih) dinarjev prometa. V primeri s prejšnjimi sejmi so na letošnjem manjši promet zabeležili razstavljavci pohištva in gospodinjske opreme zaradi ostrejših kreditnih pogojev. Letošn ji sejem so si med drugim ogledali tudi predstavniki republiške in zvezne gospodarske zbornice, ki so poudarili, da je treba v prihodnje kmetijskemu spomladanskemu sejmu v Kranju omogočiti še večjo specializacijo na kmetijskem področju. A. Z. »kranjski zgled« že začeli posnemati tudi drugje po Sloveniji. Dosedanje sodelovanje traja že najmanj 25 let in je trden temelj za še boljše delo v prihodnje. Na petkovi slovesnosti je Uprava javne varnosti iz Kranja prejela plaketo številka 6 (številka ena je namenjena predsedniku republike Titu). Sprejel jo je načelnik UJV Stane Mihalič. Priznanja za dolgoletno sodelovanje med GRS in UJV pa so prejeli delavci kranjske uprave varnosti Alojz Valher, Jože Drol, Vinko Krevh, Jaka Jeran, Viktor Medle in Stane Mihalič. -jk III. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 26. DO 30. MAJA Naročnik: Kranj, torek, 22. 4. 1975 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Štafeta mladosti v Makedoniji Štafeta mladosti s čestitkami predsedniku Titu za rojstni dan potuje po Makedoniji. Pred tem so jo nosili mladinci iz Kosova. Delovni ljudje in mladina vseh občin v tej pokrajini so ob priliki izrazili željo, da bi tovariš Tito še dolgo vodil ZKJ in našo skupnost enakopravnih narodov in narodnosti v socialistični graditvi dežele. Sklepni pogovori V ponedeljek je sklenil svoj obisk v Jugoslaviji predsednik združene republike Tanzanije Julius Nyerere. V nedeljo sta s predsednikom Titom imela sklepne pogovore, v katerih sta izmenjala mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Med pogovori, ki so potekali v zelo prijateljskem ozračju, sta preučila tudi nekatera vprašanja nadalnje-ga razvoja obojestranskega sodelovanja. Tekmovanje pionirjev v prometu Svet za preventivo in vzgojo v prometu iz Kopra je bil letošnji organizator republiškega tekmovanja pionirjev Kaj veš o prometu. V znanju cestno prometnih predpisov in ocenjevalni vožnji s kolesi so se najbolje odrezali Mariborčan Boris Pelicon, Bojan Mlakar in Bogdan Zupančič iz Krškega ter Edvin Bole iz Postojne. Ti učenci bodo tudi sestavljali republiško ekipo, ki se bo pomerila z ekipami iz drugih republik na zveznem tekmovanju. Obenem je potekalo tudi tekmovanje pionirjev prometnikov. Najboljši so bili prometniki iz Sežane. Brigadirji grade cesto V soboto in nedeljo je občinska konferenca Zveze socialistične mladine Novo mesto organizirala že tretjo izmeno mladinske delovne brigade, ki gradi cesto do naselja Karteljevo pri Novem mestu. Na delovišču se je zbralo več kot sto mladincev in mladink iz novomeških srednjih šol, delovnih kolektivov in vojašnic. Nova cesta bo veliko darilo prebivalcem Karteljevega, ki imajo sedaj zelo slab dostop do svojih domov. Tisoč mladih na pohodu V soboto je okoli tisoč mladih iz Maribora, Kraljeva, Prijedora, Slavonskega Broda in Varaždina odšlo na pohod proti Urbanu in Kozjaku. V dvodnevnem pohodu so pripravili več mitingov in srečanj s prebivalci in vojaki v obmejnih karavlah in obiskali številne partizanske spomenike in obeležja na tem območju. Boljše sodelovanje z Italijo V Beograd se je vrnila jugoslovanska delegacija z zasedanja jugoslovansko italijanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Po besedah vodje naše delegacije člana ZIS dr. Borisava Joviča je bilo največ govora o visokem jugoslovanskem deficitu v trgovski menjavi, katerega vzrok so v glavnem omejitve, ko so jih lani vpeljali v Italiji, in prepoved izvoza mesa. V prihodnje je pričakovati izboljšanje razmer, posebno pri izvozu mesa. Pogovarjali so se tudi o dolgoročnem sodelovanju med državama. gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij so v petek dopoldne slovesno prisegli in podpisali izjave sodniki splošnega sodišča združenega dela za Gorenjsko s sedežem v Kranju. Gorenjske občinske skupščine so izvolile 34 sodnikov, in sicer 10 iz kranjske občine, po šest iz jeseniške, radovljiške in škofjeloške občine ter štiri iz tržiške občine. Dva sodnika bosta opravljala dolžnost poklicno. Za predsednika gorenjskega splošnega sodišča združenega dela je bil na vseh skupščinah gorenjskih občin izvoljen Marko Prezelj iz Kranja. V petek je bil tako proces organiziranja sodišča združenega dela zaključen. Pred sprejetjem nove ustave naša družbena ureditev sodišč združenega dela ni poznala, je dejal v nagovoru sodnikom predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Ustava in nova ureditev pa narekujeta oblikovanje tudi teh sodišč kot organov družbene skupnosti. Ker daje nova ustava delavcem v združenem delu več pravic in dolžnosti, je možnosti za spore več. Predvsem bodo morala sodišča združenega dela ščititi samoupravne pravice delavcev v združenem delu in družbeno imovino. Utegnejo se pojaviti posebni spori in le-ti bodo terjali poseben način reševanja. Sodniki bodo imeli zato odgovorno nalogo ne le pri ocenjevanju in razreševanju posameznih primerov, temveč bo velika tudi .njihova vloga pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih odnosov, je končal predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič. Za zaupano nalogo in odgovornost se je v imenu -izvoljenih sodnikov združenega dela zahvalil predsednik sodišča Marko Prezelj. -jk Predsednik splošnega sodišča združenega dela za Gorenjsko s sedežem v Kranju Marko Prezelj med podpisovanjem slovesne izjave — Foto: F. Perdan Akcija se bo začela 27. aprila V manj razvitih območjih Slovenije bodo letos štiri delovne akcije. Pripravlja jih republiška konferenca Zveze socialistične mladine. Zvezna akcija na Kozjanskem se bo začela 27. aprila. Sodelovalo bo 750 brigadirjev iz vseh jugoslovanskih republik. Republiške akcije pa bodo v Brkinih, v Suhi krajini in v Halozah. V Brkinih bo delalo pri gradnji ceste 750 brigadirjev, 600 mladincev bo v Suhi krajini gradilo vodovod in 500 dijakov, študentov in mladih delavcev bo v Halozah pomagalo pri raz- Seminar za novinarje V soboto se je na Polževem na Dolenjskem končal drugi od dveh seminarjev za novinarje. V vsaki skupini je bilo po približno štirideset predstavnikov »sedme sile« iz uredništev radia, televizije, dnevnikov, lokalnih listov in tovarniških glasil. Znani predavatelji so mladim novinarjem predavali o novinarskih zvrsteh: reportaži, intervjuju, komentarju, uvodniku, Vesti, poročilu, novici itd., televiziji, radiu, uredniški politiki, virih informacij, zunanji politiki, idejnih temeljih ZK, SZDL kot fronti organiziranih socialističnih sil, varčevanju in inflaciji, politiki socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma, psihološki vojni in drugih temah. — Seminarja sta se iz našega uredništva udeležila Darinka Sedej in Janez Govekar. -jg nih komunalnih delih. Vse tri akcije se bodo začele 18. maja. V prvi izmeni bodo za krampe in lopate zgrabili mladi delavci. Prvotno je republiška konferenca načrtovala več republiških delovnih akcij. Zaradi pomanjkanja denarja so se končno odločili le za omenjene štiri. Skrčili so tudi program izobraževanja in interesnih dejavnosti v brigadah. Z občinskimi skupščinami, ki so investitorice posameznih objektov, pa so se dogovorili, da bodo same zgradile brigadirska naselja in priskrbela delovno orodje. Imenovani so tudi že komandanti akcij. Akcijo Kozjansko 75 bo vodil Miran Koren, miličnik iz Ljubljane, akcijo na Brkinih študent iz Kranja Jože Poglajen, komandant akcije Suha krajina bo pravnik iz Domžal Marjan Kaliman, akcijo v Halozah pa bo vodil Stane Kogej iz Kopra. -lb Imenovanje komisije Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so na zadnji . seji škofjeloške občinske skupščine imenovali odbor za upravljanje združenih sredstev za financiranje krajevnih skupnosti. Sedemčlanski odbor je sestavljen iz štirih delegatov zbora krajevnih skupnosti, dveh delegatov zbora združenega dela, en član pa je iz vrst občanov, ki niso delegati v občinski skupščini. Istočasno so delegati razrešili iniciativni odbor za formiranje politike financiranja krajevnih skupnosti. Jesenice i t L J' 24-aprila, bo seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na kateri bodo sklepali o stališčih o medsebojnem obveščanju v delegatskem sistemu o vlogi in delu družbenopolitičnega zbora, poslušali bodo poročilo o pripravah na predvideno razširitev delovanja lokalne radijske postaje Jesenice in se dogovorili, da se ustanoviteljske pravice prenesejo na občinsko konferenco SZDL. Razen tega bodo obravnavali in sprejeli statutarni sklep o sestavi in delegiranju delavcev v občinsko konferenco SZDL Jesenice ter sklep o organiziranosti in načinu delovanja občinske konference SZDL Jesenice v vojnih pogojih. g g V četrtek seje v prostorih hotela Transturist v Škof ji Loki začel, v soboto pa končal, tridnevni seminar za novosprejete člane ZK in za kandidate za sprejem v organizacijo ZK. Pripravila*sta ga delavska univerza in komite občinske konference ZK Škofja Loka. Udeležilo se ga je okrog šestdeset slušateljev s celotnega področja škofjeloške občine. Seminaristi so se na njem seznanili podrobneje z ekonomsko socialnimi značilnostmi sodobnega sveta, zgodovino mednarodnega delavskega gibanja, vprašanji marksizma, aktualnimi vprašanji boja ZK za samoupravni socializem, politiko gospodarske stabilizacije, družbenim planiranjem, vlogo ZK v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinskem sistemu, nalogami ZK v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, nastankom in razvojem ZKJ ter oblikami organiziranja in metodami političnega delovanja, (-jg) - Foto: F. Perdan Sodniki združenega dela prisegli Pred predsednikom kranjske občinske skupščine Tonetom Volčičem in ob prisotnosti predstavnikov Kranj Danes popoldne se bo na dvanajsti seji sestala občinska konferenca socialistične zveze Kranj. Razpravljala bo o sklepu o organiziranosti občinske konference SZDL in o predlogu žirije za podelitev letošnjih priznanj OF. Člani konference bodo obravnavali tudi finančno poročilo za minulo leto in sprejeli finančni načrt za letos. Opoldne danes pa se bo sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kranj in med drugim razpravljalo o predlogih za podelitev srebrnih značk ter o letošnjih izobraževalnih akcijah občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je tudi razprava o letovanju socialno ogroženih članov in o proslavah in prireditvah ob 30. obletnici osvoboditve. Jutri popoldne se bo pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala kadrovska komisija in obravnavala stališča predsedstva CK ZKS o kadrovski politiki in določitvi nalog za ostale nosilce kadrovske politike v kranjski občini. Na dnevnem redu je razen tega še razprava o zadolžitvah članov občinskega komiteja za povezovanje z osnovnimi organizacijami ZK, o kadrovanju v organe občinske konference socialistične zveze in razprava o zamenjavi neaktivnih članov komisij pri občinski konferenci zveze komunistov. A. ž. Predsednica konference mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Kranj Alenka Markovič sklicuje sejo predsedstva konference. Za dnevni red podlaga pregled izvrševanja akcijskega programa konference mladih v izobraževanju, pregled dela komisij, ki delujejo pri konferenci in informacijo o ustanovitvi kluba študentov v Kranju. Seja bo v sredo, 23. aprila, ob 18. uri v stavbi kranjske občinske skupščine. -lb Radovljica V četrtek popoldne je bila na Bledu skupna seja konferenc socialistične zveze in zveze komunistov ter občinskega sveta zveze sindikatov s predsedstvi zveze združenj borcev NOV in občinske konference zveze socialistične mladine Radovljica. Ocenili so izvajanje ustave v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih-Razpravljali so tudi o delovanju delegatskega in skupščinskega sistema ter o samoupravnem družbenem planiranju. Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v sredo popoldne minuli teden sestal pripravljalni odbor za proslavo v Begunjah, ki bo 4. julija-Takrat bodo proslavili 30. obletnico osvoboditve Begunj in osvoboditve Jugoslavije. Proslava v Begunjah bo hkrati ena od osrednjih gorenjskih proslav ob 30. obletnici osvoboditve. Na seji pripravljalnega odbora so pregledali dosedanje delo in se pogovorili o prihodnjih nalogah komisij za pripravo proslave. A. Ž. Škofja Loka V četrtek, 17. aprila, se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalne^ sveta v Škofji Loki: Člani so se pogovarjali o organiziranju proslav ob 1. maju> sprejeli so program izobraževanja sindikalnega članstva, izvolili odbor ^ pripravo proslave ob 40-letnici stavke tekstilnih delavcev v Šeširju in r^' pravljali o rekreacijskem turističnem centru Soriška planina. Danes ob 16. uri bo v Škofji Loki začetek seminarja o uvajanju delegat' skega sistema. Nanj so vabljeni referenti za idejnopolitično usposabljanje v osnovnih organizacijah ZK, kjer pa le-teh še ni, pa sekretarji osnovn"1 organizacij. Seminar sta pripravila delavska univerza in komite občinska konference ZK Škofja Loka, vodil pa ga bo sekretar družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije dipl. pravnik iMarko Herman. -jg Tržič V četrtek je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o izobraževanju sindikalnih aktivistov. Razen tega s° sklenili, da bodo v počastitev 1. maja in 27. aprila podelili v Tržiču Sest srebrnih znaltov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Podelitev bov nedeljo, 27. aprila, dopoldne. V Tržiču se pripravljajo na organizacijo invalidskega tedna, ki se bo pričel 4. maja in končal 8. maja. V teh dneh bo v Tržiču več prireditev i" športnih tekmovanj, na katerih bodo sodelovale ekipe vojaških vojnih delovnih invalidov. Osrednji slovesnosti bosta 8. maja. Ob 17. uri bo pred paviljonom NOB v Tržiču proslava, na kateri bodo sodelovali godba na pihala Tržič, recitatorji in folklorna skupina Karavanke, poldrugo uro kasneje pa bo slovesnost v dvorani kina. Nastopil bo pevski zbor Tugo Vidmar i« Kranja in igralci Amaterskega gledališča Tržič, ki bodo zaigrali dramatiziran« delo Dobrice Cosiča Apokalipsa. .jk UJV v Kranju sprejme na delo za določen čas od 1. junija do 30. septembra 1975 več študentov, ki redno študirajo in že imajo prvi letnik, za opravljanje nalog na mejnih prehodih. Izpolnjevati morajo naslednje pogoje: - da so moralno politično neoporečni, - da so telesno in duševno zdravi - da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah. Kandidati naj vložijo prijave do 15. maja 1975 na najbližji postaji milice ali oddelku milice. J Iz pisarne UJV v Kranju Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Zavarovalnici Sava PE Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika s polnim delovnim časom za nedoločen ča» v zastopu 3-153 Mavčiče Posebni pogoji: končana osemletka in posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Objava vel ja 15 dni oz. do zasedbe prostega delovnega mesta. Kandidati naj pismene ponudbe pošljejo na naslov: Zavaroval* niča SAVA PE Kranj, Oldhamska fit. 2. Akcija še ni sklenjena Drugi krog zbiranja pomoči slabše uspel kot prvi — posamezniki ne morejo odločati, ali bodo prispevali denar ali ne — TKS sredstva za opremo telovadnice Pretekli teden se je v Kranju sestal gorenjski koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu, ki ga je lanskega junija prizadel potres. Na seji so pregledali potek obeh akcij zbiranja pomoči in se dogovorili o nadaljnjih ukrepih za učinkovito pomoč. Na Jesenicah se v petih dislociranih obratih različnih podjetij, ki imajo sedež zunaj občine, še niso Priključili drugi akciji, v petih obratih pa so sprejeli sklep o delovni soboti, niso pa je še izvedli. Veliko več kot v prvi, so v drugi akciji pričevali kmetje, obrtniki pa manj. ^ Kranju se akciji niso pridružile •j delovne organizacije, ki imajo vse tl'i skupaj komaj nekaj več kot 10 zaposlenih. V Radovljici so prav tako tri delovne organizacije ostale izven solidarnostnih prizadevanj: Žito - tovarna čokolade Lesce, Opekarna Dvorska vas in Mladinski dom Bohinj. Vse tri delovne organizacije so lansko leto zaključile /. izgubo. Tudi v škofjeloški občini akcija še ni sklenjena. Delavski svet Iskre iz Reteč je sprejel sklep, da bodo prispevali iz sklada skupne porabe 20.000 dinarjev, kar je slaba polovica vsote, ki so jo prispevali v prvem krogu zbiranja pomoči. V Alplesu v Železnikih so za Kozjansko delali dve prosti soboti in zaslužek 220.000 dinarjev namenili za Kozjansko. Ker pa imajo na zalogi veliko pohištva, namesto denarja ponujajo opremo za šole. V teh dneh bodo denar nakazali v LTH in EGP. V Termopolu na Sovodnju še niso delali druge sobote za potresna območja, prav tako ne v Remont-grad-nje Žiri. V Komunalnem servisu v Gorenji vasi so se na zboru delavcev odločili, da ne bodo delali. Enak sklep so sprejeli tudi na zboru delav- Poziv starim obrtnikom Obrtniki in njihovi družinski člani, ki niso pridobili pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja, ker so prenehali opravljati obrtno dejavnost pred 1. januarjem 1965 in če njihovi skupni dohodki skupaj z, dohodki članov gospodinjstva ne presegajo 6000 din letno na prosilca in 3000 din letno na posameznega člana gospodinjstva, lahko zaprosijo za podporo. Če je v dohodku zajet katastrski dohodek od kmetijstva, se ta računa tako, da se pomnoži s količnikom 8,67. Do podpore so upravičeni obrtniki, ki so opravljali obrt vsaj 15 let na območju SR Slovenije in ki so prenehali z opravljanjem obrtne dejavnosti zaradi starosti ali onemoglosti, in družinski člani takih obrtnikov, ki