THE OLDBST AND MOST POPULAR SLOVEN I AN NKWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Y AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV, KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of fonr Slovenian organizationt.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 231.
CHICAGO, ILL., TOREK, 4. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 4, 1928.
LETNIK XXXVII.
Katastrofalen potres v d-Albanec izvršil maščevanje.
ZOPET NOV POTRESNI SUN EK V ĆILI. — VELIKO POSLOPIJ PORUŠENIH. — MNOGO OSEB POŠKODOVANIH IN 200 MRTVIH. — POMOČ SE POŠILJA V PRIZADETE KRAJE. — V MESTU "TALCA" JE RAZGLAŠEN PREKI SOD.
-
Valparaiso, Čili. — Minulo nedeljo, dne 2. decembra zjutraj ob 12.22 uri se je v Čili zopet čutil močan potresni sunek, ki je povzročil velikansko škodo in zahteval tudi več človeških žrtev. Uradne vesti iz mesta Talca poročajo, da to mesto je bilo najhuje prizadeto. Mnogo poslopij je bilo porušenih in pod razvalinami je bilo pokopanih veliko človeških žrtev. Do sedaj so našli že 23 mrtvih trupel, a najbrž da bodo našli še več mrtvecev.
Potres je prihajal od strani morske obali in potem dalje, j Morje se je tako zaganjalo čez bregove, da so bili bližnji pre-< bivalci primorani umakniti se na bližnje hribe, ker si niso bili varni življenja, da jih morje poplove.
Talca, je mesto z 50,000 prebivalcev, oddaljeno 150' milj južno od Santiago. Kot se' poroča, je bilo v tem mestu u-' ničenih okrog dve tretjini poslopij. Porušena so vsa javna poslopja. VeČ hiš se je tudi vsled potresa udrlo v zemljo. Tisoče ljudi se nahaja brez strehe in brez vsakega zavetišča.
Iz mesta Linares se poroča, da so bila večja poslopja, kakor banka, univerza, šole in katedrala popolnoma uničena in podrta do tal. Nekaj oseb je bilo poškodovanih, smrtnih slučajev pa v temu mestu ni bilo.
V mestu San Fernando je bilo okrog 100 hiš porušenih do tal in tudi več oseb poškodovanih in nekaj mrtvih.
Skupno se je do sedaj dognali >, da je bilo v tem potresu o-krog 200 mrtvih in 700 oseb težko poškodovanih. Na mnogih krajih so se pojavili roparji, da bi ropali v porušenih! mestih: oblasti so pa poslale1 vojaštvo, da stražijo porušena' mesta. V mestu Talca je bil razglašen prek i sod, vojaki so ustrelili dva roparja, ki sta hotela ropati porušene domove.
iz neprizadetih bližnjih krajev se je ponesrečencem takoj poslala pomoč.
~_
OZNANJEVALEC PROHIBICIJE, JE SAM KRŠIL PROHIBICIJO.
Norfolk, Va. — Neki prote-ftantovski pastor Rev. Tyler Kmith, v North Carolini, je za časa Al Smithove kampanje najhujše agitiral proti Al Smi-thu, po cerkvah oznanjeval prohibicijo in kričal: "Molimo in prosimo, da bi bili rešeni Al Smitha, ki nas ogroža; da bi bili rešeni Rima, pijače in splošnega propada. Ako zmaga Al Smith, potem je izgubljeno vse; Rim bo nad nami zago-spodaril, propadla bo pa tudi prohibicija." Tako in še huje je v strahu tarnal zagrizeni pastor. Te dni ga je pa zadela kazen. Pokazalo se je, da je bil ta vneti oznan je valeč prohibicije, le zagrizen fanatik. Suhači so dobili pri njem en "pint" žganja. Moral je pred sodnika, kjer je pa trdil, da je pjiaČo hotel rabiti vsled bolez-
UMOR V SODNI DVORANI.
Morilec Alcibiade Bebe, ki je umoril v Pragi albanskega ministra Zena Bey, je bil u-streljen v sodni dvorani, za časa sodne obravnave.
Praga, Čehoslovaki ja. —
Kot je že znano, je bil meseca oktobra t. 1. v Pragi umorjen albanski minjster Zena Bev. Za ča?a. ko je minister sedel v neki kavarni, mu je morilec, Alcibiade Bebe oddal dva strela v hrbet, nakar je minister umrl na potu, ko so ga peljali v bolnišnico. Seveda, morilca so takoj prijeli in poslali v ječo.
Te dni se je pa vršilo zaslišanje, da se morilca obsodi na zasluženo kazen. K zaslišanju so bile pozvane razne priče, med njimi tudi Gani Bey. brat( od umorjenega ministra. Pričela se je obravnava. Na mestu je bil zbran porotni odbor, več odvetnikov, številne priče in tudi nekaj občinstva. Vse je bilo zbrano, končno pa pripeljejo zločinca.
Ko pa zločinca pripeljejo v ospredje, med pričami naen-' krat izstopi neki služabnik od Gani Bey, Albanec, po imenu Ziu Vicuterna in z veliko naglico odda iz revolverja šest dum-dum strelov na morilca, A. Bebe. Grozna panika je nastala po vsej sodni dvorani. Morilec, ki bi imel biti zasii-šan. se je takoj zgrudil mrtev na tla. Sodnik, odvetniki, porotniki in občinstvo vse je bežalo k vratom in ven iz dvorane. Ko so porotniki v naglici poskakali iz odra. sta dva izmed njih nri tem dobila precej! težke poškodbe.
Končno so morilca, ki je streljal v dvorani, prijeli; on se je pa prav mirno izrazil, "zdaj sem po albanskem načinu maščeval umor brata mojega gospodarja."
To je bil v Pragi že drugi! umor v sodni dvorani, tekom' enega leta. Oblasti dolžijo policijo, da je tega ona kriva, ker zaslišane osebe poprej ne preišče, če kdo nosi seboj, orožje.
OČE TREH OTROK USTRELJEN OD SUHAČEV.
Buffalo, N. Y. — Na jezeru "Ontario" so te dni suhači1 streljali z strojno puško na ne-' ki čoln, ko so slutili, da vozi pijačo iz Kanade. V čolnu sta se nahajala dva moška, Carl Andreson, star 34 in Edmund Sahr, star 24 let. Ker se na poziv suhačev čoln ni ustavil, so suhači pričeli streljati. Ander-son je bil mrtev, Sahr pa težko ranjen. Ko so suhači čoln preiskovali, niso našli nič pijače, našli pa so neko listino, kot račun za kanadsko pijačo. An-derson zapušča 3 male otroke.
ni, le kot zdravilo. Sodnik pa mu je odgovoril. "Nič se ne iz-| gov&rjajte. Vi kot oznanjeva-lec prohibicije, bi morali biti kaznovani še huje, kakor kdo drugi.'* Pastor je plačal $100. I kazni in stroške.
HOOVER SE PODA NA DOLGO POTOVANJE.
Bodoči ameriški predsednik Hoover se poslavlja v pristanišču Los Angeles, Calif., ko ladja "Maryland" zapušča pristanišče. Poleg Hooverja se nahaja tudi Mrs. Hoover.
STAVKARGE ¥ KENOSHI IZPUŠČENE IZ ZAPORA.
Med stavkarji v Kenoshi je bilo aretiranih tudi več deklet. — Dobrotniki so zbrali sklad, da je bilo 9 deklet izpuščenih.
Milwaukee, Wis. — Ker niso hotele plačati kazni po SI00., je bilo med stavkarji v Kenoshi pridrženih v zaporih tudi 9 deklet. To je pa v javnosti pri občinstvu vzbudilo veliko sočutje. Mnogo oseb se je zavzelo, ki so simpatizirale z stavkarji, posebno pa še z dekleti, ker so morale ostati v prisiljeni delavnici, da bi odslužile to kazen. Več dobrotnikov se je združilo skupaj in so pričeli zbirati sklad, da dekleta rešijo iz zaporov. Stvar se je prav dobro posrečila. Kmalu so nabrali dovolj denarja in dekleta so bila izpuščena.