so vsaj 10 let opravljali obrtno dejavnost. Interesenti naj se prijavijo do 31. maja 1975 pri Skladu za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov Slovenije v Ljubljani, Bošnjakova 6 ali pri Skladu za vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov v Mariboru, Orožnova 7 ali pri Skladu za Vzajemno pomoč zasebnih obrtnikov v Kranju, Tomšičeva 12. Solidarnostni sklad zasebnih obrtnikov GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta: 1. obračunovalca storitev tesarske dejavnosti 2. obračunovalca storitev mizarske dejavnosti 3. lesnega delavca v primarni predelavi lesa Kandidati pod točko 1. in 2. morajo imeti dokončano srednjo tehniško šolo gradbene ali lesne stroke. Prednost pri sprejemu imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih. Kandidati pod točko 3. morajo imeti delovne izkušnje v podjetjih lesne stroke. Kandidati naj se osebno zglase ali pa pošljejo pismene ponudbe ga naslov GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat škofja Loka, Kidričeva 56. VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo v soboto, 26. aprila, ob 9. uri odprli nov potrošniški center Planina v Kranju - Planina 65 (novo stanovanjsko naselje) Vljudno vabljeni na ogled in nakup v novi potrošniški center Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD MALOPRODAJA cev Orodnega kovaštva Poljane in Obi t nika i/. Škofje Loke. Lesna industrija Jelovica je že opravila obe prosti soboti za Kozjansko in je iz podobnega razloga kot Alples ponudila namesto denarja stavbno pohištvo. V tržiški občini se je od 22 gospodarskih organizacij drugemu krogu akcije odzvalo 15 delovnih kolektivov. V Kompasu, Triu in Zelenici bodo denar na žiro račun koordinacijskega odbora nakazali še ta mesec, v Metalki pa so delavci na zboru sklenili, da ne bodo delali. V negospodarskih dejavnostih pa je od 18 delovnih organizacij akcijo zaključilo 15 kolektivov. V vseh občinah so koordinacijski odbori ugotovili, da so bili prispevki številnih delovnih organizacij v drugi akciji manjši kot v prvi. Iz tega se da sklepati, da so denar nakazovale iz skladov skupne porabe, in to ne v višini 3,5 odstotka kot je bilo dogovorjeno v začetku zbiranja -pomoči. Številni dislocirani obrati pa so denar nakazovali na žiro račun v tisti regiji, v kateri je sedež matičnega podjetja, čeprav bi se tudi ta denar moral zbrati na žiro računu gorenjskega solidarnostnega sklada. Na seji so člani koordinacijskega odbora - predstavniki vseh gorenj-' skih občin — vsa ta vprašanja temeljito pregledali in sprejeli sklep, da je ' akcijo treba izpeljati do konca in da ne sme biti odvisno od volje posameznikov, ali jo bomo uresničili ali ne. Zato bodo koordinacijski odbori v posameznih občinah ponovno navezali stike s tistimi kolektivi, ki so se odločili proti akciji. Na odgovornost naj pokličejo predvsem komuniste in člane samoupravnih organov. Prav tako naj pokličejo na odgovornost vodilne komuniste v tistih delovnih organizacijah, ki so v drugi akciji prispevale manj kot 3,5 odstotka od osebnih dohodkov. Koordinacijski odbori naj tudi ugotovijo, koliko sredstev je iz gorenjskih delovnih organizacij odteklo na republiški solidarnostni sklad ali sklade drugih regij. Le na ta način bo Gorenjska lahko denar zahtevala nazaj. Glede tistih kolektivov, ki žele za Kozjansko prispevati svoje izdelke, pa je koordinacijski odbor sklenil — na pobudo direktorja SGP Projekt Ludvika Slamnika - da lahko svoje izdelke ponudijo gorenjski gradbeni operativi, le-ta pa bo to upoštevala pri obračunu za opravljena dela na Kozjanskem. Telesno kulturne skupnosti gorenjskih občin so lani obljubile, da bodo kupile opremo za telovadnico pri šoli v Šmarju. Kasneje so se premislile in so nakazale le vsaka po 5000 dinarjev, čeprav celotna oprema velja 380.000 dinarjev. Koordinacijski odbor je skupnosti pozval, naj obljubo izpolnijo. L. Bogataj Izplačevanje solidarnostnih štipendij Te dni so prejeli valorizirane štipendije iz solidarnostnih sredstev dijaki in študentje iz občine Kranj. Znano je, da so se višine solidarnostnih štipendij zvišale z novim koledarskim letom glede na povečane življenjske stroške v letu 1974. Zato so novo izračunane štipendije precej višje od lanskoletnih. Ker pa je bilo potrebno ponovno zbirati vso dokumentacijo o dohodkih in premoženjskem stanju prosilcev štipendij, se je valorizacija opravila šele sedaj. Štipendije iz solidarnostnega sklada v kranjski občini prejema 144 dijakov srednjih šol in 94 študentov. Razliko med kadrovsko štipendijo in življenjskim minimumom pa je dobilo izplačano -19 dijakov srednjih šol in 30 študentov. Potrebna sredstva za enomesečno pokritje vseh teh štipendij znašajo 238.340 dinarjev, ker pa so bile sedaj izplačane tudi razlike za mesec januar in februar, je bilo v tem nakazilu potrošenih 440.303 dinarje. Kljub tej veliki vsoti je bilo sredstev na skladu dovolj, ker precej organizacij združenega dela že redno odvaja s sporazumom določena sredstva. Nekatere večje organizacije združenega dela pa svojih obveznosti kljub temu da so pristopile k sporazumu, ne izpolnjujejo. Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje Kranj, ki opravlja administrativno-teh ničli o izvedbo izplačila štipendij, vseeno upa, da bodo tudi te OŽD izpolnile svoje obveznosti do štipendistov in da bodo zato lahko štipendije v naprej redno izplačevane. Nekateri dijaki in študent je kljub dvakratnim opominom niso predložili dokumentacije o dohodkih za leto 1974. Teh je kar šestintrideset. Vsi ti štipendije za marec ne bodo prejeli, dokler ne bodo predložili dokumentov. B. Košir Schiedel — YU — kamin, mm dimnik št. 1 v Evropi j proizvaja in dobavlja j rnu ■ l PGP v 1 Gradnja Žalec Pouk povezan s prakso Tudi na škofjeloški gimnaziji in poklicnih šolah so letošnje šolsko leto uvedli nov učni predmet Samoupravljanje s temelji marksizma. Na vseh šolah ga poučujejo strokovno usposobljeni predavatelji. Po treh Marksistični krožki na vseh srednjih šolah Na vseh srednjih šolah v škofjeloški občini delujejo marksistični krožki. Najbolj aktiven je krožek na gimnaziji, ki vključuje dijake iz vseh razredov. Poleg rednega in poglobljenega študija marksizma in sodobnih samoupravnih odnosov v naši družbi pripravlja tudi razne seminarje za širši krog dijakov in predavanja iz družbenih tem. Drugo leto pa nameravajo organizirati politično šolo. Marksistični krožki delujejo tudi na šoli za kovinsko in mehanično stroko v Škofji Loki, Poklicni lesni šoli na Trati in Čevljarskem izobraževalnem centru v Zireh. -lb tromesečjih izkušenj ugotavljajo, da učni načrt ustreza in da se dijaki za predmet zelo zanimajo. Na gimnaziji so poučevanje zelo dobro povezali s prakso. Gimnazijci so prisostvovali zborom občanov, sodelovali so v pripravah na volitve v javnih razpravah o predlogu družbenega plana občine za leto 1975 in razpravah o delu in programu samoupravnih interesnih skupnosti. Med učenci v gospodarstvu, ki obiskujejo- poklicne šole v Škofji Loki, pa opažajo skeptičnost in nezaupanje in včasih tudi nezainteresiranost pri pouku tega predmeta. Vzrok za takšno ponašanje iščejo v nesamoupravnem ponašanju njihovih nadrejenih v delovnih' organizacijah, v katerih se učijo. Učenci v gospodarstvu, zlasti tisti v višjih razredih, so v razpravah o določenih pojavih v naši družbi zelo kritični. Predavatelji tudi ugotavljajo, da je zanje strokovne literature dovolj, za dijake pa skoraj ni gradiva, s katerim bi lahko svoje znanje poglabljali. Zato so Zavodu za šolstvo SRS predlagali, naj bi pripravil izbor literature, ki bi bila po zahtevnosti in obsegu dosegljiva tudi dijakom. Poslovanje Glasa v letu 1974 Časopisno podjetje Glas je v letu 1974 doživelo mnoge pomembne spremembe in doseglo v vseh ozirih vidne rezultate. V prvi polovici leta je bilo opravljeno obsežno delo glede uresničevanja zahtev, ki so bile pred časopis postavljene s sprejetjem novega zakona o javnem obveščanju. Izdelana in sprejeta je bila nova vsebinska zasnova časopisa, ustanovljen in imenovan ter konstituiran je bil nov družbeni organ časopisa - izdajateljski svet. Hkrati so bili izdelani in sprejeti potrebni interni akti, med n jimi tudi pravilnik o objavi javnega odgovora 'in sporočila v Glasu. Novi izdajateljski svet, sestavljen dosledno na delegatski osnovi in po zahtevah zakona, se je v letu-1974 sestal dvakrat in obravnaval bistvene probleme, za katere je po zakonu pristojen. V vsebinskem pogledu se je časopis Glas v letu 1974 aktivno vključil v prizadevanja za uresničitev načel in določil ustave in še posebej za dosledno -uveljavitev delegatskega sistema. Glas je aktivno spremljal ustanavljanje delegatskih skupščin na nivoju občine in regije kot tudi v širših družbenopolitičnih skupnostih. V ta namen je uvedel med drugim rubriko »Dogovorimo se«, v kateri posreduje delegatom, občanom in delovnim ljudem osrednja vprašanja, ki bodo predmet razprave na zborih občinskih skupščin in v organih samoupravnih interesnih skupnosti. V prizadevanje za čim boljše informiranje v delegatskem istemu se je Glas vključil tudi z objavljanjem posebnih prilog in posebnih publikacij za potrebe skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Glas je v letu 1974 izšel 100-krat, poprečno na 15,8 straneh in v poprečni nakladi 18.397 izvodov. V celoti je v letu 1974 odpovedalo časopis 571 naročnikov, na novo pa ga je naročilo 841 naročnikov, kar pomeni skupen porast za 270 naročnikov. Občutno je porasla prodaja v kolportaži, vendar ta del prodaje pomeni še vedno le neznaten del plasmaja celotne naklade in ne vpliva bistveno na njeno višino. Celotni dohodek se je v primerjavi z letom 1973 povečal za 36 % in je tako sledil gibanjem v gospodarstvu na splošno, ki ga označuje visoka stopnja inflacije z nenehnimi podražitvami. Na ta gibanja je bilo podjetje v glavnem pripravljeno, čeprav je tudi planirana višina celotnega dohodka bila prekoračena za 16 odstotkov. Posamezne kategorije dohodka so se povečale dokaj enakomerno. Za splošnim porastom dohodka ponovno, zaostajajo dotacije občin, ki so sicer vseeno porasle za 22,6 %, vtem ko je subvenca republike za politično informativne časopise bila celo nominalno pod ravnijo leta 1973 (81 %). Dotacije kljub povečanju niso dosegle s finančnim načrtom dosežene ravni, t. j. niso bile odobrene v takšni višini, kot so bile zaprošene. Tako povečan dohodek je bil seveda nujen za kritje povečanih stroškov. Pri gibanju stroškov se kaže določena neenakomernost tako v primerjavi z letom 1973, kjer kaže največji porast izdatek za papir, kot tudi v primerjavi s planiranimi postavkami. Glede na taka gibanja celotnega dohodka in materialnih izdatkov je doseženi dohodek dokaj ugoden. V primerjavi z letom 1973 je večji za 48,8 %. V elementih delitve dohodka močno izstopa postavka pogodbene in zakonske obveznosti, ki je v primerjavi z letom 1973 porasla za 64,7 odstotka. Osebni dohodki so se v masi povečali za 44,1 %r vendar močneje v odpremi, kjer gre ca. 20 % povečanje na račun večjega števila opravljenih ur zaradi povečanega obsega dela. Pri stalno zaposlenih gre 5,5 % povečanja na račun večjega -števila zaposlenih, tako da je OD na zaposlenega porasel za 36,5 %. Tudi tu gre v precejšnji meri za porast na račun povečanega obsega dela, ki so ga opravili novinarji ob enakem številu zaposlenih (8). Podrobnejši podatki o celotnem dohodku, o izdatkih in o dohodku ter njegovi delitvi so razvidni iz priložene tabele, kjer so poleg absolutnih zneskov po vrstah prikazani tudi indeksi glede na leto 1973. Indeks 1973 1974 1973-100 DOHODKI 4,064.847 5,529.256 136,0 1. Lastni 3,441.043 4,822.346 140,1 — od naklade 1,045.918 1,554.148 148,6 — oglasi 2,239.183 2,970.689 132,7 — Uradni vestnik in ostalo 155.942 297.509 190,8 2. Dotacije 623.804 706.910 113,3 — dotacije občin 484.304 593.890 122,6 — subvenca republike 139.500 113.020 , 81,0 IZDATKI 2,548.889 3,273.257 . 128,4 1. Materialni izdatki in amort izacija 754.408 948.842 125,8 2. Tiskarski stroški 1,794.481 2,324.415 129,5 — priprava 1,045.666 1,245.842 119,1 — tiskanje 321.862 427.856 132,9 - papir 426.953 650.717 152,4 DOHODKK 1,515.958 2,255.999 148,8 1. Osebni dohodki s prispevki 1,162.623 1,675.331 144,1 2. Pogodbene in zakonske obveznost i 142.938 235.424 164,7 3. Ostanek dohodka 210.397 345,244 164,1 Izvoz tehnologije in znanja Prodor kranjske Iskre na tržišče andskega pakta Te dni so podpisali v ekvadorskem Quitu pogodbo, s katero je prevzela Iskra dolžnost, da v naslednjih letih sama postavi na noge novo tovarno za proizvodnjo električnega ročnega orodja Ekvadorska vlada je sklenila lani zgraditi novo tovarno, ki naj bi proizvajala za države tako imenovanega andskega pakta celotni sorti-ment električnega ročnega orodja. Izkazalo se je namreč, da hitro rastoča industrializacija in splošni napredek držav nujno potrebujejo takšno proizvodno dejavnost, s katero bi izpolnili proizvodne vrzeli v tej panogi ne samo v Ekvadorju, temveč tudi v Peruju, Boliviji, Kolumbiji, Venezueli in Cilu. Iskra je ob tej priložnosti ponu-, dila ekvadorski vladi celoten razvid za organizacijo industrije ročnega orodja in te dni so v Quitu tudi že podpisali ustrezno pogodbo. Pogodba določa ustanovitev družbe, kjer bi 51 % delež kapitala podelila državna finančna inštitucija Comision de Valores. Iskra bo vložila v družbo 5 milijonov dinarjev, kar predstavlja 49 % participacijo. Oskrbela bo novo tovarno s potrebnimi stroji, dala celotno dokumentacijo, izučila strokovni kader in upeljala celotno proizvodnjo. Vse to obsežno delo bo oskrbela kranjska Iskra Elektromehanika in tudi sama izdelala potrebne stroje in naprave. Skraja bo nova tovarna le sestavljala od Iskre uvožene dele, nato pa bo postopno prehajala na lastno proizvodnjo. V programu ima nova tovarna celotni asortiment električnega ročnega orodja tako za poklicno kot za'zasebno rabo, podobno kot kranjska Elektromehanika. Pogodba določa več stopenj razvoja. V prvi fazi letos in naslednje leto naj bi tovarna izdelala oziroma sestavila 27.000 kosov električnega ročnega orodja oziroma ustvarila proizvodnjo v vrednosti 3,5 milijona dolarjev. Letna vrednost bo postopno naraščala, dokler ta del južnoameriškega tržišča ne bo nasičen z izdelki te panoge, česar se seveda ni bati. Z novo pogodbo ne zasleduje Iskra samo izvoznega prodora v andske države, marveč daje zelo ugodno tehnično pomoč državam v razvoju, kar je v skladu s cilji jugoslovanske zunanje politike. Marjan Kralj Ukrepi, ki obetajo Izvršni svet občinske skupščine Jesenice razpravljal o stanju in problematiki obrtništva v občini — Za 7 odstotkov nižje stopnje davka kot v drugih občinah — Storitvena obrt zaostaja Na Jesenicah že nekaj let ugotavljajo, da je obrtna dejavnost, ki spada med pomembne gospodarske dejavnosti, deficitarna ali da je celo v upadanju. Z raznimi olajšavami za delavce v obrti si prizadevajo, da bi povečali število delavcev. Dobro se zavedajo, da razvita industrijska družba potrebuje več obrtnikov, saj z rastjo standarda naraščajo potrebe po raznih storitvah za zadovoljevanje osebnih potreb delovnih ljudi. Razvite industrijske države imajo na tisoč prebivalcev trikrat več delavcev v obrti kot Slovenija oziroma Slovenija jih ima skoraj dvakrat več kot je jugoslovansko poprečje. NEZADOVOLJIVO STANJE V jeseniški občini so se obrtne organizacije združenega dela razvijale počasneje kot gospodarske panoge in posledice so očitne: slaba opremljenost s stroji, delovnimi napravami in orodji ter tehnološka zastarelost naprav. Proizvodnja, tržišče in občani ostajajo praznih rok, obrt pa tarejo sorazmerno precejšnje obremenitve in majhna akumulativna sposobnost. Obrtne' organizacije združenega dela so po podatkih porabile dohodek predvsem za kritje osebnih dohodkov ter pogodbenih in zakonskih obveznosti. Če upoštevamo, da so se razne obveznosti lani povečale kar za 76 odstotkov, je jasno, da je za lastno akumulacijo ostalo zelo malo. Niso mogle najemati kreditov, prepuščene so bile samofinanciranju, vlagati so zmogla izključno le v gradnjo poslovnih prostorov. Se slabše stanje je v zasebnem obrtništvu, saj število zaposlenih stagnira, hude potrebe pa se pojavljajo v zadnjem času tudi zaradi večjega turizma. Vzroki so v dokaj visokih davčnih obremenitvah, čeprav je imela jeseniška občina vse do lani od vseh gorenjskih občin najnižje predpisane davčne stopnje, nespodbudni položaj obrtnika-začet-nika, ker si osnovnih sredstev ne more nabaviti pod ugodnimi kreditnimi pogoji, in nizki osebni dohodki. Obrtniki težijo za zaposlitvijo v družbenem sektorju in glede na veliko popraševanje po posameznih obrtnih storitvah opravljajo dejavnost kot postranski poklic ali celo šušmarijo. PODOBA POTREB Na Jesenicah so izdelali analizo o številu delavcev v storitveni dejavnosti in ob tem nakazali potrebe prebivalstva in potrebe turizma. Po tej tabeli - ugotavljajo, da resnično obstaja v občini velik primanjkljaj, saj znaša več kot 45 odstotkov vseh potreb. Po izračunih bi se moralo v jeseniški občini ukvarjati z obrtnimi storitvami za potrebe občanov in turizma okoli 1(X)0 delavcev, in J% kJl JLs# Torek — 22. aprila 1975 sicer 342 v stavbni obrti, 136 v živilski obrti, 264 delavcev bi morali opravljati storitve za gospodinjstvo in tehnične storitve, za osebne storitve bi potrebovali 171 delavcev, za zadovoljivo turistično ponudbo pa bi morali zaposliti skupaj 83 delavcev. Primanjkljaj je več kot sto delavcev v vseh navedenih obrtih, razen za dejavnost osebnih in drugih storitev. V odloku o davkih občanov so predpisali na Jesenicah razne olajšave zato, da pospešijo razvoj določenih dejavnost. Pri odmeri davka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, ki se obdavčujejo po dejanskem dohodku za leto 1973, so zavezancem priznali za 110.600 dinarjev olajšav, pri občinskem davku pa za dva milijona dinarjev. Leta 1973 je imela občinska skupščina predpisane za 7 odstotkov nižje sto-nje kot ostale gorenjske občine, leto pozneje za 2 odstotka, letos pa so stopnje izenačene. MALA OBRT V začetku letošnjega leta so za tiste, ki se ukvarjajo s samostojnim opravljanjem obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje v pavšalnem letnem znesku, uvedli obvezno vodenje knjige prejemkov in izdatkov. Zaradi tega ukrepa je bilo vrsto negodovanj, čeprav ta ukrep pomeni le pravičnejšo obdavčitev. Primer: do zdaj so mali obrtniki, ki so opravljali storitve tudi za družbeni sektor, plačevali dohodek po odbitku v višini 17 odstotkov od vsakega kosmatega dohodka. Od zdaj naprej bodo obdavčeni v pavšalnem znesku 15 odstotkov. Na podlagi knjig bodo obrtniku tudi priznani vsi nakazani stroški. Takšna obdavčitev je resnično realna, saj je obdavčen čisti dohodek in ne kosmati dohodek. Izvršni svet je na seji sprejel več sklepov, ki jih bodo posredovali zborom občinske skupščine. Tudi zaradi tega, ker v svojem poročilu ocenjujejo, da na Jesenicah okoli 250 do 300 oseb opravlja obrtno dejavnost brez vsakega dovoljenja in bo potreben strožji nadzor. Med drugim naj bi na Jesenicah zagotovili za potrebe obrtništva potrebne prostore v okviru izgradnje Plavža in Centra 2, v skladu z družbenim dogovorom o kreditiranju malega gospodarstva zagotovili kreditiranje pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji, legalizirali opravljanje obrtnih dejavnosti s sprejetjem odloka o obrtnih dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic, ostro preganjali šušinarje, stremeli za pravilno lokacijsko razporeditev, vključevali učence v gospodarstvo oziroma usmerjali mladino v poklice, predvsem pa vodili stumulativno davčno politiko tudi v prihodnje. V jeseniški občini bodo nakazali srednjeročni program obrtništva ter tudi ugotovili možnosti organiziranja poklicnega šolstva v okviru jeseniške in radovljiške ob&ine. I). Sede j Uvoz še vedno večji od izvoza V škofjeloški občini je trinajst organizacij združenega dela, ki del svojih izdelkov prodajajo na tujem tržišču. Za lansko leto je celotno gospodarstvo loške komune planiralo izvoz v višini 25,511,591 dolarjev, vendar plan ni bil izpolnjen. Vzrok za to je nekoliko nižji izvoz v nekaterih gospodarskih organizacijah, zatajila je zlasti lesna industrija, ter upadanje izvozne rasti pri prodaji mesa v tujino. Tako so podjetja izvozila le za 20,191.890 dolarjev svojih izdelkov, kar pomeni, da je bil izvozni načrt izpolnjen v višini 82,4 odstotka. Za letos je predviden izvoz v višini 25,485.956 dolarjev, torej je načrtovano 26,2-odstotno povečanje glede na realizacijo izvoza v lanskem letu. Ljubljanske mlekarne — TOZD Mesoizdelki Škofja Loka nameravajo na tuje tržišče plasirati za 400.000 dolarjev svojih izdelkov, ostalo pa bo odpadlo na industrijska podjetja v občini. Od skupne vrednosti celotne proizvodnje pred dvema letoma je 25 odstotkov odpadlo na izvoz, lani je ta delež upadel na 22,5 odstotka, letos pa bo po planskih predvidevanjih, računano po cenah na domačem trgu, ta delež ponovno porastel kar za 23,9 odstotka. Delež izvoženega blaga se zlasti povečuje pri industrijskih podjetjih. Največji izvozniki v škofjeloški občini so Iskra Železniki, Alpina Žiri in LTH Škofja Loka. Omenjena trojica organizacij združenega dela bo letos »poskrbela« kar za 73,6 odstotka skupno planiranega izvoza (Iskra — 27,7 %, Alpina 25,5 % in LTH 20,4 %). Tem največjim izvoznikom pa sledijo Jelovica, Alples, Iskra iz Reteč in Šešir. Pretežni del izvoznega blaga gre na konvertibilno področje: in to 71,8 odstotka! Ker je izvoz na to področje v lanskem letu v primeri z letom poprej močno upadel, je letos ponovno predvideno precejšnje povečanje plasmaja izdelkov na konvertibilno tržišče. Letošnji plan, denimo, predvideva povečanje za 49,6 odstotka. Celotno izvozno proizvodnjo imajo na to področje usmerjeno: Ljubljanska mlekarne — TOZD Mesoizdelki, Kladivar, Kroj, Gorenjska predilnica, Jelovica, Niko Tehtnica, Iskra iz Reteč in Iskra iz Železnikov. Prav toliko kot je v občini izvoznikov je tudi uvoznikov. Trinajst organizacij združenega dela namreč za nemoteno proizvodnjo potrebuje surovine in reprodukcijski material iz uvoza. Zanimivo pa je, da se le dve podjetji ne pojavljata istočasno kot uvoznik in izvoznik. To sta Etiketa in Kladivar iz Zirov. Prvo ne izvaža, drugo pa ne uvaža. Po podatkih delovnih organizacij, ki so že znani, bo vrednost uvoza v letošnjem letu narasla za 10,4 odstotka, kar predstavlja umirjanje uvoza, glede na indeks porasta v preteklih dveh letih. Razmerje med izvozom in uvozom se še vedno nagiblje v korist slednjega, saj 53,4 odstotka vse menjave odpade nanj. Čeprav je bilo že lani planirano razmerje med izvozom in uvozom v korist izvoza, se ta načrt ni uresničil. Po sedanjih podatkih je bil uvoz za 10,2 odstotka večji od planiranega in za 30,8 odstotka večji od izvoza. Največji uvozniki v občini so Gorenjska predilnica, LTH, Jelovica in Iskra iz Železnikov. Gospodarstvo škofjeloške občine letos planira, da bo potrebno uvoziti za 29,165.093 dolarjev surovin in repro-• dukcijskega materiala. J. Govekar Družbena^pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti škofjeloške občinske skupščine so na zadnji seji potrdili tudi odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči \ stanovanjskem gospodarstvu. Novi odlok ureja družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki obsega delno nadomestitev stanarine, kreditiranje gradnje najemnih stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za pridobitev družbene pomoči, določa pa tudi pogoje za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. -ig Veletrgovina Živila Kranj, n. sol. o. Kranj TOZD Veleprodaja Kranj, n. sol. o. ponovno razpisuje javno licitacijo za: vrsta osnovnega sredstva Tovorni avto TAM pionir 2 fiata 620 B zastava po 3 fiate 620 B zastava po 2 motorja za fiat 620 B po motor za fiat 620 B začetna cena 1500 din 3500 din 5000 din 1000 din 6400 din Licitacija bo v soboto, 26. aprila 1975, v pisarni avtoparka v Kranju, Savska 28 z začetkom ob 8. uri. Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 8. do 12. ure v prostorih avtoparka v Kranju, Savska 28. Informacije pa lahko dobite pri vodji skupne pomožne enote na istem mestu ali po telefonu 21-464. Vsi udeleženci licitacije morajo pred začetkom prodaje položiti varščino v višini 10 % začetne cene. CGP Delo podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 zaposli 1. PRODAJALCE-(KE) za prodajo časopisov, revij, tobačnih izdelkov, in galanterije v kioskih, in sicer v Kranju, Radovljici, Gorenji vasi in v Naklem pri Kranju Pogoj: kvalificiran trgovec ali primerna praksa. 2. RAZNAŠALCA-(KO) časppisa Delo za teren Jesenice, Bokalova ulica Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Nastop dela s 3. majem. Za vse informacije se obračajte na podružnico Dela Kranj, Koroška 16, tel. 21-280 oziroma na podružnico Dela na Jesenicah, Titova 49, tel. 81-698. Regionalna zdravstvena skupnost Kranj Strokovna služba razpisuje na podlagi 3. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v združenem delu delavcev regionalne zdravstvene skupnosti prosto delovno mesto referenta za poravnavo računov I. na izpostavi v Škofji Loki ♦ Za to delovno mesto se zahteva po sistemizaciji ESŠ ali gimnazija in dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Prednost imajo kandidati z območja občine Škofja Loka. Prijave pošljite na naslov: Regionalna zdravstvena skupnost Kranj, strokovna služba, splošni oddelek, Kranj, Stara cesta št. 11. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Komisija za osnovna sredstva pri Embalažno grafičnem podjetju Škofja Loka razprodaja naslednja osnovna sredstva: 1. kombi IMV, letnik 1968, v voznem stanju 2. dvigalo nosilnosti 500 kg 3. lesena lopa 4. dva tiskarska stroja 5. dva elektromotorja 6. razne grelne naprave (kaloriferji, električne peči in peči na trda goriva) 7. razna svetila (luči, lustri, itd.) 8. telefonska centrala s 6 priključki Licitacija bo 28. aprila 1975 ob 12. uri za družbeni sektor in ob 13. uri za zasebni sektor na sedežu podjetja v Škofji Loki, Kidričeva 82. Predstavniki družbenega sektorja morajo imeti pooblastil«' zasebniki pa morajo položiti 10 % jamščino. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA GORENJSKO, KRANJ objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto snažilke Pogoji: 1.: dokončana ali nedokončana osemletka 2.: dopolnjenih 18 let Pridobitev lastnosti delavca v združenem delti takoj ali po dogovor1'* Prijave pošljite v H dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj Gosposvetska Prešerna, pripravil mladinsko uprizoritev Martina Krpana. Ob tej priložnosti je Rado Pavlin, ravnatelj osnovne šole dr. Franceta Prešerna, izrekel Jožetu Kovačiču priznanje in zahvalo za dolgoletno delo, prav tako se je zahvalil Albertu Kosu, ki v PG nadaljuje Kovačičevo delo, ter prof. Anici Pajkičevi, ki je v uprizoritvi Igre o zmaju zavzeto naštudi-rala z učenci ogromni glasbeni delež v predstavi ter s tem povezala prizadevanja gledališča s pedagoškimi prizadevanji šole. Prešernovo gledališče bi se rado zahvalilo ravneteljstvu osnovne šole dr. Franceta Prešerna kot tudi njenemu učiteljskemu zboru za izkazano pozornost ter pomoč in razumevanje pri našem delu. Upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko s svoje strani in po svojih močeh prispevali delež k vzgoji in oblikovanju mladega človeka. Kolektiv Prešernovega gledališča Kranj TOREK, 22. aprila, ob 19.30 za red PRE-MIERSKI - F. Molnar: LILIOM; SREDA, 23. aprila, ob 19.30 za red KOLEK-TIVI-SREDA - F. Molnar: LILIOM; gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Prešernovo gledališče sporoča abonentom reda KOLEKTIVI-ĆETRTEK, da bo napovedana predstava 24. aprila odpadla zaradi gostovanja tržaškega ansambla na Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu. Abonenti bodo o predstavi pravočasno obveščeni. ^ ^ 1% |§Sgt c X «k 0 22. aprila 1975 Torek Zanimanje za obisk gledališča Krajevna skupnost Poljane v Poljanski dolini se je letos odločila prvič, da prebivalcem s svojega področja omogoči obisk dramskih predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem v Ljubljani. Za abonma - Polj ancisi bodo v letošnji sezoni ogledali pet del — je veliko zanimanja. Kljub temu pa ljubitelji dramske umetnosti, ki si niso zagotovili celotnega abonmaja, lahko pred vsako predstavo dobe še nekaj vstopnic. Predstave abonmajskega reda N so ob četrtkih, obiskovalce gledališča pa v Ljubljano in nazaj prepelje avtobus. -jg Liliom V torek, 22. aprila, ob 19.30 začne z rednim tedenskim abonmajskim gostovanjem Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Edino profesionalno slovensko gledališče zunaj naše domovine, ki se še vedno bori za ustrezen status profesionalnega gledališča v matični državi, se bo predstavilo kranjskemu občinstvu z uspelo postavitvijo »predmestne legende« LILIOM madžarskega dramatika Ferenca Molnarja. Pri predstavi Liliom sodeluje celoten igralski ansambel Stalnega slovenskega gledališča. M. L. Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razpisuje licitacijo za prodajo kombibusa IMV v nevoznem stanju Izklicna cena 3000 din. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure. Licitacija bo 25. aprila 1975 ob 12. uri na upravi podjetja. Prometni davek plača kupec. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA ORGANIZACIJO, METODE IN TEHNIKO DELA 3. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA v oddelku za inšpekcijske službe Pogoji: pod 1.: diplomirani pravnik pod 2.: visoka strokovna Izobrazba pod 3.: diplomirani 'gradbeni inženir ali diplomirani inženir arhitekt Ostali pogoji za zasedbo zgoraj navedenih delovnih mest so določeni v notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest upravnih organov skupščine občine Kranj Kandidatu, ki bo sprejet na delovno mesto urbanističnega inšpektorja, je zagotovljeno dvosobno stanovanje v Kranju 4. REFERENTA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj 5. ŠEFA KRAJEVNEGA URADA V NAKLEM 6. REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE (VODJA PISARNE) v oddelku za ljudsko obrambo Pogoj: pod 5. in 6.: srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izkušenj , 7. PISARNIŠKA MOĆ PRI KRAJEVNEM URADU CERKLJE Pogoj: nepopolna srednja izobrazba z znanjem strojepisja andidati za zgoraj razpisana prosta delovna mesta naj Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razjasni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg evolucije št. 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. Avtokovinar Škofja Loka sprejme za nedoločen čas 1 KV REZKALCA 1 KV AVTOKLEPARJA 1 KV VODOVODNEGA INSTALATERJA 1 NKV DELAVCA za priučitev vodovodno inštalacijskih del 2 NKV DELAVCEV za priučitev v kleparski stroki • 1 SALDAKONTISTA Pogoj: ESŠ in vsaj 2 leti prakse Pismene prijave pošljite na Avtokovinar Škofja Loka. p^L Žito Ljubljana TOZD Gorenjka /41 f|\ tovarna čokolade Lesce Alpska c. 45 T^muana/* objavlja naslednji prosti delovni mesti: vzdrževalca — strugarja operativnega planerja* P°goji: P°d 1.: zahteva se poklicna šola z nekaj prakse 2.: zahteva se srednja strokovna izobrazba kemijsko tehnične ali ekonomske smeri. Kandidati naj pošljejo ponudbe na Odbor za medsebojna raz-merja TOZD Gorenjka tovarna čokolade Lesce, Alpska c. 45 v 15 dneh po objavi. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj •Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja na podlagi 10. člena sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto urbanista — projektanta 8| splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-j ®«nje pogoje: imajo visoko" strokovno izobrazbo — diploma FAGG — smer 2 . arhitektura jjV da imajo opravljen strokovni izpit k 8^ene prijave z dokazili o zahtevani strokovnosti je treba 3ea** v 15 dneh P° objavi delovnega mesta na naslov: Podjetje j^A*tanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta bodo v 10 dneh po opravljeni izbiri pismeno obveščeni o 8Pehu objave. Veselje do igranja in režije Sodelovanje Prešernovega gledališča z OS dr. Franceta Prešerna ».Kurentova nevesta' je moje prvo samostojno delo na področju režije,« pripoveduje. »Res pa je, da sem v sodelovanju z drugimi tudi že prej sodeloval pri pripravi večjega števila predstav. Moj učitelj je Vinko Rožmanc, režiser, brez katerega bi bilo kulturno življenje na našem področju .mnogo bolj siromašno. Trenutno nas najbolj tare pomanjkanje kadrov. K sreči nam v stiski vedno radi priskočijo na omoč izkušeni igralci iz bližnje kofje Loke. Veste, zares težko je dobiti igralce za glavne, za zahtevnejše vloge. Težave so zlasti z igralkami.« In zdaj nekaj besed o dosedanjih Janezovih vlogah. Načrtov mladim in zagnanim gledališčnikom od Sv. Duha ne manjka! Člani kulturno umetniškega društva Sv. Duh — Virmaše so za letošnjo sezono pripravili komedijo »Kurentova nevesta«. — Foto: Rant Janez Tavčar je mlad režiser. Komaj devetindvajset let mii je. Orodjar je v škofjeloškem podjetju LTH. Z igranjem na amaterskih gledaliških odrih se je spoprijel pred sedmimi leti, z režijo pa šele pred kratkim. Pred nekaj več kot mesecem dni je pripravil dva skeča za proslavo ob dnevu žena, ob 8. marcu. Nedavno tega pa so člani kulturno umetniškega društva Sv. Duh-Virmaše pod njegovo taktirko uspešno zaigrali komedijo »Kurentova nevesta«. Na nedeljskem slavnostnem koncertu, ki ga je v počastitev 30-letnice osvoboditve v dvorani DPD Svoboda v Zireh pripravila godbeno pevska sekcija tovarne Alpina, sta sodelovala moški pevski zbor in pihalna godba Alpina. Pevci, vodi jih Slobodan Poljanšek, so se poslušalcem predstavili s spletom slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter s pesmimi tujih narodov, (-jg) — Foto: F: Perdan »Igral sem v Martinu Krpanu,« pripoveduje, »nastopil sem v Sosedovem sinu, Divjem lovcu, Domnu, Črni ženi, delu Luštno je res na deželi. Prav slednja predstava, moja vloga v njej, je po mojem mnenju moja doslej najbolj uspela kreacija.« S »Kurentovo navesto« so igralci od Sv. Duha gostovali po mnogih krajih. Bili so v Škofji Loki, Železnikih, Gorenji vasi, Sovodnju, na Vrhniki, v Selcih ... V načrtu pa imajo še nekaj gostovanj. »Naš namen je predvsem, da gostujemo v krajih, kjer še nismo bili,« pravi mladi režiser od Sv. Duha. »In v odročne kraje se radi podamo. Tam je najbolj hvaležna publika. Veliko skrb posvečamo tudi izbiri del. Z izbiro tekstov pa so precejšnje težave. Dobre je težko dobiti.« Zirovska dvorana je bila v nedeljo napolnjena do zadnjega kotička. Slavnostnemu koncertu so poleg domačinov in okoličanov prisostvovali tudi predstavniki političnega in javnega življenja loške občine, (-jg) Foto: F. Perdan »Res, načrtov je veliko,« zatrjuje Janez. »Najbrž bomo že v kratkem obnovili delo ,Luštno je res na deželi'. Pripraviti bo treba tudi kako veselo delo. Komedije mi tudi bolj ,ležijo', bi dejal. Z režiserskim delom bom seveda nadaljeval. Tako je, če človek enkrat stopi na to pot, ne more odnehati.