Ko so dekleta izvedela, da so prosta, jih je to zelo razveselilo. Pet izmed njih se je javilo, da bodo potovale v razna mesta in pri drugih unijah navduševale delavce za propagando delavskih unij.
Zdaj je nadalje ostalo v zaporih le še sedem moških, za katere še nimajo zbranega potrebnega sklada, da bi jih odkupili. Ti so se pa tudi sami izrazili, da hočejo kazen prestati do konca.
Ostali stavkarji v Kenoshi so priredili v hotelu "Dayton" skupno pojedino izpuščenim stavkarcem, ki so se veselile svoje prostosti.
__A
— Berlin, Nemčija. — Mestni župan v Coblenz, je bil te dni obveščen od mestnega sve-ta, da so francoske vojaške oblasti zapustile dvorano, katero so rabile za časa okupacije. Župan se je zadovoljno izrazil, "torej zdaj je Sele nastopil čas, da zopet uživamo popolno svobodo.
FRANCIJA BO POMNOŽILA ARMADO.
Poincare želi pomnožiti francosko armado. — Radikalna ' stranka je temu nasprotova- j la, a Poincare je prišel na [ površje.
Pariz, Francija. - Odkar
je v Franciji Poincare prišel na površje, ie pričel voziti prav1 po svoje, kakor italijanski Mussolini. Te dni je bilo v po- i slanski zbornici predlagano, naj se francoska armada znatno pomnoži. Radikalna stranka je to odločno protestirala in ! skušala ta predlog odvreči.
Ker sta pa Poincare in vojni minister Paul Painieve imela večino na svoji strani, je bil predlog sprejet in odobren.! Nakazalo se je za armado novega kredita $32,000,000., to je, toliko več, kakor pa lansko leto. Tako bo Francija za prihodnje leto vzdrževala armado, katera se smatra v tem času za najmočnejšo armado na svetu. To se je pa zgodilo vkljub mirovni pogodbi in proti pogodbi Kelloggovega pakta.
Veliko vznemirjenje v francoski zbornici je povzročil neki poslanec, ko je povdarjal, da močne utrdbe ob bivši Hin-denburgovi črti, še vedno ogrožajo Francijo in da v morebitni prihodnji vojni, Belgija morda Nemčiji ne bi nasprotovala.
Francija je sicer opravičena, da čuva varnost svoje države, [razvidno pa je, da si vsled Nemčije dela več skrbi, kakor bi bilo potrebno.
— Los Angeles, Cal. — Wal-lace J. Blanchard je te dni vložil tožbo proti svoji ljubici, Adelaide B. Pettenger Han-son, rekoč, da mu je že pred dvema letoma obljubila, da se z njim poroči, kar mu je pa zdaj odrekla. Toži jo za odškodnino $53,000.00.
KRIŽEM SVETA.
—	Colon, Panama. — Te dni je nenadoma umrl kapitan Lynn S. Edwards, star 58 let, ki je imel nalogo nadzorovati atlantsko obrežje v Panami. Ker se je slabo počutil, je šel k zdravniku, da ga preišče. Potem se pa kar naenkrat zgrudi mrtev na tla. Zadela ga je srčna kap.
—	Ne\vport, R. T. — Parnik "Providence", ki je te dni plul iz Newporta v Fall River, se jo vsled silnega viharja moral vrniti nazaj v pristanišče. Na parniku se je nahajalo okrog 100 potnikov. K sreči se pa posebnih nezgod ni pripetilo.
—	Lincoln, Neb. — Mr. in Mrs. Stephen D. Hyde, oba stara po 86 let, sta se zadušila. menda vsled uhajajočega plina, za časa, ko sta pripravljala obed na Zahvalni dan. Šele drugi dan popoldne so našli njuna trupla.
—	Streator, 111. — Te dni so pri družini John Gallick, dobili trojčke, vsi trije krepki dečki. Mrs. Gallick je zdaj mati že šestih otrok, počuti se pa prav močno.
—	Kenosha, Wis. — Še ena žrtev je prišla na listo siav-karjev "Allen A knitting mills" v Kenoshi. Ko se je Herbert Reiser, star 21 let, vračal iz tovarne proti svojemu domu na 6035 — 24th ave., ga je nepri-
i čakovano iz bližajočega avtomobila nekdo ustrelil v hrbet. [Ranjenca so odpeljali v bol-Inišnico, a zdravniki so se izra-jzili, da bo težko okreval.
—	Toledo, O. — V kino-gle-jdališču "Bijou" je te dni nena-I doma izbruhnil požar, za ča-isa, ko se je v dvorani nahajalo
| okrog 500 oseb, med njimi tu-[ d i veliko otrok. Ogenj je nastal pri stroju. Vse je v strahu drlo proti izhodu, vendar pa ni bil nihče poškodovan, kakor le operator se je močno opekel, ko je skušal ogenj pogasiti.
—	Berlin. Nemčija. — Lastniki jeklarskih tvornic v porur-skem okraju na Nemškem in stavkajoči delavci, so oddali vso zadevo vladi, da ona posreduje za. sporazum. Pričakuje se, da bo vlada to stvar uspešno uredila in preprečila nadalj-ne nemire.
_rv_
PET LET ZAPORA, KER JE USTRELIL NA SVOJO ŽENO.
St. Louis, Mo. — Dasiravno je njegova soproga pričala, da je Guy Mathis ustrelil na njo po nesreči, je bil pred sodnijo obsojen na 5 let ječe, obdol-žen, da je svojo ženo hotel u-moriti, kar se mu pa ni posrečilo. Porota ga je priznala krivim, on pa hoče vložiti pritožbo na višjo sodnijo.
GIL JE NASTOPIL URAD. KOT PREDSEDNIK MEHIKE.
Mexico City, Mehika. — Dne 30. novembra je Emillo Portes. Gil nastopil svoj urad, kot za-j časni predsednik Mehike, zaj dobo 14 mesecev. Gil je star j 37 let, nima posebne vojaške izobrazbe, ima pa posebno na-J darjenost in zmožnost za u-, pravo visokega urada, katerega je nastopil. Ljudstvo je navdušeno pozdravilo novega, začasnega predsednika.	I
Iz Jugoslavije«.
RADI NEPREVIDNOSTI NASTALI POŽAR ZAHTEVAL ŽIVLJENSKO ŽRTEV.—SUBOTICA DOBI AMERIŠKO POSOJILO? — PREFRIGANA SLEPARKA NA BI-ZELJSKEM. — DRUGE RAZNE ZANIMIVE VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Gostija — požar — živ zgorel.1
i
Iz Sv. Jurija ob Ščavnici poročajo: Dne 7. novembra se je poročila tu vdova N. Gostje so bili ves dan prav židane volje. Zvečer, ravno ko so sedli k večerji, je pri isti hiši v gospodarskem poslopju izbruhnil požar. V par minutah je bilo vse V plamenu. Petero gasilnih društev je bilo takoj na mestu, a lesenega, s lamo kritega poslopja ni bilo možno več resiti. — Domači in gostje so izpustili živino in to je vse, kar se je rešilo iz gospodarskega poslopja. — Ves čas so ljudje govorili o nekem starcu, ki je spal na slami. Nekateri so slišali obupne klice na pomoč, drugim se je zdelo, da so ga videli skočiti iz svisli in obležati, a'pravega, kaj se je zgodilo z njim, se ni vedelo. Ob pol 3 zjutraj pa so iz ruševin potegnili napol ožgano truplo nesrečnika. — Kako je požar nastal, se ne ve.