« In Janezu je to treba verjeti. J. Govekar 15. aprila je bila v okviru republiške mladinske revije »Naša beseda '75« v Prešernovem gledališču 13. ponovitev mladinske uprizoritve IGRA O ZMAJU. Uprizoritev so, kot je bilo že objavljeno, pripravili učenci osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Kranja pod strokovnim vodstvom in v organizaciji Prešernovega gledališča, videli pa so jo doslej učenci vseh kranjskih osnovnih šol in učenci osnovne šole iz Mengša, kamor je PG organiziralo gostovanje. Omenjena 13. ponovitev je bila hkrati majhen delovni jubilej: zaznamovala je namreč 5-letnico sistematične in organizirane mladinske gledališke dejavnosti, ki jo razvija Prešernovo gledališče, odkar je pred petimi leti Jože Kovačič, prav tako z učenci osnovne šole dr. Franceta Obetajoča izvedba tehtnega sporeda Za kulturno življenje Kranja ter njegovih okoliških krajev je značilna zelo bogata pevska zborovska dejavnost. Številni zbori sodelujejo na javnih prireditvah, stalno pa prirejajo tudi samostojne koncerte. Minuli soboti so imeli prijatelji zborovske pesmi priložnost prisostvovati dvema koncertoma. Na prvem je skoraj 80 pevcem ploskala polna dvorana delavskega doma. Najprej je pel moški zbor »Davorin Jenko« iz Cerkelj, potem moški zbor »Iskra«, drugi del koncerta pa sta zbora izvedla skupaj. Ker so naši zbori majhni, je bila to res redka priložnost slišati tako velik zbor. Za oba zbora, ki ju vodita Jože in Janez Močnik, je bilo opaziti nekaj podobnosti: poseganje v starejšo glasbeno ustvarjalnost, bogatitev sporeda z zahtevnejšimi skladbami in težnja po lepem zvoku. Medtem ko je za večino zborov običajno značilno prfeglasno, neizena- čeno, precej nekontrolirano petje, pa je bila pri obeh zborih tega koncerta izvedba kar preveč umirjena, ne toliko na splošno v interpretaciji kot v dinamični razsežnosti, kakršne so nudile in tudi zahtevale posamezne pesmi. Tak zborovski zvok je vsekakor lepši kot pri preglasnem petju, ki ga je na naših odrih še vedno precej, vendar bi bil učinek večmesečnega dela in samega nastopa večji in mikavnejši, če bi bila izvedba glasovno bolj živa in sproščena. Zadnjo soboto pa je bil koncert v gledališki dvorani. Tu akustika niti pevcem niti poslušalcem ne nudi polnega užitka. To je bilo opaziti tudi ob koncertu okteta »Sava«. Pri majhnem vokalnem ansamblu je težko doseči glasovno homogenost, hkrati pa morajo biti pevci skoraj vsi tudi solisti. Praktično to pravzaprav so, posebno pri skladbah, ki sta jih oktet in njegov umetniški vodja Matevž Fabijan uvrstila v prvi del Tržiška pokrajina na slikah Viljema Jakopina Drevi ob 18. uri bo v Tržiču odprta razstava oljnih slik tržiškega rojaka, slikarja Viljema Jakopina, ki se nam tokrat predstavlja predvsem s podobami iz tržiške okolice. Razstavljena dela so nastala v zadnjih letrh, ko se avtor, ki sicer živi v Ljubljani, rad vrača v svoj rodni kraj in s posebno ljubeznijo hodi po tržiški okolici ter v veselih barvah upodablja njene grape in doline, pobočja in vrhove, livade in seno-žeti. S slikanjem se je začel Jakopin ukvarjati že v osnovni šoli, kjer mu je bil mentor akademski slikar in grafik Milan Batista, ki mu je v svojem likovnem krožku dal prva spoznanja o likovnem izražanju. Od kraja se je Jakopin ukvarjal z risbo in grafiko in že kot trinajstleten učenec objavil v Mladih potih svojo risbo »Stara mama«. Sedaj dela v glavnem oljne podobe. Realna podoba pokrajine pa mu je le osnova, iz katere prehaja večkrat v ekspresijo, ko nam želi posredovati svoja osebna doživetja in svojo čustveno prizadetost. Pri tem ga ne zanima le podoba zemeljskega površja, marveč tudi prostor nad njim, saj daje na svojih slikah prav tolikšen ali celo večji poudarek dogajanju v ozračju. Videti je, da ga zanima povezanost zemlje in ozračja, stik trde površine, ki je več ali manj statična z dinamiko zračnih plasti in oblakov v njih. Jakopinove'barve so svojevrstne: nežne in ubrane, kar daje slikam liričnost in poetičnost, pa tudi skladnost med zemljo in ozračjem, med trdim elementom in lahko plinasto materijo. Realno podobo pokrajine avtor poenostavlja, risbo zapostavlja, da spregovori predvsem barva, ki izraža neko romantično razpoloženje, morda včasih tudi otožnost, za-sanjanost in domotožje. Razstava bo odprta do 20. maja. S. R. večera. Sploh je bila za celoten spored značilna tehtnost izbranih pesmi, glasovno ter interpretacijsko zahtevnih, ki so pevcem omogočile, da so pokazali precejšnjo mero znanja in muziciranja, po drugi strani pa so jim zadale tudi nekaj težav; najbolj jih je bilo čutiti v intonančni labilnosti, deloma pa tudi v interpretaciji oblikovne gradnje predvsem daljših skladb. To je razumljivo, saj ima ansambel, ki na odru nastopa brez dirigenta, še posebno težko delo. Kljub temu je oktet pokazal dovolj disciplinirano izvajanje zamisli, kakor jih je na vajah pripravil s svojim vodjem. V prvem delu je bilo pri nekaterih pesmih čutiti nekoliko togosti, posebno pri daljših skladbah, npr. pri Gerbičevem »Rožmarinu«, Savinovi »Zori rumena rž, zori« in Tajčevidevih »Komitskih pesmih«. V drugem delu so se pevci bolj razživeli, zapeli bolj enotno in dokazali, da so slovenske ljudske pesmi tudi v sodobnejših priredbah privlačne za poslušalce, ki so sicer vajeni preprostih in manj zahtevnih. Seveda študij težjih pesmi vzame več časa, vendar se tako vztrajno in potrpežljivo delo obrestuje in se to pozna pri izvajanju običajnih priredb. Zadnji nastop Savinega okteta je to spet dokazal. Poslušalci so pevce lepo sprejeli, jih pozorno poslušali in jih kot celoto in soliste nagradili še posebno ob Maškovih »Mlatičih«, Fabijanovi priredbi črnske »My lord«, Simonitijevi »Če ti umram«, Švarovih »Moj očka« in »Oj, le mamka vi, vi«, Adamičevi »V Gorjah zvoni« in Švikaršičevi »Pojdem u rute«. Oba koncerta sta pokazala sadove večmesečnega intenzivnega dela, ki je za skoraj sto delovnih ljudi pomenilo aktivno kulturno rekreacijo, bolj delavno kot razvedrilo, na koncertu pa so potem nudili prijeten užitek še drugim, največ takim, ki sami ne pojejo, radi pa poslušajo. Dovolj sistematično zamišljen in uresničen program dela ter koncertov pa je tudi edina možnost, da originalne skladbe naših skladateljev in priredbe ljudskih napevov, torej en del slovenske kulturne zakladnice, sploh zaživi in pride med ljudi. Zato gre pevcem in dirigentom vse priznanje za tisto, kar so pokazali in naredili. GE AMD Kranj prireja v sodelovanju z upravo vzgojno varstvenih ustanov Kranj kviz CICIBANI V PROMETU Prireditev bo v četrtek, 24. aprila 1975, ob 16. uri v prostorih AMD Kranj na Koroški cesti. Udeležite se te koristne akcije, predvsem pa vabimo starše s svojimi otroki. Likovna prizadevanja na Primorskem Razstava v galeriji mestne hiše v Kranju Skupni nastop primorskih likovnikov na Gorenjskem pomeni simpatično nadaljevanje in razširitev v Kranju vzpodbujene galerijske akcije, v okviru katere se izmenjujejo razstave slovenskih likovnih regij. Kontrastne razlike likovnega izraza Gorenjske in Primorske bodo z začetno razstavo v Kranju in pozneje v .Piranu nudile priložnost za soočanje likovnih govoric dveh v zgodovini likovnih umetnosti tako različnih pokrajin. Likovni ustvarjalci na Primorskem oziroma na slovenski obali so se šolali na jugoslovanskih akademijah likovne umetnosti (Beograd, Zagreb, Ljubljana), kakor tudi v italijanskih likovnih središčih (Firenze, Benetke). V generacijskih razlikah ustvarjajo kiparji in slikarji, ki nadaljujejo že ustaljeno tradicijo primorske in istrske umetnosti, ter mlajši slikarji in grafiki, ki po končanem šolanju v Ljubljani ali Benetkah združujejo domača sporočila s spoznanji sodobne umetnosti iz širšega likovnega sveta. Istrski kipar J. Pohlen, za katerega je značilno polnoplastično oblikovanje oblih človeških figur, razstavlja male bronaste plastike iz zadnjih treh let. To so notranje členjene in na površini reliefno obdelane ženske figure. Novejše plastike J. Lenassija so inspirirane z učinkovanjem morja in vetra, pri čemer kamen izstopa narativno, v svojo kljub obdelavi nedotaknjeno elementarno prisotnost. Kiparja odlikuje subtilen odnos do materiala; s kamnom in v kamnu posreduje delovanje narave. Slikarska prizadevanja zastopajo na razstavi predstavniki treh generacij. Med njimi velja najprej opozoriti na pomlajeno slikanje istrskega krajinarja H. Pečariča, medtem ko platna I. Varla in M. Volariča označuje iskanje sozvočja med geometrijskimi liki in barvnimi ploskvami. Sodobno slikarsko razmišljanje mladih slikarjev se v delih Z. Maru- šiča uveljavlja v novorealističm maniri, avtoportretne vsebine, izrazito svojstveno izrano moč pa imajo slike J. Cihlarja. Slikar v navidez neurejeni kompoziciji, grajeni P*"ecT vsem z belo barvo, polemizira z oblikami sodobnega družbenega življenja. .. Podobne tematske in generacijske razlike sledimo tudi v grafičnem ustvarjanju primorskih umetnikov. Nasproti uveljavljenim kvalitetam čustveno in čutno doživetih grafičnih listov Z. Apollonia, ustvarja R. Pergar strukturalne kompozicije Čistega geometrizma. Grafik P. Med-vešček vpleta v geometrično razdeljena polja elemente »fosilov«. Mlajša predstavnika grafične smeri L. Bratuš in J. Matelič iščeta obhke svojega izraza v barvni litografiji m sitotisku s figuralnimi in krajinsko-fotorealističnimi motivi. Risbe M. Pogačnika pa pomeinj? nadaljevanje v okviru skupine OH^ zastavljene konceptualne umetnosti. Čeprav niso zastopani vsi danes delujoči umetniki na Primorske1® (S. Komel, N. Pečanec, D. JejČtf'< daje razstava zadovoljivo in/orn?a' cijo o delovanju slikarjev, kipar3e in grafikov v primorskem likovnem prostorti. Sonia Hoier HiJi ■m _ Celotni ciklus slovite pisateljice Marije Jurič-Zagorke Tako je serija 16 knjig »Prestol Matije Korvina« zaključena. Za- »PRESTOL MATIJE KORVINA«, v izvirniku »GORDANA«, se- ložba jm4a .vo,i° še NA PRESTOLU '"vl stavljajo trije romani: »Prerokovanje pri kamnitih vratih« ,n P™stin kn^e romana VEUKO SODISCE NV-(tri knjige - razprodano), »Pekel na prestolu« (šest knjig) in »Veliko sodišče« (sedem knjig). Po prvih štirih knjigah VELIKO SODIŠČE (HHIHV) so zdaj izšle še zadnje tri knjige romana velijo sodišče y-yi-vii Knjige dobite v vseh knjigarnah, izpolnjeno naročilnico pa pošljite na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, LJUBLJANA iz ciklusa »PRESTOJ. MATIJE KORVINA « Vsi trije romani, ki sestavljajo ciklus o Gordani, so pripovedno tako tesno prepleteni, da ustvarjajo zaokrožen organizem; zgodba se v dramatičnih vrtincih preliva iz knjige v knjigo, osrednje osebe se zapletajo v zmeraj nove konflikte. Začetek »Velikega sodišča« je logično nadaljevanje »»Pekla na prestolu«. Celoten ciklus je postavljen v petnajsto stoletje, v čas, ko je na Ogrskem in Hrvatskem vladal kralj Martija Korvin. Zgodovinskim osebnostim, kot je legendarni kralj, se pridružujejo junaki, ki jih je ustvarila pisateljičina bujna domišljija; seveda pa se vse vrti okoli glavne junakinje Gordane... Vse tri zajetne knjige romana »VELIKO SODIŠČE« V-VI-VII stanejo vezane ■ v platno (1332 strani) 380 din. Založba nudi možnost obročnega odplače- LI vanja v obrokih po lOO din. NAROČILNICA Nepreklicno naročam:' - VELIKO SODIŠČE V-VI-VII (380 din) - VELIKO SODIŠČE l-ll-lll-IV (600 din) - PEKEL NA PRESTOLU l-ll-lll-IV-V-VI (540 din) Znesek........din bom poravnal:* - takoj - v.....mesečnih obrokih po lOO din Knjige mi pošljite na/ - moj domači naslov - kraj zaposlitve C Ustrezno, prosimo, označite!) G4 Kraj in datum: Podpis naročnika: a> J * li o o S> Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in o dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovsko socialna služba — Kranj, Nazorjeva 1. Razglas velja 8 dni po objavi oz. do zasedbe delovnih mest. HOTEL BOR - GRAD HRIB PREDDVOR, tel. 45-080 Primeren kraj, posebni prostori, ugodni pogoji za poročna kosila, valete in šolske obletnice. družbenopolitične organi-krajevne skupnosti, ujetja in posameznike obdamo, da imamo v kleti veleblagovnice Globus "f oddelku dekorativa in dpn?°Vnici Kokra na odmiku manufakture v zalogi vrste zastav v zadost-ni količini. (65, zapis) Mnogo raje ubiram svoje poti po koroškem podeželju — ki je vendarle še vedno bolj slovensko — kot po mestih, ki so že tako tuja; izgubljena za naša čustvovanja. Pa ne kaže drugače, v Celovec nam bo le treba iti. Že zato, ker je bilo to mesto _še sredi preteklega stoletja za Slovence pravcato literarno, kulturno središče — naše Atene! Bolj kot tedanja nemškutarska in zaspana Ljubljana . . . In tako jo zdaj maham z Gospo-svetskega polja mimo Trnje vasi (medtem se je oglasil bralec in sporočil, da Janežičev nagrobnik še stoji na severnem celovškem pokopališču — hvala za obvestilo; šel bom tjakaj, da si oskrbim tudi slikovno dokumentacijo); vedno bolj obljudena je vpadnica — saj je tu, vzhodno od ceste, tudi celovško letališče. Zvedavo gledam to množico Korošcev — a nobenega golšavca ne opazim. Pa smo včasih tako radi govorili o »krofastih« Korošcih in Korošah. Seveda so nosilci tega neželjenega okraska krivili vodo, da pač le ta zastruplja vratne žleze. Danes pa golš ni videti več, vsaj tako pogosto ne kot nekdaj. Voda je ostala — »krofov« pa ni več. Mar se je s kakimi zdravstvenimi posegi posrečilo nagnjenost do golšavosti odpraviti? Sicer pa stari Korošci golše niso niti imeli za kaj slabega. Tako pravijo o »krofastem« očancu, ki je srečal človeka brez tega okrasja, da je rekel: »Bog tega človeka nima rad, ni mu dal vseh glidov.« — Pa tudi stare koroške ljudske pesmi so polne zabavljic na golšave rojake. V Borovljah nagajajo: Šiša je str hana, skedenj pa uknjast; lubca je krofasta, šoceljpa pukvast... Še huje se norčujejo v Ziljski dolini: Liepi pobči rajamo, sive vase imamo, liepe dečve vodimo, z devetami krofami... POT V MESTO Z mešanimi, nič kaj lagodnimi čustvi, stopamo proti celovškemu mestnemu središču. V »center«, kot .se zdaj pravi. In že si zastavljamo uganko o izvoru imena Celovec (Klagenfurt). Mar je bil to prej Colovec? Spet od kake colnine (latinsko toloneum) ali polatinjene oblike slovenskega sela (Solio)? Nekateri zgodovinarji se ogrevajo za prvotni Cvelovec. Le-ta naj bi bil osnova nemškemu prevodu v Klagenfurt. Seveda bi Nemci raje imeli izvor krajevnega imena iz »Glanfurt«, torej mostišča na reki Glinki, ki res teče skozi severovzhodna celovška predmestja. Spotoma pa kar nehote tudi premišljamo o strahotni asimilaciji, pravcatem zločinskem genocidu nad prvotnim slovenskim življem v Celovcu. Še leta 1857 je bilo Slovencev v Celovcu kar 63,70 %! Nemcev pa le 36,30 %\ - Leta 1900 je bila situacija že obrnjena: Slovencev je bilo le še 7 %, Nemcev pa je bilo že 93 %. Leta 1971, ob zadnjem ljudskem štetju, so v Celovcu ugotovili 82.512 prebivalcev. Od teh je 80.268 izjavilo, da ima nemščino za pogovorni jezik; 1080 se jih je opredelilo za nemško-slovenski ali slovensko-nemški in le 195 za slovenski (vključno slovensko-vindiš in vindiš- Tako je s svojo risbo prikazal nestor slovenskih slikarjev zmagovit boj koroškega kmeta s celovškim nemškutar-skim zmajem — l. 1920, tik pred plebiscitom. »Tu pobija Slovenec celovškega zmaja«, preberemo v nemškem besedilu pod Gasparijevo risbo. L. 1636 postavljeni vodnjak z zmajem na celovškem Novem trgu. \ ^LJUBLJANSKE MLEKARNE, IN SU POSESTVO ^TOVARNA MOČNIH ^KMIL ŠKOFJA LOKA ^javlja več prostih delov-mest ^K delavcev a delo V meSalnici krmil h *zPis velja do zasedbe delov-un mest. naj se zglase na tel. Tnvn J? a" osebno na upravi Vsaf j' Suha st- 1 Škofja Loka ak dan od 6. do 14, ure. CELOVŠKI ZMAJ Skoro simbolična podoba: strupen kamnit zmaj in krepak koroški kmet, ki mu grozi z gorjačo .. . Takega je pred 55 leti upodobil tudi slikar Maksim Gaspari — nemška dunajska revija Stern pa je letak znova objavila dne 31. oktobra 1974 v 45. številki z alarmantnim naslovom na ovitku revije: »Die Slowe,-nen kommen« (Slovenci prihajajo). Vodnjak z zmajem in Korošcem pred njim so postavili na današnji Novi trg leta 1636. Plastika je izkle-' sana iz kloritovega škriljevca z bližnje Križne gore, 515 m visoke vzpetine tik pri mestu, na severozahodni strani. — Kot je Robbov vodnjak značilnost Ljubljane, tako je vodnjak z zmajem značilnost Celovca. Na taistem trgu stojita še dva stara spomenika: vzhodno od vodnjaka stoji Marijin kip iz leta 1686, kot zahvala za zmago nad Turki; zahodno od vodnjaka, že bolj na planem trgu pa stoji razkošen kip cesarice Marije Terezije (postavili so ga na to mesto leta 1873). Po mestu je razpostavljenih še več javnih spomenikov, starih in sodob- • nih. Ta v spomin na kugo, drugi spet kot opomba na velike požare (leta 1514, 1535, 1636, 1723 in 1777), ki so skoro uničili mesto. Gotovo pa je zelo zanimiv tudi kip »okamenelega ribiča« (v Rossbacherjevi hiši). No, ker smo že pri teh starih spomenikih, naj povem še nekaj zgodovinskih podatkov: prvič je bil v listinah omenjen Celovec kot trg »Chlagenuurt« že ob koncu 12. sjto-letja, ko je bil Ulrik II. vojvoda koroški. Leta 1279 pa je Celovec postal že mesto. Seveda je bil tedaj to prav majhen kraj, saj je poleg nekaterih uličic obsegal le sedanji Stari trg in Župnijski trg. Ostanki starega Celovca so vidni le še pri mestni farni cerkvi (zgrajeni okrog leta 800), ki pa je sama tudi že pre-zidana, saj jo je potres leta 1690 skoro popolnoma porušil. Današnje lice je dobila šele leta 1697. (Se bo nadaljevalo) SGP Projekt Kranj Nazorjeva 1 Po sklepih pristojnih samoupravnih organov razglaša naslednja prosta delovna mesta: I. ZA TOZD LESNO ZELEZOKRIVSKI OBRATI KOKRICA 2 KV mizarjev Pogoj: poklicna šola z opravljenim zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu. Pred nastopom kandidati opravljajo preizkusno nalogo. II. ZA TOZD GRADBENA ENOTA TRŽIČ 1. 3 K V zidarjev 2. vodje obračunske enote Pogoji: pod 1.: poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu pod 2.: gradbeni tehnik s 3-letnimi delovnimi izkušnjami in opravljenim strokovnim izpitom. Na Jamniku še grozi zemeljska nevarnost Zemeljski plaz pod domačijo Matevža Kordeža Postavil hudourniško strugo, odnesel vaško pot ln kanalizacijo in spodkopal vodnjak - Poškodovana cesta proti Kropi - Do dveh hiš na Kolombertu le peš brpmj plaz na J amniku ne bo umiril, bo ogrožen precejšen del regu ležečega naselja — Foto: F. Perdan • oplziHnlani S° V četrtek Popoldne spoda1ikimJe Zemfljski Plaz pod Kordeža P°floWem Matevža Gmota n°dn?sel velik hriba, jem k ' P°mesana s Podrtim drev-Hla v ^enjem in skalami, se je zva-kočo v w m med drugim odnesla napravn i •• SO imeli Jamničani ^vega 'vod Pred ^ditvijo yodo HnH ■ poganjala v vas stel in « QUi • kl Potoček je nara-teko^n xTSedaj umazan vali v nižje ki se n ?emiljščico' sP°djeda breg, v Useda- Plaz J® odnesel kanalih0-CeV1 *.ni ^»jene vaške do n i C1JTe in odtrgal lep kos poti nnlio t ■ kos poti Poffi1j * lna se ->e odtrgala tik Hdi i vim vodnim koritom, ki o&nL • "a ,.nestabilni in od vode Skah) Vsak hiP Pa utegneta in n V prepad še novo skladišče Prostor za žganjekuho. Zaradi varnosti je Kordež odnesel iz objekta najvrednejše pripomočke. Da pa je nesreča še večja in nevarnost še ni minila, govore ugotovitve strokovnjakov, ki so položaj preučili in sodijo, da tudi zemljišče nad sedanjim plazom, na katerem so komaj še pripete velike skale, lahko zgrmi v dolino proti Nemiljam. V tem primeru za lep del Jamnika ne bi bilo pomoči! Zemeljski plazovi so se pojavili tudi drugod na Jamniku in v okolici. Na srečo, z izjemo dveh na cesti proti Kropi, ceste niso zasuli. Le omenjena sta se zgrnila na cesto, ki je komaj usposobljena za promet, in odrezala dve hiši v delu Jamnika, ki ga domačini imenujejo Kolombert do katerih je moč priti le peš. J. Košnjek Kmetijska zadruga Škofja Loka objavlja naslednja Prosta delovna mesta: dva delavca za poslovalnico Trata ftiesarja-sekača (zaposlitev za določen čas) Za delavce pod t., tovljeno samsko nje. Nastop dela je možen takoj ah po dogovoru. Ponudbe sprejema kadrovska služba KZ Sko- mestje 2ai. Jeg0r0V° pred" 1. je zago-stanova- Savsko loko ogroža voda Čeprav je od zadnjega deževja in povodnji minilo že precej časa in je gladina Save v Kranju upadla, imajo v naselju Savska loka pod tovarno Iskra-Elektromehanika zaradi podtalne vode še obilo preglavic. Ko je bila Sava najvišja, je bilo v nekaterih kleteh v naselju tudi poldrug meter vode, ki je privrela na dan in zalila vrtove, v poplavljenih prostorih pa pustila blato in mivko. Ker do petka nesnaga še ni zginila, so priskočili na pomoč delavci Komunalnega servisa iz Kranja in z motorno črpalko ter cisterno z vgrajeno črpalko izvlekli iz kleti in zamašene kanalizacije nesnago, ki ovira normalen odtok vode. Takšni ukrepi niso bili nujni le po zadnjem deževju, temveč so se morali tudi v preteklih letih zanje odločati najmanj enkrat letno. Negodovanje in protesti stanovalcev ne zaležejo. Loteva se jih nejevolja, ker ostajajo naslovi, na katere se obračajo, gluhi! Tudi na prošnje za ureditev dovozne ceste do naselja in le-tega nasploh ni pozitivnega odziva. Makadam je razrit in posejan z luknjami. Stanovlci so pogosto deležni nepričakovanih vodnih in blatnih prh, ki jih povzročajo neodgovorni vozniki motornih vozil. Na vprašanja predstavnikov prebivalcev Savske loke, ki žele zvedeti, kdo je za urejevanje njihove ceste in naselja odgovoren, vprašani največkrat odgovarjajo, da ni denarja. -jk Ker se voda iz kleti v Savski loki še ni umaknila, so si morali pomagati z motorno črpalko in cisterno — Foto: F. Perdan slovenski) pogovorni jezik, 25 oseb je navedlo nemško-vindiš ali vindiš-nemški jezik. 943 oseb je navedlo druge govorice za svoj pogovorni (zloglasni »občevalni«) jezik. Tako lahko zapišemo bridko dejstvo, da zdaj v Celovcu le 4,50 % prebivalcev priznava jezik svojih slovenskih mater tudi za svojega. Pa še ti v nekaterih primerih nihajo med slovenščino in vindišarskim žargonom . . -. Seveda je tista borna številka — le 195 slovensko govorečih Celovčanov — iz trte izvita, če že ne moralno ali ekonomsko izsiljena. Sam že osebno poznam najmanj toliko zavednih Slovencev v Celovcu. Sicer pa imamo tu dosti ustanov, kjer zanesljivo službuje mnogo po naše govorečih rojakov (tu je slovenska gimnazija, tu so uredništva in uprave slovenskih tednikov in mesečnikov, tu je velik aparat celovške Mohorjeve družbe s tiskarno, tu so naši denarni zavodi, velika zadružna centrala", knjigarne, trgovine. In ne nazadnje tudi uradi slovenskih političnih in kulturnih organizacij. Nobenega razloga nimam, da bi dvomil o narodni zavednosti uslužbencev vseh teh ustanov, zavodov in podjetij. In če bi vse sešteli, bi jih bilo kar precej! Dosti več kot le 195 ... si GRASKI VELESEfE OD 3. DO 11. MAJA 1975. OKNO V MEDNARODNO GOSPODARSTVO bogata ponudba investicijskih in konzum- C as obiska vsak dan od 9. do 18. ure. Proge nih proizvodov cestne železnice št 4 5 - lg razstava pitane goveje ži/ine in strojev za modpmo predelavo mesa kulinarične novosti iz vsega sveta Parkirišča okrog velesejma. Vstopnina 25 v butiku spominčkov in v dvoranah kjer dinarjev razstavljajo gospodinjske stroje in pripomočke možnost direktnega nakupa razstava »vse za otroka« »vse za kampi- Ci__________ „i.;., , „.n ranje« in velika modna r-vija zaključuje- organmrajo vSl sioven^ jo letošnji" pomladanski velesejem, potovalni uradi. Gnojilni poskusi in donosi na travnikih Lansko leto je bilo na Gorenjskem 5 proizvodnih gnojilnih poskusov in dva demonstracijska. Pri proizvodnih poskusih smo samo prikazali razliko med negnojenim delom parcele in delom parcele (0,2fjha), ki smo ga močno pognojili: osnovno gnojenje 600 kg 13:10:12, potem pa še po 200 kg 17:8:9 po vsaki košnji. Tako smo gnojili parcelo z 800 kg gnojil na 1 ha pri dvakratni košnji in s 1000 kg gnojil na 1 ha pri trikratni košnji poskusa. Za poskus smo poiskali parcelo, ki do tedaj ni hila izdatno gnojena z mineralnimi gnojili. Še bolje.pa je bilo, če do tedaj še sploh ni bila gnojena. Te, proizvodne, enostavne poskuse smo imeli v Zabukovju pod •Joštom, Brodu pri Bohinjski Bistrici, Prihodih nad Jesenicami, Gorenji vasi v Poljanski dolini in Novi vasi pri Zireh. Vsekakor so bili poskusi zelo raztreseni po celotnem področju. S tem so bili različni tudi rastni pogoji. Rezultati gnojenja so se zelo razlikovali. Najmanj smo nakosili v Zabukovju na strmi legi in zelo plitvi, revni zemlji, največ v Novi vasi pri Žireh. Razlika med donosom na gnojeni in na negnojeni parceli je največja pri poskusu v Novi vasi 60,6 q sena na 1 ha, najmanjša v Zabukovju 36,45 q sena na 1 ha površine. Povprečna razlika v donosih vseh petih poskusov je bila 45,53 q sena na 1 ha. Pri poskusih nas je zanimalo predvsem to, koliko gnojila bomo rabili za 1 kg večjega pridelka sena ali, če obrnemo: koliko kilogramov sena bomo pridelali, če bomo dodali 1 kg gnojil več na 1 ha. To ni tako -enostavno, kot smo mi obračunali, ker vemo, da z ve&anjem doz gnojil zmanjšujemo učinek 1 kg gnojila. Vendar smo pri naših poskusih, z razmeroma visokimi dozami gnojil, še vedno dobili z 1 kg gnojila za 5,69 kg več sena v povprečju. Spet pa je dal 1 kg gnojila najmanj 4,50 kg sena, največ celo 7,58 kg sena. Pri treh poskusih je dal od 4,50 kg do 5 kg sena, pri enem 5—6 kg sena in pri enem preko 7 kg suhega sena. Ce zdaj zanemarimo vprašanje prodaje končnih proizvodov mesa in mleka, ki na Gorenjskem sploh ni problematična in zato primerjamo ceno 5 kg sena s povprečno ceno 1 kg gnojila (nitrofoskal 13:10:12 in 17:8:9), lahko vsak sam izračuna, da se gnojenje v naših pogojih še vedno splača, četudi so se škarje cen zožile. To naj napravi vsak zase. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj: kmetijska pospeševalna služba: Boris Praprotnik, dipl. ing. agr. Gozd ne bo odlagališče smeti Opuščene gramozne jame v gozdovih okoli Šenčurja so bile dolga leta kraj, kamor so smetarski avtomobili odlagali svoje breme. Vendar pa gramozne jame niso zadostovale za organizirano odlaganje smeti. Ni bilo tako malo primerov, ko je v 40 let Obrtniškega doma na Govejku Letos mineva 40 let, odkar je bil Obrtniški dom na Govejku predan namenu. Obletnico želijo člani planinskega društva Obrtnik iz Ljubljane, ki upravljajo dom, proslaviti kar najbolj slovesno. Osrednja proslava bo v nedeljo, 18. maja, ko bo na Govejku 5. tabor planinskih društev ljubljanskega področja. Pokroviteljstvo nad osrednjo proslavo je prevzela ljubljanska mestna skupščina. -fr Ureditev obale V akciji turističnega društva Zbilje, v kateri je sodelovalo nad 200 članov društva, so v dneh od 14. do 18. aprila uredili obrežje ozironfa obalo Zbiljskega jezera v dolžini nad 500 metrov. Uredili so tudi sprehajalne poti ob jezeru ter prepleskali čolne. Ocenjena vrednost del, ki so jih opravili s prostovoljnim delom, znaša skoraj 40 tisoč dinarjev. V soboto pa so v sodelovanju z učenci osnovne šole Simona Jenka iz Smlednika očistili celotno okolico Zbiljskega jezera. Najmarljivejšim pa so nato v nedeljo omogočili prijeten izlet v legendarni Kumro-vec. -fr Oživljeno delo Turistično društvo Medvode je v zadnjem času poživilo svojo dejavnost. Uredili so pešpoti in zelenice v novem stanovanjskem naselju ter v sodelovanju z ribiško družino očistili obrežje reke Sore. V kratkem bodo ustanovili podmladek turističnega društva na osnovni šoli Franca Bukovca v Preski. Skrbeli bodo za redno vzdrževanje čistoče v naselju, uredili kažipote poznanih izletniških točk v okolici, skrbeli za redno čiščenje okolice ceste I. reda Kranj — Ljubljana na svojem področju ter sodelovali s krajevno skupnostjo pri odpravi »črnih« odlagališč odpadkov. V sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Medvode bodo poskrbeli tudi za ureditev okolice gradu Goričane. -fr 10 W ■ * JL* im I5p Torek — 22. aprila 1975 gozd zapeljal poln tovornjak pdpad-kov, jih stresel kamorkoli in spet odpeljal. Gramozne jame so se lani zapolnile, zravnali so jih s stroji in zasuli s prstjo. Od sedaj naprej je bilo odlaganje smeti v' šenčurske gozdove končano in določeno novo odlagališče za smeti za kranjsko občino v Tenetišah. Prebivalci Šenčurja, lastniki gozdov in tudi vsi obiskovalci lepih šenčurskih gozdov so si oddahnili. Zdaj ne bo več nečednih kupov odpadkov. Kar je še ostalo, naj bi pospravili v veliki očiščevalni akciji lani poleti. Akcija je sicer lepo uspela, saj so odpeljali iz gozdov na določeno odlagališče na desetine ton odpadkov. Na žalost pa se je odlaganje smeti nadaljevalo še naprej. Še se najde kdo, ki misli, da lahko odpelje v gozd odpadke. Šenčurjani so pričakovali, da bodo sedaj imeli mir pred smete-njem svojega okolja, a kaže, da so se zmotili. »Smeti nam pripeljejo ne samo iz okolice Kranja, tudi iz bolj oddaljenih krajev so,« pravi predsednik krajevne skupnosti Šenčur Matevž Bernard. »Naslovi na časopisih so dovolj zgovorni. Ni šlo drugače kot da smo pooblastili nekaj občanov, da neodgovorne odlagalce opozorijo in napotijo na pravo mesto, če pa to ne zaleže, pa ukrepamo še naprej. Kaže, da je predolgo veljalo, da se v šenčurskih gozdovih lahko odlagajo smeti. Mi bi pa radi prejšnja odlagališča zabrisali s pogozdovanjem in sejanjem trave, nikakor pa ne moremo dovoliti, da bi začela v teh lepih gozdovih, kamor zahaja po gobe in na sprehod zelo veliko ljudi od blizu in daleč, rasti divja odlagališča smeti.« Krajevna skupnost Šenčur zato namerava v kratkem organizirati podobno očiščevalno akcijo kot je bila lanska. Očistili bi predele, ki jih v prejšnji akciji niso, nekateri predeli pa so nasmeteni na novo. Gozd naj bo park, dostopen vsakomur, ne pa odlagališče smeti, pravijo v Šenčurju. Da bi se izognili očitkom, da tudi sami smetijo svojo okolico, so se dogovorili s Komunalnim podjetjem Kranj, da bo v Šenčurju v kratkem organiziralo odvažanje smeti, svet krajevne skupnosti pa je že naročil tudi smetnjake. »Dolgo časa so nam smetili gozdove, zdaj pa tega ne moremo več dovoljevati. Tudi na ureditev samega kraja mislimo: že več let posebna komisija ocenjuje zunanjost hiš in ureditev vrtov, letos pa bomo ureditvi kraja posvetili še posebno pozornost. Začeli pa bomo kar takoj, že konec aprila in v začetku maja s tednom čistoče,« pravijo v Šenčurju z vso odločnostjo. L. M. Občni zbor TD Jesenice Na zadnji seji turističnega društva Jesenice so sklenili, da bo občni zbor članov društva 25. aprila, ob 18. uri v šolski sobi železniške postaje na Jesenicah. Na zboru bodo pregledali dosedanje delo društva in sprejeli program za naprej. Na seji, ki je bila 15. aprila, so posebej razpravljali tudi o prostorih društ va in o akciji za "izgradnjo trim steze z Jesenic na Planino pod Golico. Sklenili so, da bodo s prostorskimi težavami seznanili izvršni svet občinske skupščine. Zaprosili bodo, da bi jim dodelili prostor v stavbi, ki je bila last SGP Gorica. Ko so govorili o gradnji trim steze, so ugotovili, da se je pozivu doslej odzvalo 9 podjetij in organizacij. Železarna je za ureditev trim steze pripravljena prispevati 35.000 dinarjev, GIP Gradiš - TOZD Jesenice pa tisoč dinarjev. Sklenili so, da bodo do začetka maja počakali na morebitne odgovore še drugih podjetij in organizacij, potem pa se bodo dogovorili za akcijo. Turistično društvo bo v počastitev dneva OF in 1. maja podelilo' tudi priznanja tistim občanom oziroma član'om, ki so bili najbolj prizadevni v akciji Lepe rože. B. Blenkuš Skrb za lepše okolje V škofjeloški občini so se odločili, da v prvi polovici maja na njenem celotnem področju izvedejo akcijo čiščenja okolja. Vodila jo bo komisija za varstvo okolja. Podrobne načrte o poteku akcije bodo izdelale posamezne krajevne skupnosti. Njen namen je, da bi občani očistili naselja, gozdove, obrežja rek in potokov ter druga področja odpadkov, smeti in nesnage. Seveda pa naj bi akcija imela tudi vzgojni pomen. Kot je znano je bil v občini Škofja Loka že pred meseci sprejet odlok, ki predvideva, da bodo morali od konca junija dalje odstranjevati odpadke s svojih parcel lastniki zemljišč sami. Torej bo majska akcija, v katero naj bi se vključili vsi občani, le velika pomoč in podpora njim samim. -jg Letos za Dobrčo, prihodnje leto za umetno drsališče Organizacije združenega dela iz tržiške občine prispevajo že nekaj let v sklad za negospodarske investicije 3 odstotke od ostanka dohodka. Skupščina rešuje s tem denarjem večinoma največje komunalne probleme, pomembne za občino kot za posamezne krajevne skupnosti. Lani je Planinskemu društvu Tržič pogorela na Dobrči planinska postojanka. Ker zavarovalnina in sredstva Planinskega društva niso bila zadostna za postavitev nove postojanke, so se Tržičani množično odzvali na poziv za prostovoljne prispevke. Vendar društvo kljub temu še ni finančno sposobno začeti novogradnje na Dobrči. Zato so se v dveh največjih tržiških organizacijah združenega dela, v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, odločili pomagati planincem na drug način. Letošnji prispevek za negospodarske investicije so pripravljeni zvišati za poldrug odstotek in s tem zbrati dovolj denarja za novo postojanko na Dobrči. Ker pa je v tržiški občini še več manjkajočih objektov, ki jih z razpoložljivimi sredstvi ni mogoče zgraditi, v Peku in BPT predlagajo, da bi zvišan prispevek za sklad negospodarskih investicij veljal tudi prihodnje leto. Dodatna sredstva nameravajo v Tržiču potrošiti za začetek gradnje umetnega drsališča! -jk KZ Naklo — valilnica prodaja 12 tednov stare jarčke V sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica Veletrgovina ZIVIL.A Kranj Predpraznična reklamna prodaja vino — belo brandy pelinkovec sadne in nugat kocke sardine srčni as jetrna pašteta vipava Fructal Fructal Soko alko Alko — 29. novembar Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja od 20. III. do 20. V. 1975 20 % POPUST m 20 LET 20 LET 20 LET 20 LE JELOVICA. ^ J? Poznane nes-mce PRELUX. Jože Urh, Zasip 23, ooštic 2209 °VCE> KOZE, OSLE, ^LDLO. Soklič, Grajska 19, Bled nvnfZKDnAJA večje količine uvoženih ZIDNIH TAPET dne 25., 7; • m 27- aPnla od 8. do 18. ure v biv-BOHINC, Milje pri Kra-3Xl JKranj -Jezersko). Tel. 57-519 PRAŠIČKE, stare 6 tednov, Proda Lipovec Jože, Zg. Laze 182, ^g- Gorje ' 2321 Prodam 1500 kg SENA. Dovžan, Podljubelj 9, Tržič 2322 .Prodam KRAVO, dobro mlekarno. Zg. Lipnica 18, Kamna gorica Prodam dva PRAŠIČA po 70 kg težka. Begunje 49 2324 Prodam 10 tednov stare JAReKE. ^egelnica 1, Naklo - 2325 Prodam SENO. Gubane, Vodice V?5 . 