-o-
Veliko ameriško posojilo vojvodinskim mestom.	>
Mestni magistrat v Subotici se že dalj časa pogaja z ameriškim finančnikom Mac Da-nielom za najetje večjega po-i sojila. Subotica zahteva 200 milijonov dinarjev in hoče s tem denarjem zgraditi moderno klavnico, kanalizacijo in druga javna dela. Mac Daniel pa ponuja sto milijonov, pod pogojem, da mestni magistrat odkupi njegovo električno centralo v Subotici, ki preide 1. 1932. tako in tako v mestno last. Ob tej priliki namerava Mac Daniel obiskati tudi Bel-grad in Novi Sad, da se tam pogaja za posojilo. Vso zadevo bo obravnaval tudi odbor vojvodinskih mest, ki se bo pogajal z Mac Danielom za najetje kumulativnega mestnega posojila.
Pretkana goljufica.
V Posavju se že oglašajo vinski kupci. Te dni pa je hodilo po Bizeljskem neko dekle, staro okrog 20 let, samozavestnega nastopa, ki je "kupovala" vino za konzum v Zagorju. Plačevala je ugodno, pridno pokušala sladko kapljico ter se tudi ni branila mastnih prigrizkov, s katerimi običajno postrežejo ob takih prilikah ljudje v vinorodnih krajih. Tako je "zglihala" za 150 hI vina, za aro pa ni dala niti pare. Ko ji je bilo dosti te komedije, je lepo na tihem izginila. Na kolodvoru v Dobovi pa se je najbrže spomnila, da nima denarja za vlak. Pričela je jokati in tožiti, da ji je bila ukradena denarnica s 300 Din gotovine. Nekemu dobrodušnemu posestniku se je "reva" res razsmilila, ustregel je njeni prošnji ter ji posodil 100 Din, <ia bo mogla domov. Seveda mu jih bo vrnila, ko se vrne po nakupljeno vino. . . Toda zastonj so čakali kmetje na mlado kupovalko, zastonj je čakal ogoljufani dobrosrčni posestnik na posojenih 100 dinarjev.
Stvar se mu je končno vendarle zazdela sumljiva, ovadil je zadevo orožnikom, ki so pretkano goljufico kmalu izsledili. Je to neka J. B., doma nekje od Litije.
n
Zastrupljen je krvi — smrt.
Marija Horvat v Vinskem vrhu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je pred nekaj dnevi zo-bačkala listja za steljo. Pri tem se je na kostanjevo bodico pičila v prst. Bodica je ostala v prstu. Žena jo je z iglo hotel a dobiti ven. Igla najbrže ni bila snažna in prišlo je do zastrupjenja. Peljali su jo v Ormož k zdravniku, toda pomoči ni bilo Nastopila je smrt in Marijo Ilorvatovo, mater većih nepreskrbljenih otrok, so v petek 9. nov. zjutraj položili v hladno zemljo.
Pod ivjana mladina.
Na Urejali pri Krškem s-a se 7. m. m. sprla na paši 151et-ni S. in lTletni Jožef Barbič. S. je potegnil nož in ga zasadil naravnost v srce Barbiču, ki je bil takoj mrtev. Umorjeni Barbič je bil iz dobre hiše in priden fant. Vsa okolica sočuv-stvuje s težko prizadetimi starši.
Smrtna kosa.
V Sarajevu je umrl novomeški rojak, duhovnik vrhbosanske škofije, katehet k'. Anton Zorko. — Dne 6. nov. jo umrla po dolgi, mučni bolezni v Starem trgu pri Višnji irori gospa Antonija Stepic, soproga tamkajšnjega župana.
Volkovi v srednji Dalmaciji.
Prebivalci Sinja in Trilja žive letos radi slabe letine v zelo težavnih razmerah. Razen tega pa so se pojavila v Grabu, nedaleč od Trilja, velika krdela volkov, ki so v eni sami noči poklali .°>7 ovac. Volčja krdela so se pojavila tudi v sinjski o-kolici.
Kraški kamen.
Društvo mater in vdov v vojni padlih italijanskih vojakov, sekcija Trst, bi si rado preskrbelo nekaj dohodkov s kraškim kamnom, primerno vpo-dobljenim kot spominek na bojne čase. Poslali so take spominske kamne kralju, vojvodi d'Aosta, bivšemu poveljniku tretje armade in Duceju Vsi ?o se lepo zahvalili, pa brez pričakovanih lir. Nadejajo se, da vzamejo vsi oni, ki si pridejo ogledat kraška bojišča, s seboj od društva pripravljene kamne, kajti "kamen Krasa ni samo krajevni, ampak narodni spominek, drag borcem za odrešenje Krasa in opomin bodočim generacijam. Kraški kamen mora biti raznešen po vsei Italiji."
\ U o »e ti **Aroerfkan«ki Slovenec" dopade, po v*j to fro> jim prijateljem in znancem In
priporoči jim g-a, da si ga ne-
1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 4. decembra 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najMaroJft (loveniJd list ▼ Ameriki □ stanevijea leta 1S91.
vsak te i—U nedelj, po-■~«<teljfecv In đnevvv po praznikih.
Izdaja Is tiska?
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva ia oprave: «849 W. adnd Bi., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0099
HtkTOtDŽBti
t.A celo leto _ ■. 15.00
Iz pol leta _ 2Jt0
2a €hUam» Kanado In Kvropo^
£a celo teto___$6.00
Za pol leta ___ 3,00
The First and the Oldest Sloveti Lan Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, ezcept Sonday, Moa« day and the day after holidaya.
,	Published by:	i
EDINOST PUBLISHING CO. j
Address of publication office:
1849 W. 22nd St.t Chicago, 111.
Phone: CANAL, 0098
Subscription:
Por one year_______________$5.00
For half a year.______________2.50;
Chicago, Canada and Europe:
ror one year____________$6.00 ■
.ror half a ycar __________________3.00:
DOCfitt vAagi rnmaw za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- j aiitvo nemf đfeu ha pot pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu t« ta» đo iMTlfeB dopoldne.'—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov ne mia.	_
PCMBOffL —— ffrletllliH poleg vašega naslova na listu znači, io	faaafe« Bet plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker
a tem vefebu pomagate lista.
—---- . ■, .........1
Bctered » stcoad clase matter November 10, 1925. at the post office at; i Umi . Mfci \h, ma4m Acl of March 3, 1379.
J. hL Trmnk;
Si par&a ii&Hano m Lubiana.
ii.
Drugič se bo signor Mussolini prav mulo zmenil za menje kakega svojega opozicionalca. Ako ima kak načrt glede amputacije bo čel neizprosno za uresničenjem takega načrta, j Naj kdo misli o Mussoliniju in njegovih metodah in nazorih, j kar hoče, vsak mora pripoznati, da Mussolini in njegov režim ve, kaj dela in kaj hoče, in da sledi svojemu načrtu z brezobzirno doslednostjo in izredno eneržijo. Ako pride javni ele-j Tiient v ltf.liji v konflikt z javnim elementom v Jugoslaviji, sej .*melo lahko trdi naprej, da bo italijanski narodni in državni! duh zmagal, ker v Italiji je ta duh raketen do skrajnosti, v Jugoslaviji pa pod vsako kritiko, ak . i- sploh kaj. Ako eden dela in bdi in napenja vse * oje sile, r pride do kakega] uresničenja načrta, drugi pa e- dr . irui a meži in se prepiraj in ko 'c doma. potem je v	- r kdo ostane zmagova-i
iea. J lussolini ima vse ;tnee ■ age svojega načrta na svoji strani, v Ju gosi a v-	vprašanje, ako je govoriti o kakem odj oru, p .da, da se tam za kako amputacijo dela pra^" načrtu, morda bolj intezivno, kakor bi mogel rl ni sam.