2326 poceni prodam KOSILNICO RA-^plg1- Tušek Anton, Cetena ra-p Poljane nad Škofjo Loko 2327 »J?1 mal° rabljeno športno žensko KOLO. C. na Klanec 5, KrpanJ 2328 Prodam TELEVIZOR. Visoko 2 str2>CenAT,^rodam večJ° količino ObMEKE Rabljene) bobrovec. T T ,bkokova 6- Stražišče, Kranj S K Ig°VOz f^ FR e 1 globok OTRO-fon 25 820 VpraŠajte na Semenski KROMPIR njlCa 17' Podnart 2332 DLETA1" Ir?TARZIJE. kupim Visok?9i:ien?ubrarij°- ^ in KRAVOPU/S\E' Stare 6 tednov' Žemlja vrba 2?Z^k0 pred telltvij°" ^M^KE^^irurdobre 2J n/o°iam HLEVSKI GNOJ. Tatice 2, Preddvor 2336 otroški globok VOZI-p • M. Pij ade 11, Petkovič 2337 Pp a T xam HLADILNIK 1301, ;«ALNI STROJ BIO S 664 Goreli m kombiniran štedilnik - dva B n. 4 elektrika, še pod garancijo. j"rJek Stane, Breg ob Savi 73, ranj 2338 prodam dve leti staro TELICO, mesecev brejo. Vrba 30, Zirov-mca 2339 n^rodam 6 tednov stare PUJSKE, ^oslovče 12, Žirovnica 2340 sir™u*V semenski KROMPIR de-er 9 T^kg' TOClLNICO na 4 sate VT PanJa - nova. Tupaliče 59 lEKO0' dolg°' dekliško OB- fon064-22P4°Aam- ^^"nacije tele-Prr^J I57 P°P°ldan 2342 šati & Vtone CEMENTA- vPra" Prodlm 2343 APARa? uS°dni ceni FOTO- Cerklje Mušič' SP" Brnik 31, Prodam ^ 2344 40x6m t 6 TRA VERZI NPI dveh NPI! o/t6rre zvarjene iz po H = o o 24 x 5 m- zvarjeno kozo in i ="fnm ter dv* reduktorja i = 10 1^a240k^ll5KW- Bregar, Šor- vozila l970°Mehh USTAVO 750, letnik • Mehhen, Kranj, Reševa 1 2051 12% t\ MENJALNIK za NSU c*, brez piramide. Tel. 76-164 SOMAT , avt0 DKW 10(X) s SAK' ni., l;'etnik 1961, v voznem sta-tidi n SPAČKA, letnik 1964, lahko Udl PO HoliJ, _______ selil S? 4?lih- Možina, Frankovo na-i 1 škofja Loka 2300 Davča 38, Železniki 2301 JC ok l97o°dam ZASTAVO 750, letnik pre]-. karamboliran tudi po delih. p -- u Železniki jev^7niprodam MOPED. Belehar-i /; Šenčur 2303 ^tnil iuJ,rodam ZASTAVO 750, delno t j- ' Prevoženih 14.000 km, 41 u l,udl na kredit. Koselj, Koritno ed 2345 Pite"^1 Gla8- Kranj, Ulicu Mofte tisk ua L St«vek: GP Gorenjski Uuh i'rani' tisk: Združeno podjetje tarie H. prav'cu> Ljubljana, Kopi-Um- Va ?' — Naslov uredništva in 1 av" '»sta: Krttnj, MoSe Pijadeja nJlT". ' e*ofii račun pri SDK v Kra-'efonl ku 51500-«01-12594 — Te-u ""glav ni urednik, odgovorni itvo in uPr«va 21-190, uredni-oK]„ zV83i>, novinarji 21-860, malo-21-194 ln naročniški oddelek Pohot — Naročnina: letna 80 din, 1 tjj na 45 din, cena za 1 Številko davk ar" — Oproftčeno prometnega u Po pristojnem mnenju ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Kranj, tel. 24-233 2346 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 125 PZ. Kokra 41, Jezersko 2347 Prodam MOTOR TOMOS avto-matik 3. Ogled popoldan, Potoče 27, Preddvor 2348 Prodam FIAT 600 z novim strojem 750, registriran do oktobra. Cena 7000 din. Ogled popoldan. Pre-doslje 28 2349 Prodam KOMBI IMV MORIŠ s sedeži, registriran za leto 1975. Kokrica, Golniška 32 2350 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Raj gel j, Ljubljanska 30, Kranj, tel. 22-686 2351 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Sp. Duplje 20 2352 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Šenčur, Sušnikova 1 2353 ZASTAVO 750, letnik 1965, karamboliran, prevoženih 50.000 km, prodam. Vprašati Žalar Janez, hišnik zadružnega doma Visoko 2354 kupim Kupim LIPOVE PLOHE - suhe, od 8 do 10 cm debeline ali TOPOL. Kordež. Polianska 8, Škofja Loka Kupim KATRCO. Bregar, Šorli-jeva 24, Kranj 2355 stanovanja Oddam neopremljeno SOBO ženski. Naslov v oglasnem oddelku 2356 Zaposlena iščem prazno enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju. Pomagam tudi v gospodinjstvu. Plačam dobro. Ponudbe pod »Nujno« 2357 posesti Prodam dobro NJIVO najboljšemu ponudniku. Ziganja vas 24, Tržič 2358 Prodam VIKEND, znotraj nedograjen. Ambrož pod Krvavcem. Informacije Cerklje 50 2359 zaposlitve Sprejmem v redno delovno razmerje KUHARICO in NATAKARJA za delo v gostilni. Nastop dela takoj, hrana in soba na razpolago. Naslov v oglasnem oddelku 2360 Iščem dva DELAVCA -KE za izdelavo oranžade. Klanšek Vili, so-davičarstvo Brezje 2361 Nujno iščemo INŠTRUKTORJA za matematiko srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku 2362 Prevzamem ELEKTROINSTA-LACIJŠKA dela na območju Slovenije. Obenem sprejmem KV ELEK-TROINSTALATERJA, vajenca, delavca za priučitev elektroinstala-cije. Stanovanje preskrbljeno. Obrtnik, Korošec Franc, Mlaka 62 a, Kranj 2363 Iščem TIPKARICO za diplomsko nalogo. Naslov v oglasnem oddelku NATAKARJA ali NATAKARICO, ki bi stregla gostom ob sobotah popoldan in nedeljah honorano ob Zbiljskem jezeru, sprejmemo takoj za delo v sezoni in ŽENSKO za vzdrževanje sanitarij. Naslov v ogl. oddelku ' 2365 Sprejemam prijave za ANSAMBLE, za igranje v sobotah in nedeljah ob Zbiljskem jezeru. Naslov v oglasnem oddelku 2366 najdeno Našel sem MOŠKO URO na Koroški cesti v Kranju. Dobi se pri Jensterle, Ul. 1. avgusta 9, Kranj ostalo Vljudno naprošam neposredne očividce prometne nesreče, ki se je pripetila dne 31.3. 1975 ob 5. uri zjutraj na Cesti 1. maja pri hišni številki 4, če mi pošljejo svoj naslov ali pa pismeni opis nesreče. Kočevar Rudi, Oprešnikova 12, Kranj 2368 Rad bi spoznal DEKLE, katera bi se rada kmalu poročila, staro od 25 do 40 let z lastnim domom. Lahko je tudi iz tujine. Ponudbe pod »Lepa pomlad« 236& kino Kranj CENTER 22. aprila slov. barv. ČUDOVITI PRAH ob 16., 18. in 20. uri 23. aprila slov. barv. ČUDOVITI PRAH ob 16., 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. pust. CLEOPATRA JONES ob 16., 18. in 20. uri (za mladino do 15 let ni primeren) Kranj STORŽlC 23. aprila amer. barv. glasb. POJEM PESEM DOMINIQUE ob 16., 18. in 20. uri 24. aprila franc. barv. vojni VSE V REDU ob 16., 18. in 20. uri Tržič 22. aprila amer. barv. glasi). POJEM PESEM I30MINIQUE ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. AMERICAN GRAF-FITI ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. AMERICAN GRAF-FITI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 22. aprila amer. barv. vestem PAZI SE, KO SE BOVA SREČALA ob 18. uri 23. aprila amer. barv, vestem PAZI SE, KO SE BOVA SREČALA ob 18. in 20. uri 24. aprila angl.-nem. barv. erot. ORGIJE (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 22. aprila amer. barv. drama POSLEDNJI JUNAK ob 20. uri 23. aprila amer. barv. drama POSLEDNJI JUNAK ob 18. in 20. uri 24. aprila angl. barv. drama KES ob 20. uri * Železniki OBZORJE 23. aprila ital. barv. drama ANGELSKE NUNE ob 20. uri Radovljica 22. aprila ital. barv.. SMEŠNA JE PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 23. aprila amer. barv. SUROVA OKLAHOMA ob 20. uri 24. aprila amer. barv. pust. KLIC DIVJINE ob 20. uri Cleopatra Jones Režija: Jaek Starrett Gl. vloge: Tamara Dobson, Shelle.v Winters, BernieCase.v Cleopatra Jones, ženski James Bond, .le ime glavne junakinje v pustolovskem filmu, ki je bolj ali manj uspešna kombinacija različnih prvin akcijskega filma, ameriškega črnega vala in tistih doslej neuspelih prizadevanj, ki se opirajo na karate kot najbolj popularno borilno veščino. Te se poslužuje tudi naša junakinja, ko obračunava z dobro organizirano tolpo podležev. Čeprav je v filmu izrazita težnja po črno-beli opredelitvi posameznih značajev in dobro ponovno zmaga nad slabim, pa je njegovo vsebinsko sporočilo povsem podrejeno zunanjim efektom in tistim prvinam tovrstnih proizvodov, ki so še vedno najbolje obdelani v film* o slavnem agentu Njenega veličanstva 007. Vsemu temu je seveda podrejena igra Tamaie Dobson, ki se je dobro znašla v zanimivi vlogi, vendar bi težko govorili o razsežnem igralskem razponu. Shelley Winters tokrat ni mogla pokazati vseh svojih igralskih kvalitet, ker ta vloga bolj škodi kot koristi njenemu ugledu. Sicer pa, kot že rečeno, je film predvsem dobra paša za oči. y Potapljaški tečaj Danes, v torek, 22. aprila, se bo v prostorih Društva za podvodne dejavnosti Kranj, Koroška 25a, začel teoretični del potapljaškega tečaja za začetnike. Tečaj bo trajal šest dni, praktični del tečaja pa bo potekal v zimskem bazenu Kranj. Tečaja se lahko udeležijo vsi, ki imajo veselje do potapljanja in so stari več kot petnajst let. Po tečaju bodo opravljali izpit iz osnov potapljanja in si s tem pridobil možnost za nadaljnje uspešno delovanje v klubu. Začetek tečaja bo ob 19. url. D. S. 16 šahistov za prvenstvo Šahisti ŠK Komende so marca začeli igrati za klubsko prvenstvo letošnjega leta. Sodeluje 16 šahi-ki so razdeljeni v dve skupini ne glede na jakost. Vsak šahist ima na voljo 2 uri igralnega časa. To so obenem tudi priprave za tekmovanje v 2. slovenski šahovski ligi. Predvsem pa bo ta turnir koristen za mlajše, perspektivne šahiste. Na turnirju igrajo tudi štirje najboljši mladinci in en pionir. V eni skupini vodi po štirih nepopolnih kolih Križelj s 3 točkami iz 4 partij, drugo mesto drži Znidar st. z 2 in pol točkama, tretji je Plevel z 2 točkama iz treh partij. V drugi skupini vodi Bremšak, ki je štirikrat zmagal. Ocepek je iz treh partij trikrat zmagal, tretji je Juhant s tremi točkami iz štirih partij. Za prvomajske praznike imajo šahisti ŠK Komende dogovorjeno gostovanje v Gendringenu (Holan-dija) tj. pobrateno mesto Kamnika. Odpotovalo bo okoli 12 šahistov. Na prijateljskem in šahovskem obisku bodo ostali 3 ali 4 dni. To bo mogoče nekoliko vrnjen dolg kamniških športnikov za lanskoletno srečanje. Ker to srečanje ni samo šahovskega pomena, komendski šahisti pričakujejo tudi pomoč te ali one občinske organizacije. S. Lah Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni mož, tati, brat, stric, svak in zet Jože Kacin dipl. upravni pravnik Od njega se bomo poslovili v torek, 22. aprila 1975, ob 16. uri na pokopališču na Planini v Kranju Žalujoči: žena Angelca, sinova Jelko in Rajko, sestri Cilka in Julka z družinama in drugo sorodstvo. Kranj, Škofja Loka, Sovodenj, Rogaška Slatina, Hrvaško Zagorje, Zagreb, 18. aprila 1975 Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi dela nepričakovano zapustil naš dolgoletni sodelavec Jože Kacin upravnik podružnice Kranj Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 22. aprila 1975, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Kranju. Delavci, samoupravni organi in-družbenopolitične organizacije, Skupnosti pokojninskega in invalidnega zavarovanja v SR Sloveniji, Strokovna služba - podružnica Kranj Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ivane Štefe Tišlarjeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vence in nam izrekli sožalje. Zahvala dr. Novaku za zdravljenje. Topla zahvala duhovščini za pogrebni obred in oktetu iz Šenčurja za zapete žalostinke. Hvala tudi organizacijam ZVVI, ZB in društvu upokojencev. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Tončka, Ivanka, Marica z družinami, brat Janez z družino in ostalo sorodstvo Kranj cenjene potrošnike, da 8al0n do M. aprila v Hvojem go8ta . nar Primskovem velikega Pohj^,z ZaJ?reba to je tovarna »MARKO proizvajalec ŠAVRIĆ« Hrvat- »Šavrid« se vam v Primskovem predstavlja s gramom vseh vrst pohištva ceni. in še 5 '< popustom, svete za opremo stanovanja tek t. Lesninskem salonu na celotnim pro-po zelo ugodni Strokovne na-bo dajal arhi- Izkoristite ugodnosti 5 % popusta in še 3 % deviznega popusta, posojilo do 20.000 diA brez porokov. Dostava brezplačna Za nakup se priporoča KRANJ Kazniva dejanja v škofjeloški občini »Moja pot v šolo je nevarna,« bi lahko zapisali pod tole sliko, posneto na ozki in ovinkasti cesti na Orehku pri Kranju, lahko pa bi jo posneli tudi kjerkoli, kjer pač šolarji nimajo druge varnejše.poti do šole. Nevarnost naj bi v ovinku zmanjševalo ogledalo, vendar pa je namenjeno bolj motornim vozilom, majhen pešec se v njem teže opazi. Nekatere šole so za svoj okoliš že lani določile varne šolske poti, ki naj bi bile za šolarje obvezne; tam pa, kjer druge možnosti ni kot edina ozka cesta, ki je pozimi z napluženim snegom še ožja, pa ostaja nevarnost vsakdanji sopotnik šolarjev. L. M. — Foto: F. Perdan Varnost otroka v prometu Najbrž ga ni človeka, ki ga ne bi bolj kot vse drugo zabolela vest o prometni nesreči otroka. Pri tem pa ni tako pomembno ali je nezgodo zakrivil otrok zaradi neprevidnosti ali pa so krivi drugi udeleženci v prometu. Lani je na slovenskih cestah umrlo v prometnih nesrečah 31 otrok v starosti do 15. leta, 967 pa je bilo laže in huje ranjenih: od tega je na gorenjskih cestah umrlo 5 otrok, 50 pa je bilo ranjenih. Statistika prometnih nesreč beleži tudi nesreče, ki so se pripetile otrokom, starejšim od petnajst let, tja do osemnajstega leta, med njimi je bilo lani 21 mrtvih, vendar bi se tu omejili le na otroke, stare do petnajst let. Kadar govorimo o nesrečah, kjer so bili udeleženi tudi otroci, imamo največkrat v mislih otroško prenagljenost in neprevidnost. Vendar pa ob pregledu vzrokov nesreč lahko ugotovimo, da se je nekako polovica nesreč lani pripetila po krivdi otrok in mladoletnikov, druga polovica pa se je pripetila po krivdi drugih udeležencev v prometu. V nesrečah, ki "so se pripetile po krivdi otrok, je lani umrlo 13 otrok, 506 pa jih je bilo huje ali laže ranjenih. Največ nesreč po svoji krivdi so povzročili šoloobvezni otroci, in sicer 280, otroci do četrtega leta starosti le 72, do sedmega leta pa skupaj 258 nesreč. To pomeni, da so lani otroci do petnajstega leta povzročili le eno tretjino prometnih nezgod. To pa je že zadosten razlog, da ovržemo dokaj razširjeno mnenje o skrajni neprevidnosti otrok v prometu. Će bi številke govorile drugače, da namreč večino prometnih nesreč povzroče šoloobvezni otroci do petnajstega leta starosti, bj se KZ NAKLO -VALILNICA sprejemamo naročila za enoletne kokoši — nesnice po ceni 30 din. Prodaja ho v začetku maja. KZ Naklo -valilnica Nepreviden otrok V sredo, 16. aprila, nekaj po 19. uri se je na cesti drugega reda v Retnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Lovro Cerar (roj. 1915) iz Tržiča je peljal skozi Retnje. Pri hiši št. 4 v Retnjah je prav tedaj prečkal cesto Peter Perko (roj. 1935) z 9-letno hčerko. Sredi ceste sta se ustavila in dala prednost avtomobilu; zato voznik Cerar ni ustavil, ampak je peljal napraj. Per-kova hči pa se je v tem trenutku odločila, da bo cesto prečkala in je pri tem trčila v leva vrata Cerarje-vega avtomobila. Deklico so lažje ranjeno prepeljali v ZI) v Tržiču, od tu pa s j jo po zdravniški pomoči napotili domov. takoj postavilo vprašanje o učinkovitosti prometne vzgoje v šolah. Tako pa se prizadevanja pedagogov in pa sredstva za opremo prometnih kabinetov ter nakup dokaj dragih učil prometne vzgoje že začenjajo obrestovati. Pa ne samo prizadevanja šol in vzgojnovarstvenih zavodov, omeniti je treba še vse druge organizacije kot so razna društva, komisije itd., ki že vrsto let sodelujejo z republiškim svetom in občinskimi sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu in vsako leto pomagajo pri organizaciji in izvedbi različnih prometnih akcij, tudi vsakoletne akcije Varnost otrok in mladine v cestnem prometu. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo verjetno na osnovi republiškega programa izdelali tudi svoje posebne programe in vanje vnesli ukrepe za izboljšanje prometne varnosti otrok na njihovem področju. L. M. V zadnjem času se vlaga veliko naporov v modernizacijo službe milice, pri čemer se daje poseben poudarek tehnični opremljenosti in strokovnemu usposabljanju kadrov, je na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka v poročilu o delu škofjeloške postaje milice, občinskega sodnika za prekrške v Škofji Loki, občinskega javnega pravobranilstva v Kranju, občinskega sodišča v Škofji Loki in okrožnega sodišča v Kranju dejal član občinskega izvršnega sveta in načelnik oddelka za notranje zadeve Stane Pečar. Spričo razvoja družbene samozaščite, ki se v praksi še vedno uveljavlja mnogo prepočasi, se namreč pred miličniško službo postavljajo vedno nove naloge. Pri odkrivanju gospodarskega kriminala v lanskem letu ni bilo doseženih vidnejših uspehov. Zato naj bi se služba milice v prihodnje tesneje povezala s posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, z vodji samoupravnih organov delavske kontrole in družbene samozaščite. Vse prevečkrat se ugotavlja, da se družbeno premoženje čuva slabo, da je budnost in odgovornost ljudi na vodilnih in vodstvenih položajih premajhna, da je notranja kontrola marsikje- pomanjkljiva ali pa .je sploh ni. Miličniki zatrjuieio, da pri delu občutno pogrešajo podporo inšpekcijskih služb in njihove pripravljenosti za skupne akci je. Bolj uspešna pa je bila loška postaja milice pri odkrivanju in preprečevanju klasičnega kriminala. Lani je bilo, denimo, približno tretjina manj tovrstnih kaznivih dejanj kot pa leto poprej. K temu je veliko pripomogla boljša preventivna in opazovalna služba, odločilnega pomena pa je bilo tudi dobro sodelovanje z občani. Neraziskanih je ostalo le dobro četrtino kaznivih dejanj s področja klasičnega kriminala, kar je v primerjavi z drugimi področji dokaj ugodno. Največ je bilo tatvin, med nj^ni so na prvem mestu tatvine na gradbiščih, vlomov in odvzemov motornih vozil. Prekrški s področja javnega reda in miru so v rahlem porastu. Razveseljivo pa je, da do večjih prekrškov Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Veleprodaja Kranj, n. sol. o. v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj, Kranj, n. sol. o. objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kalkulanta II 2. fakturista 3. vodje oddelka za evidenco blaga 4. skladiščnega evidentičarja (več delovnih mest) 5. administratorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: ekonomski ali komercialni tehnik, dve leti delovnih izkušenj,' poskusno delo 60 dni; pod 2. in 3.: srednja strokovna izobrazba, dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; pod 4. in 5.: nepopolna srednja strokovna izobrazba, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA št. 6. 14 JL# j* Torek — 22. aprila 1975 Počitniška skupnost Železniki razpisuje za počitniški dom v Portorožu prosta delovna mesta za določen čas — v času sezone od 10. junija do 15. septembra 1975. 1. upravnika počitniškega doma 2. kuharice 3. 