T	_n pesimizem, utegne kdo poreći. A!i res'
T •	Voglejmo razmeram odločno v oči.
posebno visoka politika, kakršna je predvsem -va. nt: fcicer dosti ne ozira na kako ljudsko mišljenje aiije, a dosegla bo laka politika svoj namen tem lažje, ; . narodu ni kake odporne sile.
Kako fftoji a to odporno silo v Jugoslaviji, če res Mussolini! namerava Jugoslavijo oslabiti potom amputacije?
Vzemimo najprej Slovenijo, ker predvsem bi bila ta prizadeta, onkraj črte Dravograa-Zidan most, Kočevje-Delnice bi! vladal vrisk in veselo poskakovanje.	[
Naj navedem doživljaj na Jesenicah.
Lilo je začetkom lota 1919. Bil je tudi začetek konca. | Med begunstvom me je večkrat vleklo na Jesenice, da izvem knj o — domovini. Domovina. . . Ivan Cankar je po svojem krepko zabavljal čez domovino. Morda opravičeno, a stavim, da bi nikoli ne bil, ako bi bil domovino — izgubil. Krasno je v koloradskih gorah, ampak neizmerno hudo. "Beseda sladka — domovina. .
Tedaj I. 1919 so tudi drugi stali pri začetku konca. V Jesenicah stopim na vlak. Med potniki je bila bleda ženska z več otrok. Na obrazih si jim čital: Iz domovine so morali, iz solnčne Goriške, lvdo ume njih gorje? Plaho se ozirajo okoli sebe. skoroda se ne upajo govoriti. Ubogi, ki ste morali iz solnca, iz domovine. Drugi potniki so bili zelo glasni. K bledi Goričanki pristopi debela Gorenjka in zapraša: "No, kako pa pri vas v Gorici?" Goričanko so skoro polile solze Koma.) je zajedala: "Oh. . . hudo, strašno. . . Lahi so kakor zverine Dalje ni šlo.
i
Gorenjka niti ni zapazila gorja — brezdomovincev. Zelo
ostro so je odrezala : "Hm. . . imate pa tam oranže, pri nas v ti
pr. . . Jugoslaviji pa človek ne dobiš noben d. . Istina dobesedno.
Čenče čenčaste. . . bo kdo zavihal nos. . . Ali spadajo take cence v uvoden članek? Viha in zaviha, kakor komu drago.
J- Krok -le dobro vedel, ko je govoril o psihologiji mas, kaj to pomeni, in trdim, da je psihologija mase večjega pomena, kakor vsa zasukana in prekanjena diplomacija.
Pa je iz železniškega voza. Za me je tem večje važnosti
bl Iahko Povedal tudi nekaj o enaki psihologiji, katero
sem študiral tiste dni v bivšem deželnem dvorcu v Ljubljani in za mizami v palači tedanje vlade in pri ljudeh, ki so bili visoko
"gori".
Ampak zdaj ni več tako. Ali r^s? "Obhajali" so desetletnico — osvobojenja. Kako? Sokoli so ostali lepo za pečjo, stranka je več ko kaka — domovina, na grobo se zabavlja čez orl - in orlice, orličke in orličice. . . manjka samole, da se jih ne nazivlja z — osli in oslice. . . ker po pisavi v gotovih časnikih bi sodil, da so res — osli, ko obhajajo neko desetletnico, in ko se slovenska domovina, kar je je še, tako mrcvari od domače strani, pa riše Mussolini v Rimu mejo Dravograd-Zidan 'most. . . in s j vtaplja v sladak spomin, da je tam nekje bila — nostra Aemona.
In dalje od črte Dravograd—Kočevje-Sušak. Bogami. . . kako posluškujejo vsaki vesti iz — Budapešte, in vidijo — kralja, laški je, a je kralj. . . in komaj čakajo, da zjurišajo Balkan. Čenče, fantasterije. . . beži, beži. . . Well, pravi A-merikanec, ali je potem well, ali ni.
Na skupščini v Sisku je glasom hrvatske "Naše Nade" vodja dr. Maček izjavil: "Nikada više naša noga neče prekoračiti. praga beogradske skupštine". Ali naj Balkanci pridejo v Zagreb? Vsaj zdaj bi odšli brez — glav. "Nikada". Ali sploh more iti tako naprej ? Nihče ne bo tako nor, da bi kaj takega trdil. Kaj toraj ?
Bog pomaga tudi le tistim, ki si sami pomagajo, v Jugoslaviji ne bo, bogami, da ne bo, ker si sami ne.
Balkan bo toraj ostal — Balkan, v Zagreb pride mažar-' sko-italijansko kraljestvo, in do Dravograda-Zidanega mostu...' bode — oranž in polente in polentarije, seve največ v — Emoni, ker tam nečesa najbolj primanjkuje.
KAJ JE NOVEGA NA ŽELEZNEM OKROŽJU?
Gilbert, Minn.
Gospod urednik Amer. Slov.: Tudi jaz želim napisati par i vrstic v našem priljubljenem I listu A. S., ako mi dovolite en j mali kotiček. Iz naše naselbine se nihče ne oglasi, da bi kaj poročal, zato pa jaz želim poročati nekaj vesti, da ne bodo drugi rojaki po Ameriki mislili, da smo pri nas zaspali.
Ravno posebnih novic nimam poročati. Zimo imamo tukaj tako lepo in toplo, da bi se lahko kar pod grmom sedelo, kakor meseca julija. To je pravo indijansko poletje. Nekateri že kar "kikajo", ker ni nič snega. Ko bi zapadel sneg, bi vsaj kdo dobil delo, ko bi morali ceste in ulice čistiti. Jaz si pa mislim, da nas tudi sneg ne bo pozabil, predno bo zime konec.
Bela žena nas tudi večkrat obišče. Ona ne zamudi nobene prilike, kadar ji pride pod roko njena žrtev. Ni dolgo, ko se je oglasila pri družini Ber-gan na Elcor in jim ugrabila očeta. Pozneje pa je zopet zahtevala drugo žrtev, vzela je seboj še mater; ostali so sami otroci, ki močno žalujejo za ljubljenimi stariši. Naj tudi jaz izrekam svoje sožalje.
Drugič se je zopet bela žena ustavila pri dobro poznani družini John Francel in pobrala ljubljenega soproga in očeta, Bil je že dolgo let naročnik za list Amer. Slov. in za Ave Ma-ria. Mož je bil že dolgo časa bolehen, a je kljub temu opravljal svoje delo do zadnjega, še par dni pred smrtjo. Ko je bil že zelo slab, je šel v bolnišnico j v Duluth, da bi ga operirali;; ker so pa menda zdravniki u- j videli, da bi težko okreval, gaj še operirali niso. Popoldne so i
i ga pripeljali nazaj domov, po-I noči je pa potem že umrl. Po-| ! greb je bil zelo lep. Pokojni je 1 bil doma iz Dobrega Polja v j i Jugoslaviji. Kolikor mi je zna-' no, tu zapušča neutolažljivo ženo, 5 sinov in 2 hčeri, enega] brata v Duluth, Minn., eno se-: ; stro v Buhl, Minn., eno sestro' i v Eveleth, enega brata pa v I stari domovini. Vsem žalujočim izrekam svoje sožalje.
Nedavno se je Frank UlČar podal na dalno potovanje za katoliške liste. Zdaj se nahaja v Michiganu. Ker je to pefto-; vanje precej težavno, se prav toplo priporoča, da bi bili povsod zastopniku naklonjeni, kadar vas obišče.
Ob enem tudi sporočam, da se pri meni, Mrs. Ulčar, kot za-stopnici Amer. Slovenca lahko; dobi "Koledar Ave Maria" in j "Družinska pratika". Zdaj ko se je soprog podal na daljše potovanje, pa jaz opravljam zastopništvo doma. Seveda, je| to zame, kot za hišno gospodinjo bolj težavno, ker imam dosti drugega dela, vendar pa, za dobro stvar se vse naredi. Ako želite dobiti koledar, pra-tiko, ali pa gramofonske plošče, kar pridite, vam bom prav z veseljem postregla.
Naj končno pozdravim vse čitatelje in naročnike Amer. Slovenca širom Amerike. Ob enem pa vsem skupaj želim tudi Vesele božične praznike.
Josephine Ulčar.
JANEZ IZ GRABNA IMA BESEDO.
Pueblo, Colo.
Ker naši vrli dopisniki vedno pridno poročajo, zato že skoro nimam poročati kaj posebnih novic, vendar pa za en -mali kotiček se lahko še vedno nabere. Nedavno smo bili povabljeni na tombolo, katere!
sva udeležila tudi jaz in moja boljša polovica. Ko pridemo v dvorano sv. Jožefa št. 7. K.S. K.J., vidimo, da je bilo že vse pripravljeno za tombolo. Točno ob 7. uri pa se je stvar otvorila.
Lepo smo pokrivali "numar-ce" kar eno za drugo in kmaluj se oglasi prvi, za njim drugi in tretji, -'evo ja, tombola, terna". Eden je dobil kokoš, drugi petelina, tretji "dallyko", itd.
Jaz in moja ženica od pri-četka nisva imela sreče. Drugič mi pa ženica pokaže, "poglej, 14 imam že pokritih, samo še ena manjka". In res, potem pa klicar zakliče "številko 63"; Franca se pa oglasi "moja je". Ona je bila zelo vesela, da je zadela tombolo, jaz pa nisem bil nič kaj preveč vesel, ko so mi pokazali, da je dobila "žakelj moke". Imel sem oblečeno svojo boljšo obleko, potem pa nositi domov "žakelj moke", sem si mislil, bom pa še obleko pokvaril. Žena se je pa oglasila, da bo tudi ona pomagala nositi, tako je bila vesela, ko je tombolo zadela. Potem pa res primeva žakelj vsak na enem koncu in tako neseva moko proti domu. Hodila sva pa tako, da je ona šla po "sidewalku", jaz pa po grabnu. Potem sem pa rekel, "veš kaj ženica, jaz bom to dal na svoje rame in kar sam nesel". Pomaga mi spraviti na rame, jaz sem pa potem nosil, kakor sam Samson. Res sem bil pobeljen kakor mlinar, pa kaj zato. Obleko sem poslal v čistilnico, pa je bilo vse O. K.
Zdaj pa naj še povem, kako sem jaz prišel do tega lista, Amer. Slovenca, ker lahko rečem, da to je najbolj "gut" list za vsakovrstne novice. Ko sem enkrat šel po opravkih k Mrs. Meglen, mi je rekla, "veš kaj, na Amer. Slovenca se naroči". Jaz sem pa rekel, "kaj pa bom še <l enim listom, saj jih imam že dovolj". Ona mi pa ni dala miru poprej, da sem naročil. Zmenila sva se pa še tudi, da bom včasi kakšen dopis dal v Amer. Slovenca. Zdaj sem pa rekel, da moram držati besedo, ker obljuba dela dolg, da tudi jaz malo napišem za naš list, ker v njem vedno či-! tam dopise iz cele Amerike. Drugače se morda še ne bi o-glasil, pa me je naša zastopnica pokarala, zakaj ne izpolnim svoje obljube.
Zdaj pa najlepše pozdravljam vse čitatelje tega lista, listu pa želim še veliko novih naročnikov in najboljših uspehov.
Janez iz Grabna.
GLAS OD SV. JANEZA V DE-TROITU.
Detroit, Mich.
Well, naš prvi bazar dela. Kako dela, se še ne da prav natančno povedati. Ko to pišem, je šele prvj dan bazarja potekel. Res je pa, da je bil ta dan prav zadovoljiv. Če bo tako dobro skozi ves teden, bomo brez skrbi rekli, da je bilo vse čisto ali right.
Kar se tiče priprav za bazar, je treba brez pridržka priznati, da so bile naravnost ime-'
nitne. Naši ljudje so prav z veseljem nanesli toliko lepih dobitkov, da so vsi štanti do vrha napolnjeni. Nekateri predmeti vzbujajo ne samo posebno pozornost, temveč naravnost občudovanje. Posamezna društva so pa zadnje dni pred začetkom bazarja posvetila izredno pozornost okrasitvi štantov. Več večerov so delali na tem in s pravo umetniško iznajdljivostjo napravili res nekaj kras- j nega. Človek ne ve, kateremu; štantu bi dal prednost. Vsak je za svoj namen tako primerno urejen, da bi skoraj ne mogel biti bolje. Že samo zato je vredno priti pogledat, da se oko napase na teh lepih prizorih.
Poleg tega je pa seveda j glavna stvar to, da na vsakem I štantu skrivaj preži gospa Src-' ča na svoje žrtve. Nihče je ne' more videti, pa vsak jo more' občutiti na samem sebi. Hodiš iod štanta do štanta, smučeš se| tu in tam, položiš groš na to( ali ono številko, kolo se zavrti' in kar naenkrat plane gospa Sreča s kolesa nate, te objame z obema rokama in ti nasu je 'čudno lepih darov v naročje, j Kdor vse to prav premisli, ne bo ostal doma za ves svet ne. i Posebno v soboto in nedeljo zvečer bo vsa sreča z vsega j sveta skupaj na 386 Geneva. • Šele prav pozno po noči v nedeljo, ko bo kelvinaion neko-i mu prisojen in ko bo zadnji j dar s štantov izginil nekomu \ naročje — šele takrat. nravun.J se bo gospa Sreča zopet kam j drugam premufala. Ta -eden j je pa pri nas kot stalni gost in j se čisto nič ne premakne izpor! te strehe. Zato ne sme ni :."•.•! manjkati v soboto in v n;<! -' Ijo na našem bazarju. Torej naj svidenje!
Je še ena novica pri nas kij mora romati križem sveta. —; Prejšnji teden smo imeli "of-J cet". So sicer pravili, da bo vse strašno tiho in brez šundra, e.! pa ni bilo ne! In kako naj bi, tudi bilo, če se je pa ženii tak: fant od fare kot je naš Mike' Plautz, tajnik Naj sv. Imena, tajnik Marije Pomagaj, cerkveni kolektor in sploh, no ja, fest fant! In se je ženil in jej jemal in končno vzel v zakon j članico Marijine družbe. Ireno j Beemerjevo, iz splošno spošto-j vane in dobre družine. In so j jima napravili "Shower", daj sta toliko dobila, da bi mogla' na bazarju postaviti poseben j štant. (Pa pravita, da ga bos'a i rajši postavila nekje blizu cer-j kve, kjer bosta živela, ko sej vrneta s svojega "Honev-moon".) No in bila je poroka. In je poročal g. župnik, seveda, pridigal jima je pa Rev. t Pascal od sv. Štefana v Chica-gi, petje je pa vodil Rev. Odi-j lo, misijonar, o. ves. če se Mike! ženi, pride vse ta boljše v Detroit z vseh koncev sveta. In tako torej ni bilo vse tako tiho in skrivnostno, kot je bilo sprva kazalo. Pa je tako prav in lepo in po vsem tem Mike in Irena lahko prav za gotovo vesta, da sta res oženjena. Bog jima daj obilo sreče in zadovoljno-1 sti in veselja in zdravja, cerkvi
MUfpfJČREBfc-
Ne pomaga nič. — Neka žena se bridko pritožuje nad svojim možem, češ, da silno grdo ravna z njo. Prijatelj ji svetuje, naj ravna z njim kolikor moč lepo, češ, s tem mu bo de-vala žerjavico na glavo. "To ni nič," pravi žena, "saj sem mu zlila že dva vrča gorke vode na glavo, pa ne pomaga nič."