2 sobaric Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod točko 1.: da je sposoben organizacije in vodenja upravniških poslov, da ima po možnosti svoje vozilo. pod točko 2.: KV kuharica ali oseba, ki ima večletno prakso v tej stroki. OD se določijo po dogovoru. Pismene prijave naj interesenti vložijo na Počitniško skupnost Železniki do vključno 10. maja 1975. lani ni prišlo. Nekaj več je bilo pretepov na javnem kraju, klateštva in nedostojnega vedenja proti miličnikom. Delni vzrok v tem porastu je tudi pomanjkanje miličnikov. Zato pa v prihodnje namerava postaja milice kršitve javnega reda in miru zmanjševati predvsem s preventivnim akcijskim delom. Miličniki bodo večkrat prisotni na mestih, kjer so prekrški najpogostejši. Poskrbeti .bo potrebno za večji red v gostinskih lokalih, kontrolirati delovni čas v gostinskih obratih in točenje alkohola mladoletnikom ter vinjenim osebam. Delovne organizacije v občini, ki imajo samske domove, pa naj bi poskrbele za svoje zaposlene, zlasti za njihovo razvedrilo in vključevanja v razne organizacije in društva. Število prometnih nesreč je v zadnjih dveh letih v rahlem upadanju. Lani je na cestah škofjeloške občine umrlo polovico manj ljudi kot v letu 1973. Tudi število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami se je nekoliko zmanjšalo. Žal pa je zabeleženih še vedno precej pobegov voznikov z mesta nesreče. V letu 1974 jih je bilo kar deset. Treba je pripomniti, da je cestna mreža v občini še vedno dokaj neurejena, da so ceste ozke in nepregledne z velikim številom ostrih zavojev, medtem ko je promet zelo gost. Zlasti nevarno je križišče pri bencinski črplaki v Škofji Loki. Samo na to križišče odpade deset odstotkov vseh nesreč, ki so letno zabeležene v občini. Kot že rečeno v občini še vedno primanjkuje miličniških kadrov. Med najpoglavitnejšimi vzroki za tako stanje so neurejeni osebni dohodki. pomanjkanje denarja za plačevanje nadur, prevelika obremenitev in izpostavljenost in delno tudi nerešena stanovanjska vprašanja. Problem predstavljajo tudi prostori: predvsem za oddelke v Žireh, Gorenji vasi in Železnikih. Število zadev, ki jih je lani obravnaval občinski sodnik za prekrške v Škofji Loki, kaže na preveliko obremenjenost za enega samega sodnika. Od 1809 predlogov za uvedbo postopka o prekršku jih je ob koncu leta ostalo nerešenih 272. Pravnomočno je bilo kaznovanih 870 oseb, ki so kršile cestno prometne predpise, in 304 osebe, ki so kršile javni red in mir. Izdanih je bilo 45 zapornih in 220 nadomestnih zapornih kazni. Inšpekcijski organi in gozdno gospodarstvo pa so poslali 77 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Žal pa so mnogokrat predlogi inšpekcijskih organov pomanjkljivi. Kranjsko občinsko javno pravobranilstvo je lani obravnavalo 244 zadev s področja škofjeloške občine, od tega 119 zadev za krajevne skupnosti, podjetja in zavode. Vrsta kaznivih dejanj in število storilcev v občini Škofja Loka se v zadnjih letih bistveno ne spreminja, ugotavlja občinsko javno tožilstvo v Kranju. Še vedno prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, sledijo pa jim prometni delikti. Vsak četrti storilec je bil obtožen kaznivega dejanja s področja prometa. Lani je bilo s področja loške komune obtoženih 108 oseb ali tri manj kot leto poprej. Okrožno sodišče v Kranju je v letu 1974 pravnomočno rešilo devet kazenskih zadev, ki so bile storjene na področju škofjeloške občine. V štirih primerih je šlo za dejanja velike tatvine, v dveh za zlorabo uradnega položaja, v ostalih pa za poneverbo, nevestno gospodarsko poslovanje in zlorabo pooblastil v gospodarstvu. Sodišče ugotavlja, da kazniva dejanja, storjena v občini Škofja Loka, ne predstavljajo hujšega obsega kriminalne dejavnosti, ne po višini škode, niti po sestavi kaznivih dejanj. Če vemo, da kranjsko okrožno sodišče reši letno od 115 do 120 kazenskih zadev, torej res le manjši del odpade na kazniva dejanja, storjena v škofjeloški občini. •I. Govekar Lokostrelstvo in taborniki Lokostrelstvo pri nas ni preveč razširjen šport. Slovenija premore komaj dva uradna registrirana lokostrelska kluba, katerih Člani nekaj pomenijo tudi v jugoslovanskem merilu. V. zadnjem času pa se taborniki bolj zanimajo za to športno disciplino. Pred nekaj leti so napenjali tetive v glavnem medvedki in čebelice, sedaj pa je lokostrelstvo panoga mnogoboja vseh treh starostnih kategorij. Rekvizite je moč dobiti v bolje založenih trgovinah s športno opremo in so v glavnem japonske proizvodnje. V odredu Svobodni Kamnitnik $ Škofje Loke so se klubovci navduši' za ta šport in bi se radi nekoliko bolj seznanili s pravili in tehnik0 streljanja. Povabili so dva člana odreda Bičkova skala iz Ljubljani ki sta s seboj "prinesla tudi popoln0 lokostrelsko opremo za vrhunske tekmovalce. Seminar je bil 29. marca v taborniškem domu in se ga je ud^ ležilo 24 članov taborniških odredov Škofje Loke. Najprej so se seznani" s pravili tekmovanja, ki so zahtevna in zapletena, ter z streljanja, nato pa še s pravilnu51 principom merjenja. Vsi tečajniki so triurno predavanje z zanimanjem spremljali, saj P*?' dobnih priložnosti za razširjanj? znanja o lokostrelstvu še niso^imeji Občinska zveza tabornikov SkotJ Loka je že nabavila nekaj lokov tako da v kratkem lahko pričakujemo solidne uvrstitve loških tabornikov na lokostrelskih tekmovanjih-Pogoji za trening se bodo še posebn° izboljšali z ureditvijo terena pre° taborniškim domom, kjer bod°| uredili poligon za lokostrelstvo. J. M- V soboto na Kokrici prvi kolesarski TRIM Telesnokulturna skupnost Kranj in njen odbor za športn" . } kreacijo, Športno društvo Kok^ (-in Kolesarski klub Sava Kranj ? pobudniki za kolesarsko rekreacij v sko TRIM akcijo, ki se bo začel* f v soboto, 26. aprila, ob osmih zjutraj pred kulturnim domom na Kokric': TRIM kolesarjenja se lahko udelez' vsak. Po prejemu kontrolnega k^ f tončka na startu bo treba s koleso^ ^ kreniti do Gorič in odtod do BalMJ. v in naprej prek Bele na Kokrico. « v progi bodo kontrolorji, ki bod žigosali kartončke. - ( Letos bo organiziranih še pf., podobnih akcij. Kdor se bo udele*1 štirih, bo dobil bronasto kolesark d TRIM značko. Ker nameravaj0 d TKS, Športno društvo Kokrica "! k Kolesarski klub Sava organizira1 enake akcije tudi prihodnje leto 1 leta 1977," bodo lahko udeležen1 in dobitniki letošnjih bronast'® značk prihodnje leto konkurirali z srebrne, leta 1977 pa za zlate znaČ** Seveda, če se bodo tudi v teh let' I udeležili najmanj štirih od šes tih akcij. V primeru sobotnega slabel vremena bo prva kolesarska T BI "J akcija v Kranju preložena, o Čein® bodo zainteresirani pravočasno °D veščeni. -jk Prvenstvo Kokric^ v veleslalomu V nedeljo je ŠD s Kokrg priredilo množičen izlet na Sor^ ^ planino, kjer so se smučarji poniei v veleslalomu za »Prvenstvo Kok | ce«. Tekmovalo je 40 smučarjev. REZULTATI: predšolski: 1 K. Dež man; cicibanke: 1. Mojca D® J man; pionirke: 1. Andreja Ba^, pionirji: 1. Karim Roldin; mladu1*, L Boža Bašelj, 2. Darja Roblek. ^ Metka Lužovec; mladinci: L va;J ZrimSek, 2. Emil Jerkovič, 3. ho) Rode; članice: 1. Nataša člani: 1. Lojze Dežman, 2. &0 Bašelj, 3. Matevž Pikec. 'h B. Vrlin^k i Metalka Ljubljana n. sol. o> TOZD tovarna pil Triglav Tržič n. sol. o. objavlja prosto delovno mesto tajnice Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nepopolna srednja šola nomskc ali administrativne smeri, znanje strojepisja Cenjene ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na na»l° Metalka Ljubljana — TOZD tovarna pil Triglav Tržič. Odlična borba naraščajnikov V zimskem bazenu v Kranju je Mo to pot živahno kot že dolgo ne. republiške plavalne naslove so se namreč potegovali najmlajši plaval-C1 pionirji in pionirke do 8 let. Za najboljšega v SHS je nastopilo 60 naraščajnikov Ljubljane, trboveljskega Rudarja, krškega Celulozarja, ravenskega Fužinarja, mariborskega °ranika in domačega Triglava. Naj več uspeha so imeli domači plavalci, ki so v ekipni razvrstitvi zasedli vsa tri prva mesta. Med posamezniki je bil najuspešnejši trigla-van Borut Dolenc, ki je osvojil še «ve prvi mesti, med pionirkami, pa se °nčka Škafar ponaša z enakima dosežkoma. Skupaj z Valjavčevo Uriglav) sta za nameček postavili še znamki SRS za mlajše pionirje ^rstni red — ekipno: pionirji: ' Triglav 958, 2. Fužinar 693, 3. Bra-322, 4. Ljubljana 222, 5. Rudar 6. Celulozar 66; pionirke: 1. Tričav 2317, 2. Celulozar 567, 3. Fuži-?2 561' 4" Rudar 264' 5- Ljubljana 6. Branik; skupno: 1. Triglav ^65, 2. Fužinar 1254, 3. Celulozar 4. Branik 527, 5. Ljubljana 430, b- Rudar 338. Rezultati - pionirji, 50 m jrbtno: 1. Dolenc (Triglav) 49,3, 2. Medvešek 56,7, 3. Komar (oba Fuži-jar) 1:02,5, 50 m prsno: 1. Dolenc 4 "glav) 52,3 (rekord SRS za ml. Pionirje C), 2. Medvešek (Fužinar) ?&,0> 3. Šolar (Triglav) 1:01,5, 50 m Kravi: 1. Kenda (Ljubljana) 48,7, f- Blažič (Rudar) 55,8, 3. Terzič joranik) l:00,0; pionirke, 50 m hrbtno: 1. Škafar (Qelulozar) 45,9 irekord SRS za ml. pionirke C), 2. Jugovic (Triglav) 46,4, 3. Burja (Ru-^6,2, 50 m prsno: 1. Valjavec ^ttglav) 53,4 (rekord SRS za ml. Pionirke), 2. Capelnik (Fužinar) en ' » 3. Kavčič (Ljubljana) 1:07,0, JVJ» kravi: 1. Škafar (Celulozar) 2. Valjavec 44,8, 3. Jugovic (obe 1 "glav) 51,4. NA RAVNAH RUDAR IN TRIGLAV Na Ravnah pa so svoj letošnji republiški obračun imeli mlajši pionirji A in starejši pionirji. Medtem ko so bili pri mlajših najboljši Trbovelj-čani, pa so med starejšimi zmagali Kranjčani. Rezultati — ekipno: 1. Rudar 10.574, 2. Fužinar 10.364, 3. Triglav 8838; pionirji 100 m kravi: 1. Agrež (Rudar) 1:07,1, 3. Šali 1:10,2, 100 m prsno: 1. Agrež (Rudar) 1:27,2, 3. Mihelič 1:33,2, 200 m prsno: 1. Agrež (Rudar) 3:08,7, 3. Mihelič 3:18,0, 100 m hrbtno: 1. Novak (Rudar) 1:16,6, 3. D. Petrič 1:22,4, 100 m delfin: 1,'Vozelj (Rudar) 1:16,8, 3. Šali 1:20,0, 200 m hrbtno: 1. Novak (Rudar) 2:43,4, 2. D. Petrič 2:48,2, 200 m mešano: 1. Novak (Rudar) 2:45,8, 3. Šali 2:50,3; pionirke 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:26,0, 3. Bradaška 1:30,6, 100m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 1:17,9, 2. Bradaška 1:31,1, 200 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 2:46,3,3. Bradaška 3:14,0. Med starejšimi pionirji se je izkazal Borut Petrič, ki je bil štirikrat prvi ter trikrat novi rekorder, medtem ko je Štembergerjeva nova rekorderka dvakrat, za nameček pa je osvojila še tri prva mesta. Rezultati — ekipno: 1. Triglav 12.434, 2. Ljubljana 10.788, 3. Fužinar '10.341; pionirji: 400 m kravi: 1. B. Petrič 4:32,3, 100 m prsno: L Rodič (Fužinar) 1:18,4, 2. Jerman 1:23,2, 200 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 2:32,9, 2. Sladoje 2:47,3, 100 m delfin: 1. B. Petrič 1:06,5 (rekord SFRJ za st. pionirje), 100 m kravi: 1. B. Petrič 59,0 (rekord SRS za st. pionirje), 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:48,1, 2. Jerman 2:58,5, 3. Šeligo 3:00,0, 100 m hrbtno: 1. Kos (Fužinar) 1:11,9, 3. Sladoje 1:17,6, 200 m mešano: 1. B. Petrič 2:25,5 (rekord SFRJ za st. pionirje); pionirke: 100 m prsno: 1. Štem- gorenjska nogometna liga Bled dvakrat zmagal tednom so Blejci odigrali L: stalo tekmo in premagali z visoki« rezultatom 6:0 Primskovo. V so-Zm em pa so zabeležili ^e eno vmago in se tako spet približali nečemu Korotanu. Posamezni ezUltati: BRITOF : ALPLES 2:3 r Je^,ma-je bi,a odigrana v Šenču-VeL ?1 Sta se zeI° budili za točke, Vrr?ar Je uspelo gostom po enako-vP!-niJgn zmagati. Sodil je Drino-cc >z Kranja. LESCE : PREDDVOR 0:0 daioetan^e dveh ekiP z dna tabele ni doenHlmagovalca- Rezultat ustreza kar i, v na igrišču- Sodil Je Tor- 12 tvranja. Storžič izstopil le f7°ko™etašice Storžiča so izstopili anJ?; ljn,jega tekmovanja v ljub- vsa s L00" rokometni li8i in se tom re8istriraj° z rezulta- niemh za nasprotnika. Po- KamnS,0, t(£ko je osvoJila ekiPa mesto V Lrnomlju v boju za prvo Crnn2Ul,tati: Se^ir : Alples B 14:8, HrTH l VKamnik 12:12, Zagorje : Kal?'8- Krka : Olimpija B 15:4, ZaeoH*: Iskra 21:10, Krka . ll"17 Ai- ' A1P!e8 B : Črnomelj • '.Ulimpija:B : Radeče 16:10. OlirirL-1 led : Krka 20, Kamnik 19, llrnpija B 16 itd. J. Kuhar BLED : MEDVODE 1:0 Po izdatni zmagi med tednom nad ekipo s Primskovega so tokrat Blejci doma naleteli na precej tršega nasprotnika. Z največjo težavo so zmagali z minimalnim rezultatom. Sodil je Tomše iz Kranja. ŠENČUR: BOHINJ 1:1" Bohinjci so močno presenetili domače nogometaše, saj so v Šenčurju po borbeni igri povsem zasluženo iztržili eno točko. Sodil je Čufer iz Kranja. PRIMSKOVO : KOROTAN 2:3 Korotan je le s težavo odnesel dve točki. Domačini so zelo dobro zaigrali in bili povsem enakovreden nasprotnik trenutno najboljši ekipi gorenjske lige. Sodil je Piškur iz Lesc. JESENICE : NAKLO 3:2 Tekma je bila enakovredna; več sreče so imeli domačini, ki so doma premagali žilavo ekipo iz Naklega. Sodil je Kaštivnik iz Kranja. Lestvica: Korotan 15 11 2 2 47:21 24 Bled 15 10 3 2 42:21 23 Šenčur 15 8 5 2 37:25 21 Medvode 15 8 3 4 38:17 19 Alples 15 8 2 5 33:29 18 Jesenice 15 7 4 4 35:32 18 Naklo 15 4 4 7 27:35 12 Britof 15 3 4 8 30:35 10 Primskovo 15 3 4 8 28:43 10 Preddvor 15 4 1 5 16:43 9 Bohinj 15 2 4 9 24:39 8 Lesce 15 2 4 9 26:43 8 P. Novak šport med vikendom S?n°-ET ~ Jokr»t 80 »me'i gorenjski nogometafti v ZCNL precej već uspeha Poprej. Rezultati: Sava : Renče 1:0 (0:0), Usnjar : Triglav 0:0, Kamnik : "adrnn V »'"prej. ivezuitati: Sava : KenCe 1:0 (U:U), usnja p ?:l 0:0), Primorje : Trži« 7:2 (2:1), Adria : LTH 0:0. ^"ijnr ' prihodnieKa kola: Triglav : Kamnik, LTH : Tabor, Litija : Sava, Tržič : so „ROKOMET — V II. /.vezni ligi so rokometaSice Alplesa dosegle pomembno zmago, ko Sta K^*«'« ekipo Koka s 27:23 (19:12). Dve točki z neposrednim tekmecem z dna lestvice Škof; i' lzret'n<> dobrodoSli. V republiški moški ligi se je derbi v Tržiču končal z zmago Savi ■ v- '^ir je premagal domači Tržič z 19:18 (10:8). V ženski republiški ligi pa je ° «K}«bila v Dobrav I j ah z 9:14 (,r>:7). KQfl''r'h(,dnjega kola: Rudar : Alples, ŠeSir : Izola, Jadran : Tržič, Sava : Lisca. ~ ^ soboto so startali v spomladanski del prvenstva koSarkarji in ie pry l'C< V rt'Publisk'h ligah. Kranjski Triglav, ki nastopa tudi letos v SKL I-A, rcPubl<>ib°'0 Prt!'oi'l na m«j. ker »ta dva njihova igralca nastopila za mladinsko J?'*tri !i i rePf«ent«cno v Pragi. V SKL I-B so Jeseničani premagali v Ilirski Ml-ovk T5Honit ' (35:40). V ženski republiški ligi pa so se izkazale borbene je bil,. 1 HO v Ljubljani premagale Slovan 61:55 (32:2»). Tekma Olimpija : Kroj pa 'j« Preložena. Poniu*^1 Prihodnjega kola: Vrhnika : Triglav, Jesenice : Elektra, Kroj : Slovan, Al i»e Kladivar. m°van SK° KUCANJE - V avstrijskem Obertaurnu je bilo večje mednarodno tek-5. rnt.s. V veleslalomu, kjer se je spet izkazal Tržičan Bojan Križaj, ki je zasedel odlično Je z "I Sl Se enkrat izboljSal svoj zbir točk FIS. Odličen pa je bil tudi Andrej Koželj, KPrii' mesto in Je to njegov doslej največji uspeh. "Mmi t NJE ~ V Ljubljani je bilo državno prvenstvo za mladince. Med kranj-v "egljači se je najbolj izkazal Kocjančič, ki je zasedel zelo dobro 5. mesto. Nov„ republiške ligo so Jesenice doma premagale z visokim rezultatom l0»1 gorico 8260:7562. Za Jeseničane so igrali naslednji: ---------- "»*»»• •• Med"KUH 989, Smld Crv l055> šavnik 102 filibar 1090' 1'arman »97, Hafner Udir 1022. £ rezuU V'dnom P® ie kranjski Triglav doma izdatno premagal Ljubljano 8307:8048. m 8307 kegljev so Kranjčani postavili nov rekord kranjskega kegljiSča. °2« B.1*1 P" n« dosegli naslednje rezultate: Cater »96, Vehovec 1031, Martelanc y , .eWf 1033, Pavlin 1066, Turk 1045, Jereb 1067, Ambrožič 1041. M nt>ru J1' bil° 3- ko,° drugega dela ekipnega republiškega prvenstva za NAmiS?.18 ekipami je kranjski Triglav zasedel 7. mesto. ? °l«nmi! • 1 TENIS - Igralke Triglava so igrale v Ljubljani v okviru I zvezne lige ,a»KerK V wKubile z 1:«. Posamezni rezultati: VrstovSek : Zakoič 2:0. Jeler : Zerovmk 2:0, : > .; Jttk°Pin 2:1. Jeler-VrstovSek : Jakopin-Zakojč 2:0, Jeler : Zakojč 2:0, VrstovSek Langerholc : Zerovnik 2:1. J '' berger 1:21,9, 200 m hrbtno: 1. Blažič (Rudar) 2:34,8, 2. Štemberger 2:48,9, 200 m prsno: 1. Štemberger 2:53,6, (rekord SFRJ za st. pionirke) 200 m mešano: 1. Štemberger 2:41,4 (rekord SRS za st. pionirke). D. Humer Jelka Valentar, Silva Jerman in Jure Frelih novi občinski prvaki Na strelišču v Predosljah je bilo preteklo soboto in nedeljo občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za članice, mladinke in mladince. Skupaj je nastopilo 59 strelcev in strelk iz devetih strelskih družin in sekcij, med njimi kar 16 članic in 37 mladincev. Zadovoljni smo lahko z udeležbo, manj pa s kvaliteto nastopajočih, ki je v veliki meri odvisna od opremljenosti tekmovalcev. Večina jih namreč še nima strelskih jopičev, rokavic in obutve pa tudi puške so že zastarele. V takih pogojih uspevajo le tisti strelci, ki že več let aktivno nastopajo in jih ob tem še posebej podpira občinska strelske zveza, kajti blagajne posameznih družin ne prenesejo visokih izdatkov za nabavo rekvizitov. Med posamezniki moramo pohvaliti predvsem mladinca Jureta Fre-liha za odličnih 369 krogov od 400 mogočih in članico Valentajevo za zmago v konkurenci članic ter mladinko Jermanovo med mladinkami. Rezultati: članice posamezno: 1. J. Valentov (Iskra) 344, 2. Z. Oblak (Iskra) 333, 3. L. Kovač (F. Mrak) 309, 4. A. Hrastič (T. Nadižar) 308, 5. I. Puklavec (T-Nadižar) 301; članice — ekipno: 1. Iskra 965, 2. T. Nadižar 866, 3. SD F. Mrak I. 862, 4. SD F. Mrak 11.763; mladinke — posamezno: 1. S. Jerman (308), 3. Z. Petrak 258, 3. B. Roblek 242, 4. M. Mesarič 235, 5. F. Jerman 232, 6. M. Ančimer (vse F. Mrak) 203; mladinci — ekipno: 1. SD Tone Nadižar 1063, 2. SD Slavec Ivo-Jokl I. 1062, 3. SD Franc Mrak 977, 4. SD Slavec Ivo-Jokl II. 976, 5. SD Iztok 969; mladinci — posamezno: 1. J. Frelih (T. Nadižar) 369, 2. B. Roge-lja (S. I.-Jokl) 361, 3. J. Zupan (S. I.-Jokl) 356, 4. M. Jurgele (T. Nadižar) 350, 5. J. Hafnar (S. I.