Učilelj	i.'-enkam ka-
rakterizirati vrtnico in vijolico. Vrtnico opisuje kot lepo, | ponosno damo, ki visoko nori | glavo in razveseljuje ljudi s j svojo lepo postavo. Nasproti pa ji pride drugo bitje, ponižno, skromno, tiho in neopaže-na . . . Kaj si predstavljal , o-, troci pod tem bitjem? — Ani-, ca : "To je moški!"
Lepa tolažba. — lu^jsier
Groga se je dolgo mudil na strokovnem potovanju. Ko se vrne, pride k njemu sinko in mu toži: "Atek. danes me je že spet mama tepla." — "Potolaži se, sinko, .^aj jutri te bom pit lahko že jaz."
Nepoduč!jfvi učenec. — l i-
telj v šoli v dolgem govoru 'io-dučruje otroke, kako je treba spoštovati stare ljudi. I); bi videl, kako otroci pazijo, prične izpraševati. Zato voraša malega Janezka: "Kaj bi s ti ril ti, Janezek, če bi sedel v polnem vozu cestne železnice in bi vstopil star mož?" — Janezek: "-Vpil bi. 'zasedeno'!"
Ka j predvsem zarsšmr.. — Janezek je prvič v šoli. Učitelj izprašuje otroke po imenu. Janezek dvigne roko, učitelj ga vpraša, kaj ž >li. "Rad bi vedel, kdaj se prično počitnice."
Mladi igraiac. — Dama: Zakaj jokaš, malček?
Otrok: Padel sem po stopnicah.
Dama: "Na tu ima-'-- lo centov in ne joke. i ver.
Otrok: < ukujle. gospa, če hočete padem za tak denar se enkrat!
sv. Janeza pa mnogo Plan1 zov, bodočih tajnikov in kolektor-jev in sploh fest fantov.
Porocevalec,
KATOLIŠKIM SLOVENCEM V MILWAUKEE NA ZNANJE!
Sheboygan, Wis.
Zadeva slovenske župnije v i Mihvaukee, Wis., ne bo rešena I potom časopisja, ker to vprašanje spada v delokrog našega nadškofa. Zato sem pisal pisma na častite gospode: V. Šolar, J. Plevnik, F. Bajec, M. Pakiž, da pridemo na skupni sestanek v Mihvaukee in da se zadeva slovenske župnije reši v sporazumu našega nadškofa.
Srčen pozdrav kat. Slovencem v Mihvaukee, Wis.
Rev. J. Cherrse.
PODLISTEK
Drobtine s potovanja v domovino in nazaj.
Od Koroškevasi se bere v pismu od leta 1328 in 1357; na Slatneku je Tomaž Lisec prodal svoje posestvo 1397; Peter de Rai-tenburg je bratovščini presv. Trojice v Novom .i i zastavil 4 grunte v Regrčivasi leta 1389; nekaj novomeščanov je" podedovalo pristavo v Jurnivasi, in ti so jo prodali potem Martinu Rajnuši leta 1424; Žiga Schagkh (Šak) je Šmihelskemu župniku prodal 1 grunt na Boričevem 1. 1488; Jurij Mindorfer je zastavil nekemu Šmihelcu 1 grunt v Sreberničah 1. 1410. Enako se bere od mnogo druzih vasi. Od mlinov Šmihel-skih ae bere v listinah od 1. 1440. L. 1652 se je vsled pritožb določilo," koliko smejo
mlinarji v novomeški okolici merice jemati. Župnik Šmihclski je svoj mlin prodal 1. 1585. Ta mlin je bil v Šmihelu na potoku.
Kandija je bila okoli 1. 1710 še prav majhna. Od 1708 do 1712, tedaj v petih letih, sta bila iz Kandije (razun dveh gradov) le dva kersta, v Šmihelu pa je bilo rojenih v ravno tistem času 25 otrok, / Kandiji nekdaj ni bilo mosta; bil je le brod. Ta brod je podaril Janez pl. Lenko-vič, posestnik mehovskega, ruperškega in poganiškega grada, novomeškemu frančiškanskemu samostanu. Ko so poznej most naredili, so samostan za brod odškodovali z letnimi 62 gl. st. d. Od leta 1731—1735 je bilo od novomeškega frančiškanskega samostana skoz Kandijo do Božjega groba pri germskem gifedu 14 postaj sv. križeve-ga pota. O gotovih časih je eden očetov frančiškanov križev pot vodil. Ker se je pa zlasti o deževnih dneh ljudstvo te po-božnosti le malo vdeleževalo, je vse to kmalo jenjalo. — Žab ja vas je še prav
mlada. Pervi kerst iz te vasi je bil 1. 1802.
Da so gradovi novomeške okolice večidel stari, se razume. Na mehovskem gradu je živel okoli L 1198 Albrecht Mehovski, 1250 Meinhard; na Grabnu blizo sv. Ane 1. 1330 Urh Grabenski. Star je tudi grad poganiški; iz bolj novih časov je grad germski (Stauden). Zidan je bil okoli 1. 1586. Med vasjo Ragovo in Kandijo je bil grad Zaboršt. Tudi ta grad je bil zidan okoli L 1586. L. 1751 so še v njem bivali. Čeravno ni več sledu tega grada, ljudje vendar še zdaj pravijo mestu, kjer je bil, pri zaborštnem gradu. Germski grad je lil v preteklem stoletji lastnina rodbine Coj-zove, ruperski baronovske rodbine Egg, poznej pa kostanjevškega samostana. Leta 1756 je bil na Kuperčverhu oskerbnik Pater Ferdinand Kušlan, cistercijanec, ki je tudi tukaj 4. grudna 1756 umeri, pokopan pa je v kostanjevškem samostanu. Leta 1767 je bil oskerbnik ruperške grajšine Pater Bernard Gerčmon. Na gradu Neu-
hoff (v Kandiji) je bil 1. 1746 nekaj časa teilžaški škof Jožef Leopold grof Petaci, kjer je 18. jul. tistega leta tudi otroka kerstil. Gosposke hiše (ne kmetiške graj-šinom podložne) so bile v Šmihelski fari v preteklem stoletji: V Šmihelu sedanje posestvo g. Val. Oblaka in v Regerčivasi posestvo Alojzija Zupančiča. Tukaj je bivala leta 1750 gosposka rodbina Tomančiger. V Gotnivasi je bilo posestvo gospoda c. k. ritmojstra Janeza De jaka last gosposke rodbine Umenhofferjev, in v Dolenjivasi je bila pristava, kjer je stanovala rodbina Weiss. Lastniki tukajšnih gradov in gradi-čev s o se prav pogosto spreminjevali.
Kakor vasi in gradovi, tako so tudi tu-kajšne podružnice silno stare. Vender se o njih v starih listih bere le malo. Od cerkve sv. Ane na Grabnu vemo, da je bila 26. mal. serpana i611 z velicem altarjem vred posvečena od Urzina de Berthis, teržaške-ga škofa. (Vladal je teržasko škofijo od 1596—1621.) Ravno ta škof je drugi dan
potem (27. mal. serp. 1611) posvetil cerkev in altar sv. Vida na Ljubnem. Ta škof je kakor pooblastenec oglejskega patriarha Frančiška Barbara obiskoval dolensko stran. Kdaj je bila cerkev sv. Ane ali sv. Vida zidana, se ne ve. Nekdaj je bila navada, da je šla o času maš zoper hudo uro procesija s presv. Rešnjim Telesom iz Šmi-hela k sv. Vidu na Ljubno. Pred pristavo (marofom) se je pel evangelij. Leto 1757 je to še bilo v navadi.