-Jokl) 345. B. Malovrh Sindikalno prvenstvo v veleslalomu Najboljša Elan in Vezenine Pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica sta občinska zveza za telesno kulturo Radovljica in TVD Partizan Podnart pripravila v petek, 18. aprila, na Zatrniku letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tradicionalnega tekmovanja, ki je bilo letos zaradi slabega vremena nekajkrat preloženo, se je udeležilo 139 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 sindikalnih organizacij v občini. Tekmovalci in tekmovalke so bili razdeljeni v starostne skupine. Med moškimi ekipno so bili najboljši člani sindikalne organizacije iz Elana, med ženskami pa je zmagala ekipa Vezenine. Najboljši posamezniki so dobili medalje in diplome, pokale pa bodo ekipam podelili na zaključku letošnjih sindikalnih športnih iger v radovljiški občini pred koncem leta. Rezultati — ženske nad 35 let: 1. Marija Cerne (os. š. Gorje) 38,49, 2. Francka Legat (SDK Radovljica) 47,08, 3. Marija Rožič (os. š. Bled) 51,50; ženske od 25 do 35 let: 1. Romana Lakota (ZD Bled) 33,31, 2. Marija Praprotnik (Almira) 35,33, 3. Marija Sodja (Vzgojni zavod Kamna gorica) 38,59; ženske do 25 let: 1. Alenka Bajželj (Vezenine) 36,15, 2. Marija Kavčič (Sukno) 36,99, 3. Ljudmila Oražem (Elan) 37,34. Moški nad 45 let: 1. Kristl Ogris (GG Bled) 34,91, 2. Oto Mencinger (Elan) 35,61, 3. Jože Bešter (Alpetour hoteli Bohinj) 36,62; moški od 35 do 45 let: 1. Janez Bohinc (Elan) 30,76, 2. Slavko Vodnov (Zavod za turizem Bled) 32,85, 3. Anton Košir (Veriga) 33,31; moški od 25 do 35 let: 1. Miha Zupan (Sukno) 41,29, 2. Janez Šolar (ZTKO Radovljica) 41,67, 3.-4. Slavko Lazar (UKO Kropa), Andrej Klinar (GG Bled) 42,28; moški do 25 let: 1. Aleš Šmit (Sukno) 42,91, 2. Franci Pretnar (Iskra Lesce) 43,73, 3. Janez Krivic (Elan) 43,77. Ekipno - ženske: 1. Vezenine, 2.-3. Osnovna šola Bled in Almira Radovljica; moški: 1. Elan, 2. Sukno, 3. GG Bled; skupaj: 1. Elan, 2. Sukno, 3. Vezenine. A. Zalar Za Škof/o Loko je bil v nedeljo šahovski praznik. V galeriji na loškem gradu je odigral simultanko jugoslovanski velemojster Bruno Parma. Šahovskega srečanja se je udeležilo 31 igralcev. Ločani so uspeli iztržiti vsega pet remijev. Istočasno so v galeriji odprli tudi razstavo del slikarja Jakova Hureja-Del-matija o šahovskem vzponu sedanjega svetovnega šahovskega prvaka Anatolija Karpova. (-jg) — Foto: F. Perdan Pokal invalidom z Jesenic V počastitev 30. obletnice osvoboditve je organiziralo Društvo invalidov Hrastnik v nedeljo, 20. aprila, področno hitropotezno šahovsko prvenstvo, ki so se ga udeležile tričlanske ekipe Društev invalidov z Šahisti v Komendi aktivni Na rednem nagradnem brzopo-teznem turnirju v Komendi, ki je redno vsako 3. nedeljo v mesecu, je sodelovali 21 šahistov. V šahovski dvorani v zadružnem domu v Komendi smo prisostvovali lepim partijam. 1. mesto je s 16 in pol točkami osvojil Križelj Ciril (ŠK Komenda), drugi je bil Troha (Kamnik) s 16 točkami, tretji Maren (ŠK Komenda), četrti je.bil Boncelj (Kamnik), peto do šesto mesto delita Ocepek (Komenda) in Vuksanovič (Kamnik) itd. V dobri organizaciji ŠK Komenda so postali turnirji tradicionalni. Vsako 3. nedeljo se zbere lepo število ljubiteljev šaha iz Kamnika, Domžal, Brnika, Komende in tudi iz Ljubljane. Razveseljivo je, da se na teh turnirjih pojavljajo tudi pionirji in mladinci domačega ŠK, kajti s tem si nabirajo dragocene izkušnje. S. Lah Prvo mesto za reprezentanco kranjske občine Pred dnevi je bil v telovadnici OŠ Simpna Jenka košarkarski turnir štirih pionirskih reprezentanc gorenjskih občin, ki ga je pripravila Komisija za košarko pri TKS Kranj. Vsa štiri moštva so prikazala dopadljivo in borbeno igro, kar nedvomno potrjuje uspešnost v zadnjih letih pospešenega in bolj organiziranega dela z mladimi košarkarji. Tako kot turnir ženskih pionirskih reprezentanc bo tudi ta prireditev najverjetneje postala tradicionalna. Izidi srečanj: Tržič : Šk. Loka 32:36 (15:18), Kranj : Jesenice 39:22 (18:12), za 3. mesto: Tržič : Jesenice 30:35 (8:20); finale: Šk. Loka : Kranj 44:56 (31:29). Vrstni red: 1. Kranj, 2. Šk, Loka, 3. Jesenice, 4. Tržič. -bb Gorenjske in Zasavja. Med desetimi ekipami so bili najboljši Jeseničani v postavi Martin Jan, Radovan Andželič in Franc Stagar pred prvo ekipo Trbovelj. Oboji bodo sodelovali na republiškem hitropoteznem turnirju, ki bo v soboto, 26. aprila, v Celju. Na posameznih deskah so bili najuspešnejši Kovačič (Trbovlje), Andželič (Jesenice) in Gavrič (Kranj). Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki so prejeli pokale, diplome in priznanja. Rezultati: 1. Društvo invalidov Jesenice 20,5 točke, 2. DI (Društvo invalidov) Trbovlje I 19, 3. DI Kranj 17,5, 4. Društvo Distrofia Ljubljana 16,5, 5. DI Domžale 14, 6. DI Trbovlje II 12, 7. DI Hrastnik I in DI Zagorje 11,5, 9. DI Tržič 7 in 10. DI Hrastnik II 5,5 točke. F. Štagar Borec in Iskra Ekipnega občinskega šahovskega prvenstva Kranja za pokal maršala Tita, ki je bilo pred dnevi v prostorih ŠD Borec, se je udeležilo osem ekip. Štiri izmed njih so se po izločilnih bojih uvrstile v polfinale, kjer je prva ekipa Borca premagala Savo z 2,5:1,5, in druga Iskrina ekipa Zavarovalnico Sava z rezultatom 3:1. V končnem obračunu sta se tako pomerili prva ekipa Borca in druga Iskrina ekipa. Zmagal je Borec s 3:1, za katerega so igrali Naglič, Lazar, Mazi, Deželak B. in Jokovič. Zmagovalec prvenstva ima pravico sodelovanja na ekipnem prvenstvu Gorenjske za pokal maršala Tita. Ker je ŠD Borec organizator tega tekmovanja, se ga bosta lahko udeležili dve ekipi iz kranjske občine, torej oba finalista občinskega prvenstva. M. G. »Stotica« Triglava " V nadaljevanju tekmovanja za košarkarski pokal SFRJ na področju Gorenjske smo bili priče prepričljivim zmagam favoritov. Tako se nam v področnem polfinalu obeta dvoje zanimivih srečanj, saj se bosta v Škofji Loki pomerila domači Kroj in kranjski Triglav, igralci kranjske Save pa bodo gostili ekipo Jesenic. Izidi 2. kola: Radovljica : Jesenice 41:98 (13:49), Gumar : Sava 60:89 (27:39) in Plamen : Triglav 72:117 (34:60). -bb Naslov v Cerklje Občinsko prvenstvo mladih košarkarjev in košarkaric gre počasi h koncu. Minulo soboto je bilo v telovadnici OŠ Simona Jenka zadnje kolo za mlajše pionirke. Borbenost in na trenutke zelo dopadljiva igra tudi tokrat nista izostali, najrazbur-ljivejše srečanje pa je bilo vsekakor med ekipama OŠ Matije Valjavca in Davorina Jenka, ki so ga v zaključku mlade igralke iz Cerkelj le uspele rešiti v svojo korist in so tako osvojile naslov občinskega prvaka za letošnje leto. Poleg prvaka pa so si pravico nastopa na področnem prvenstvu priborile tudi igralke OŠ Lucijan Seljak z osvojenim drugim mestom. Rezultati zadnjega kola: L. Seljak A : S. Žagar 20:0 b. b., L. Seljak B : F. Prešeren 4š20 (0:14), M. Valjavec : D. Jenko 11:13 (0:4), S. Žagar : F. Prešeren 0:20 b. b., M. Valjavec : S. Jenko 23:12 (13:5), J. B. Tito : M. Valjavec 2:15 (2:3). Končni vrstni red: D.Jenko 7 7 0 132: 32 14 L. Seljak A 7 6 1 164:38 12 M. Valjavec 7 5 2 134:51 10 s.Jenko 7 4 3 97: 92 8 J. B. Tito L. Seljak B F. Prešeren S. Žagar 7 2 5 50: 88 4 7 2 5 52:131 4 7 2 5 46: 98 4 7 0 7 7:142 0 Izenačeni boji Pretekli teden so začele tekmovati tudi članske košarkarske ekipe, ki so se vključile v tekmovanje za jugoslovanski košarkarski pokal 1975. Tekmovanje, ki poteka po sistemu izpadanja, je že v prvem kolu prineslo ogorčene in zanimive boje, saj se praktično na vseh srečanjih vse do zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Izidi 1. kola: G. vas : Jesenice 49:58 (30:30), Radovljica : Krvavec 53:52 (28:23), Sava : Kladivar 73:72 (39:32), Kokrica : Gumar 56:60 (23:26), Tržič : Plamen 58:109 (30:51), Šenčur : Kroj 66:71 (33:35). -bb %JI jL# <82P 1 o Petek — 18. aprila 1975 t Po končani vaji miličnikov v reševanju v gorah je o življenju in delu Slavka Furlana govoril načelnik 'kranjske Uprave javne varnosti Stane Mihalič — Foto: F. Perdan Srečanje s skrivnostmi reševanja v gorah V soboto se je končal na Krvavcu 4-dnevni uvajalni tečaj za miličnike, organiziran v spomin na tragično preminulega Slavka Furlana, republiškega sekretarja za notranje zadeve, ki se je pred šestimi leti smrtno ponesrečil na Krvavcu Aprila leta 1969 se je na krvavških smučinah pretrgala življenjska pot tedanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Slavka Furlana, ki je to odgovorno dolžnost prevzel leta 1966. Komunist, revolucionar in borec Slavko Furlan je bil velik prijatelj gora in gornikov in zavzet zagovornik sodelovanja med službo notranjih zadev in gorsko reševalno službo. Zavedal se je, pravi načelnik Uprave javne varnosti Kranj Stane Mihalič, kako humana in dragocena je pomoč sočloveku v gorah in kako naporna in odgovorna je naloga gorskega reševalca. Zato Gorenjci pokojnega Slavka Furlana zelo pogrešamo. Z uresničevanjem njegovih idej o sodelovanju med miličniki in gorsko reševalno službo ter z usposabljanjem miličnikov za pomoč ljudem v gorah se bomo Furlanovemu spominu najlepše oddolžili, je zaključil načelnik UJV Kranj Stane Mihalič. Vsakoletni Furlanov memorial na Krvavcu, ki ga organizira UJV Kranj, je ena od najbolj posrečenih in učinkovitih oblik uresničevanja idej Slavka Furlana. Na njem se mladi miličniki iz vse Slovenije seznanjajo z osnovami prve pomoči in reševanja v gorah. Ni pretirano zapisati, da smo predvsem na račun Furlanovih memorialov dobili v Sloveniji že precej miličnikov z vsaj osnovnim gorskoreševalnim znanjem, začenši pri klasičnem do reševanja in nuđenja pomoči s pomočjo helikopterja. Umna uporaba obeh pa je pogoj za uspešnost reševanja! Letošnjega Furlanovega memo-riala se je udeležilo 22 miličnikov iz vse Slovenije. Na Krvavcu so se zbrali v sredo in do sobote vadili vsak dan tudi po deset ur. Njihova delovna vnema je bila na zavidljivi ravni. Memorialno srečanje na Krvavcu je organizacijsko vodil inšpektor Uprave javne varnosti Kranj Jaka Jeran ob pomoči predsednika PI) Kranj in reševalca Francija Ekarja. Za strokovno plat seminarja pa so skrbeli reševalci Tone Langerholc iz Kranja, Tone Kralj iz Tržiča (oba sta inštruktorja GRS), dr. Gorazd Zavrnik, Emil Herlec, Franc Gašperlin in helikopterska ekipa Republiškega sekretariata za notranje zadeve. javne varnosti Slovenije in Gorenjske, je bila komemoracija, na kateri je o liku Slavka Furlana govoril načelnik kranjske UJV Stane Mihalič. Trije miličniki so odnesli venec na kraj, kjer se je Slavko Furlan smrtno ponesrečil. J. Košnjek Sindikalno prvenstvo v veleslalomu V nedeljo, 27. aprila, bo na Soriški planini občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje pripravlja občinski sindikalni svet Škofja Loka in vabi k sodelovanju vse osnovne organizacije in jih poziva, naj čimprej pošljejo prijave. Žrebanje startnih številk za vse kategorije bo v petek, 25. aprila, ob 17. uri v prostorih občinskega sindikalnega sveta na Mestnem trgu v Škofji Loki. -lb V soboto: atletski kros »30. pomlad v svobodi« Ob letošnjem praznovanju 30. obletnice osvoboditve bo atletski klub Triglav 26. aprila priredil množičen kros »30. pomlad v svobodi«, ki bo potekal na terenih za stadionom Stanka Mlakarja v Kranju. Kros je organiziran z namenom, da bi se ta dan zbrala na stadionu mladina od pionirjev do mladincev in tudi starejši, ki naj bi jim kros pomenil rekreacijski užitek in, da bi se skupaj spomnili težkih dni borbe in zmagovitih delovnih uspehov v svobodi. Organizator vabi, da bi se čim več predstavnikov delovnih organizacij, šol in drugih ustanov udeležilo tega manifestativnega krosa. Delovne organizacije v Kranju, društva, trgovska podjetja in šole so dobile razpis po pošti. Atletski klub vabi na kros tudi vse ostale delovne organizacije, šole in druge ustanove iz vse Gorenjske, da pripravijo svoje ekipe. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih kategorijah: osnovne šole — pionirji, pionirke; srednje šole — mladinci, mladinke; sindikalne organizacije, JNA in drugi - moški, ženske. Število udeležencev je neomejeno, za ekipno uvrstitev pa se bo upoštevalo prvih 5 na cilju od pripravljene ekipe. Pionirji mladinke in ženske bodo tekli na 1300m dolgi progi, pi°; nirke na 100 m ter mladinci in moški na 3000 m dolgi progi po travnikih in gozdovih za stadionom. Prvl trije v vsaki kategoriji bodo prejeli diplomo, zmagovit® ekipe pa pokale. Tekmovanje bo v soboto, 26. aprila ob 9.30 s slavnostno otvo* ritvijo in polaganjem venca k spomeniku v športnem parku. Ker je kros 14 dni pred manifestativnim pohodom in prireditvi »Ob žici okupirane Ljubljane«, je to tudi prilika za vse ekipe, da testirajo svoje moči. M. Za prijetno počutje na sobotnem Glasovem izletu je poskrbelo trgovsko in industrijsko podjetje Zarja z Jesenic. Predstavnici podjetja Marica Travnik in Ljudmila Zupan sta bili zares neutrudni. — Foto: F. Perdan od tega. Franc Erjavec je bil moj prvi učitelj. Moja domena v pihalni godbi je bas. Naš doslej največji uspeh je osvojitev bronaste plakete na tekmovanju pihalnih godb v Kopru in nastop na izseljenskem pikniku v Škofji Loki. Glasba mi vzame kar precej časa. Poleg tega, da sodelujem v orkestru, poučujem tudi mlade ,pihalce', fante, ki so se pripravljeni vključiti v naše vrste. Pa še v ansamblu Cadež igram. Moja trenutno največja želja je, da bi se tudi v Zireh ustanovila glasbena šola.« V Kranju bo revija mladinskih pevskih zborov Jutri ob 18. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma revija mladinskih pevskih zborov. To je prva izmed treh revij, ki bodo letos v kranjski občini. Mladi pevci so letos vključili v svoj spored take pesmi, da bodo čim bolj svečano počastili 30. obletnico osvoboditve. Na jutrišnji reviji bodo nastopili zbori iz osnovnih šol Josipa Broza-Tita iz Predoselj pod vodstvom Mirjane Čepirlo, Franceta Prešerna pod vodstvom Anice Pajkič, Staneta Žagarja pod vodstvom Janeza Forška in mešani pevski zbor gimnazije pod vodstvom prof. Matevža Fabjana iz Kranja. Revijo sta organizirala Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Kranj in Glasbena mladina Slovenija — osnovna skupnost Kranj. Upamo, da se bodo ljubitelji zborovske glasbe kar v največjem številu udeležili vseh manifestacij mladih pevcev. P. L. Miličniki so na sobotni vaji pokazali toliko znanja, da je bilo kar težko verjeti, da so vadili le tri dni. Vaja se je začela z reševanjem ponesrečenca iz stene in nadaljevala s transportom na improviziranih no-silih. Druga ekipa pa se je s ponesre-' čencem v reševalnem čolnu spustila po krvavških grebenih in ga pripeljala na varno. V nadaljevanje vaje se je vključil tudi helikopter. Reševalca je ponesel na kraj nesreče. Ponesrečenemu je bila nudena prva pomoč, nato pa je helikopter ponesel oba, reševalca na posebni vrvi, ponesrečenca pa v mreži, do ploščadi pred brunarico. Vaji so z zanimanjem sledili ne le gostje, temveč tudi drugi obiskovalci Krvavca, ki jih v soboto ni bilo malo. Po vaji, ogledali so si jo tudi pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, višji inšpektor Anton Cof, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Franc Šifkovič, tajnik Planinske zveze Slovenije Mirko Kmet, vdova in prijatelji pokojnega Slavka Furlana in vidni delavci na področju Šoferja Alpetoura Albin Zevnik in Marjan Dolenc sta skrbela za varno vožnjo. Med potjo pa sta udeležencem Glasovega izleta povedala tudi marsikatero zanimivost o krajih, kjer so potovali-— Foto: F. Perdan Zirovska pihalna godba je znana daleč naokrog. Skorajda ni proslave, ni prireditve v loški občini, da na njej ne bi sodelovali tudi žirovski godbeniki. Zirovci so na svoje uspehe upravičeno lahko ponosni. Na vsakoletnih tekmovanjih pihalnih godb iz vse republike so prejeli že lepo število priznanj in odličij. Kajpak pa »pihalci« iz žirovskega orkestra priznavajo, da najraje nastopajo pred svojo publiko, pred svojim občinstvom. Prav zato vsako leto v dvorani domačega kulturnega doma pripravijo koncert, nastop, ki je nekak prerez njihovega celoletnega dela. Taka prireditev je bila v Zireh tudi preteklo nedeljo. Pod vodstvom dirigenta Draga Kanduča so se poslušalcem predstavili s skladbami znanih mojstrov. Tri godbenike smo poprosili, naj povedo nekaj o svojem delu! Albin Šifrar (23), doma iz ISovodnja, zaposlen v tovarni Alpina: Štiri ali pet let, mislim, da že igram v žirovski J pihalni godbi. Veste, glasba me je privlačila že v mladih letih. Toda v mojem rojstnem kraju, v Sovodnjy, za vključitev v kako glasbeno skupino ni bilo možnosti. Šele, ko sem prišel j v Ziri na šolanje v Čevljarski šolski izobraževalni center, se mi je ponudila ta prilika. Takoj sem se prijavil na razpis, ki ga vsako leto objavijo žirovski glasbeniki. V pihalnem orkestru igram klarinet. Vaje imamo navadno enkrat tedensko, preti pomembnimi nastopi pa vadimo večkrat. Ne, to sploh ni naporno! To je moj konjiček. Glasbene šole nimam. Za vse znanje se moram v glavnem zahvaliti prizadevnima učiteljema žirovskih godbenikov Vikiju Zaklju in Tonetu Trčku.« Tone Trček (37), doma iz 2irov, zaposlen v tovarni Alpina: »Veselje do glasbe sem imel že v mladih letih. Zato ni čudno, da sem se že kot vajenec v žirovski tovarni obutve Alpina vključil med godbenike. Ja, dvajset let bo že Ivan Reven (50), doma iz Zirov, zaposlen v tovarni Alpina: »Štiriindvajset let že sodelujem v pihalni godbi. Moja domena so činele, veliki in malj boben. Zakaj sem se odločil za to pot? Veste, težko sem bil bolan! Jecljal sem, skorajda govoriti nisem mogel! In iskal sem si razvedrila. Našel sem prijatelje pri ,mu-ziki'! To me je rešilo. Lahko bi dejal, da sem izgubil manjvrednostni kompleks. Vsi smo čisti amaterji. K sreči nam je tovarna Alpina vedno šla na roko. Glasbene šole nimam. Moj prvi učitelj je bil Anton Jobst. Veliko znanja nam je posredoval. Kaj naj bi bila moja največja želja? Želim si, da bi se naša pihalna godba pomladila z mladimi in sposobnimi kadri, da bi tudi v prihodnje dosegali Še vsaj take uspehe kot doslej...« J. Govekar