Od podružnic, ki so iz novejših časov, bolj vemo, kdaj so se zidale. Cerkev sv. Roka je zidal grof Rudolf Paradajzar in njegova soproga Doroteja roj. Halerica.
Bila je v Novomestu 1. 1578, 1590, 1625 htda kuga.
Leta 1590 je kuga v Novomestu tako morila, da je zavolj pomanjkanja ljudi trava na tergu tako velika zrastla, da so jo kosili. Leta 1625 je za kugo umcrlo v Novomestu 400 ljudi.
(Dalje prih.)
Torek, 4. decembra 1928.
AMERU^KSKJ SLOVm^C
Stran
Tv$j nedeljski jtovariš.
TEDENSKI KOLEDAR.
9 Nedelja — 2 adventna.
10	Pondeljek — Sv. Melkijad.
11	Torek — Sv. Damask.
12	Sreda — Sv. Valerij.
13	Četrtek —- Sv. Lucij.
1 1 Petek — Sv. Nikazij. 15 Sobota — Sv. FJorencij.
Rev. K. Z.:
DRUGA ADVENTNA NEDELJA.
2. adventna: Janez Krstnik pošlje svoja učenca do Jezusa.
(Mt. 11, 2-10.)
IiEliILO je vzeto iz pisma sv. Pavla Rimljanom, 15. poglavje, 1. do 13. vrste. Zgodbe sv. pisma stran 948.
Krščanstvo je vzvišen nauk, ki daje človeškemu rodu navodila, po katerih naj si uravna svoje vsakdanje življenje med narodi, po družinah in vsak v svojem srcu. "Vse, karkoli je 1-i ano, je pisano samo v naše podučenje." In ako bi se res cel j iloveSki rod kot celota in vsak posameznik tesno oklenil tegal \/.višenega nauka, danes postane zemlja raj. Nesreča pa je največja na svetu ta, da človeški rod, ravno tega noče. Povsod ugod išče rešitve in sreče, samo tam ne, kjer bi jo edino dobil.
Odventni čas naj bi vsaj kristjane opozoril na to veliko i. ,-nico. Kristus je prišel na svet, "zavoljo resnice božje", da ta božji nauk prinesel na svet ne samo za Jude, ne samo za t m narod, temveč za vse narode sveta. Kristjanov dolžnost . je, da store vse, kar je v njih moči, da bi se širil ta nauk od jih i n po njih. tudi med nevernike. Kakor je toraj sv. Janez ivrstnik pripravljal pot Mesiju in njegovemu nauku pri svojim i aro lu, tako bi moral biti vsak kristjan predhodnik vsak v svoji kolici, v svojih razmerah in mu pripravljal pot v srca tistih, ga še ne poznajo. V Ameriki je samo v Združenih državah .-.d Ho milijonov paganov. Koliko dela za vse kristjane! In • !■> i/.med nas more reči, da ne more ničesar storiti? Zato želi Pavel, da bi naj sedaj v adventnem času Bog najprej "nas me napolnil z vsem veseljem in mirom v veri, da bi obogateli panju in moči sv. Duha". Kot taki še-le bomo mogli tudi ■ TUge obogateti s tem upanjem in s to močjo sv. Duha.
EVANGELIJ je vzet iz evangelija sv. Matevža, 11. po-lavje, 2. do 10. vrste. Zgodbe stran 318.
Jaz ne morem ničesar storiti za razširjenje sv. vere, pra-Res? Današnji sv. evangelij ti daje na to odgovor. Sv. nez je bil v ječi. Imel je zvezane roke in noge, ni bil prost, vkljub temu sta prišla k Jezusu dva njegova učenca, katera poslal tja, da bi zvedela resnico.
Nisi učen, da bi mog-el svojemu brez vernemu sosedu, prijatelju, znancu razložiti nauke svoje vere in ga pridobiti za nje. Dobro. Ali bi mu pa ne mogel poskrbeti dobre knjige, ki bi ga poučila, dober časnik? Imamo vsega tega na kupe v vseh je-ških. Posebno Amerika je bogata na tem.
Ali bi ga ne mogel peljati na obisk k svojemu duhovniku, a bi mu to pojasnil? Ali bi ga ne mogel pridobiti, da bi šel oslušat kakega dobrega pridig-anja? Da, sto in sto načinov kako vsak človek lahko pot pripravlja Gospodu med never-;iiki. Treba samo dobre volje.
Kristus Gospod sam to potojuje, ko govori o sv. Janezu, i bil učen, ne bogat. Bil je samo "prerok in še več kot pre-■•k \ bil je samo poln duha bofcjega, pa je bil vsposobljen za t-» veliko delo.
O, delajmo, delajmo vsi za razširjanje kraljestva božjega zemlji, delajmo vsi in vsak po svojih zmožnostih in vsak v * M i h razmerah in okoliščinah življenja. Posnemajmo vsaj j rt. <1 hodnike satanovih zmot, ki so tako goreči in delavni pri -nem delu. Če bomo mi samo del tega storili, kar store oni, pa bo kmalu drugače na svetu. — Amen.
ŽENSKI SVET
VSEM PODRUŽNICAM SŽZ. V BLAGOHOTNO. UVA-
ŽEVAJNJE.
Seje v decembru in januarju so navadno glavne seje. Ker sem dobila od več podružnic vprašan je za nasvete radi volitev uradnic in ker je težko vsaki post bej odgovarjati, naj to zadostuje za vsa vprašanja.
^ se članice veste, d. največ dela pripada odboru podružnice. A ne samo delo, tudi vsa odgovornost sloni na rami odbora. Odbor je tisti, po kate-rt*ni pada. če ni kaj prav napravil, in se ga le malokdaj pohvali, če je dobro ukrenil. 1'ruštvcno delo je vedno najslabše plačano, po navadi sa-m° s kritiko. Zato bodite pravične in dajte priznanje in zadoščenje vašim dobrim uradnicam in jih še ponovno izvolite. t'e imate odbornice, ki so se celo leto trudile za vašo podružnico in delovale sebi in vam v čast, take odbornice si zasigur&jte še zanaprej. "
Kjer boste pa volile nove odbore, glejte da boste na to mesto postavile dobre, značajne
žene in dekleta. Potrebno je odbornici, da ji je znano delovanje Zveze in da je tudi navdušena za organizacijo. Ce ni navdušena, ne bo mogla dobro vršiti svoje dolžnosti. Dalje, volite si miroljubne odbornice. Ženske smo že itak po naravi bolj sitne (siaj menda ja ne bo kak moški tega bral!) in se rade kaj pokregamo. Če so odbornice preveč k tej slabosti nagnjene, bo kreg na dnevnem redu, kar razdvaja podružnico in ji škoduje. Sloga je tista vez, ki nas more trdno vezati. Razdeljene smo šibke, a složne smo nepremagljive. Zato povsod negujte in varujte to lepo lastnost. Če bodo vse podružnice imele brihtne in agilne odbore, bo imela cela organizacija tudi članstvo tako in napredek bo na vseh koncih in krajih. Če bodo pa odbori zaspani, bo tudi članstvo dremalo, ker ga ne bo imel kdo buditi. Me pa vse Iželimo napredka naši Zvezi, zato se zavzemimo, da
bo vsaka posamezna članica in vsaka odbornica vršila svojo dolžnost in gotove smo napredka. — Pozdravljene,
Marie Prisland, predsed.
I Op. uredništva—Ta članek je dospel radi praznika zadnji teden šele v petek, kar je bilo prepozno za zadnjo soboti^ številko. Zato ga prinašamo v današnji številki.
KNJIGE-USTI-REVIJE
Koledar "Ave Maria" za leto 1929 je te dni izšel. Kaj naj o njem rečemo kakor da je lep po obliki in nadvse zanimiv po vsebini. Ko ga človek zagleda, se mu že prikupi vsled krasne naslovne slike. Leteči razprostrt angelj z vencem v naročju te pozdravi na naslovni strani. Pod njim valovito morje, ki znači razburkano človeško zemsko življenje. Nebo zakrivajo črni temni oblaki, a izza teh sije svitla zvez-| da, ki pomeni upanje, da za viharji slede svitlejši in boljši dnevi življenja. — Very Rev dekan M. Šavs opisuje v njem zgodovinsko delo našega rodoljuba preč. g. Francis Jagra. Zatem slede drugi važni spisi, pregledi in poročila. Koledar krasijo številne lepe slike iz naših naselbin in od drugod. Vsaka prava slovenska hiša si ga bo gotovo preskrbela. Stane samo borih 50c. Naroča se pri "Ave Maria", Lemont, 111.
"Novi svetovni zemljevid**
(The Ne\v Peerless Atlas of the World). Lepa vezana knjiga je to v velikosti	x 10 inčev. Vsebuje 160 strani in vsebuje zemljevide vsega sveta. Združene države skupaj, vsaka izmed posameznih držav. Na vsaki državi so označeni countvji (okraji). Zemljevidi vseh evropskih držav, kako so politično razdeljeni v oblastne departmente in province. Opis vseh mest v Združenih državah in po vsem svetu, koliko ima vsako mesto prebivalcev itd. Same važne informacije, ki so v pouk vsakemu. Sploh je to zemljevid novega povojnega sveta. Seznanite se, čitatelji, kako je urejen novi svet po vojni. Seznanite se, kake meje imajo sedanje nove države, ki so nastale po vojni. Ta zemljevid je koristen za vsakega inteligenta in vsakega navadnega človeka. Tu spoznate svet, o katerem toliko čitate v časopisju. Knjigarna "Amer. Slovenec" je nabavila za svoje čitatelje nekaj teh zemljevidov novega povojnega sveta. Sezite po njih, dokler so v zalogi. Stanejo s poštnino vred $2.50. Pišite še danes pc njega.
Dijaški list "Mentor". Izšla
je 3. številka za tekoče leto. Prinaša poleg nadaljevanj raznih leposlovnih in poučnih sestavkov iz prejšnje številke več novega in zelo raznovrstnega čtiva ki bo brez dvoma zanimalo tako dijake, kakor druge naročnike. Opozarjamo naše bravce na ta izvrstni list in želimo,. da bi našel kar največ naročnikov, posebno med izo-braženstvom. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 4. in stane letno $1.00.
"Primorski Glas" je ime novemu listu, ki je te dni začel izhajati v Ljubljani. Prva številka je izšla 12. novembra t. 1. V svojem uvodnem članku pripoveduje list, zakaj je začel izhajati. Rodila ga je potreba. Na Primorskem in na Goriškem namreč vlada fašistovski (
terorizem in vsaka svobodna ___»
beseda v tisku ali govoru je. zatrta. Drugi listi se tudi niso i dovolj zanimali za vprašanje bratov v žašužnjenem ozemlju. Zato so ustanovili goriški in primorski emigranti svoje lastno glasilo, kjer bodo objavljali vse krivici, ki jih izvršujejo slovenske zemlje lačni Italijani na ubogimi zasužnjenimi Slovenci. Bo to borben list, ki bo deloval, da Primorje ne iz-krvavi zapuščeno. Tiska se v Ljubljani v Učiteljski tiskarni. Izhaja vsakega 1., 11. in 21. v mesecu, to je vsakih deset dni. Naročnina za inozemstvo stane 80 dinarjev letno, to je ameriškega denarja $1.50. Naroča se: Uprava "Primorski Glas", Šelenburgova ulica štev. 7/2, Ljubljana, Jugoslavija.
ČLOVEŠKI MOŽGANI DELUJEJO KAKOR RADIO.
Temu je že dolgo časa, odkar je zapisal pokojni francoski astronom Camille Flamma-rion znamenite besede: "Izmenjava misli od možganov do možganov, od duha do duha v okviru naših peterih čutov je danes že ugotovljena in dokazana stvar.
To je bilo v času, ko so samo redki učenjaki, a številnejši pesniki in okulisti verjeli ali bolje rečeno slutili možnost takšnega prenosa misli iz glave v glavo. Šele prav v zadnjih letih so se spravili znanstveniki na to, da bi s praktičnimi poskusi preučili vso dalekosež-nost Flammarionove trditve. In njihovi rezultati so naravnost presenetljivi. Prav te dni poročajo o epohalnih eksperimentih, ki jih je izvršil Dunajčan, kapitan Rud. Gross, znan po svojih študijah v telepatski stroki. Eksperimentalna metoda kapitana Grossa je bila sledeča:
V določenih dneh in sicer ob četrtkih, točno ob 5. popoldne, je sedel v svojo sobo na Dunaju in se zamislil z vso intenzivnostjo v določen predmet, ki ga je zaradi boljše koncentracije fiksiral tudi na papir. Ob istem času je sedela v Atenah na štirih različnih koncih četvorica skrbno izbranih oseb, ki se pa med sabo niso poznale, in je skušala z isto takšno kon-centriranostjo misli "ujetiv Grossovo predstavo. To, kar je ta četvorica, ki so jo tvorile ob vsakem poskusnem dnevu druge osebe, "ujela", je fiksirala na papir. Te risbe so potem odposlali Grossu na Dunaj, ki je s svoje strani po končani eksperimentalni uri svojo narisano slikano predstavo poslal v Atene dr. Angelu Tanagri, spe-
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom u priporočamo m na- ! ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob Sašo selitve. !
" j
Pokličite Telelofi: KooMratt S221.
LOUIS STRITAR
! 201S w. 21 st Plac«, Chicaco* Ib.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar ▼ Clubagf
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, IIL
Tence za pogrebe, ftopke za nere-«te in vaa r to stroko spadajoča đak Izvršujem točno po naroČilu. JDoetav-U*m na dom.
• ■ ;	J. :.
Tel. Vincens 4909
CARPENTER & GENERAL CONZRACTOR, GRADITELJ DOMOV.
Antboiiy Cbarne
8122 So. May Street, Chicago, Illinois.
Precenitev dela z veseljem izvršim brez vsakih stroškov.
•*jjF- **	-
cialistu za živčne bolezni. Dr. Tanagra je bil namreč tisti, ki je v Atenah izbiral za eksperimente primerne osebe i To miselno telegrafiranje z Dunaja v grško prestolnico je trajala 16 četrtkov, poskusnih oseb je bilo torej 64.
Uspehi.
Gross je "oddal" vsak četrtek 4 določene predstave in u-speh je bil ta, da so jih v Atenah večino tudi '"sprejeli". Točnost sprejema je odvisna seveda od občutljivosti posameznih sprejemajočih možganov. Tako je oddal Gross n. pr. podobo srca. Ena izmed oseb, gdč. Elpiniki. jo je sprejela, t. j. narisala natančno tako kakor jo je bil med "oddajanjem" narisal Gross sam. Druga oseba je to srce narisala tako, da je bilo zgoraj odprto, tretja ga je sprejela obrnjeno narobe. Četrta je popolnoma odrekla. Drugič je sprejela vsa četvorica glas "E", ki ga je bil "telegrafiral" Gross, a sprejemniki so ga napisali z grško črko. Tretjič je narisal Dunajčan podobo čevlja, ena; izmed oseb pa mu je poslala podobo noge. Nekoč je oddal! Gross podobo solnca,ena izmed! oseb pa je narisala dve zvezdi,) druga pa zvezdo repatico. Bilij pa st> mnogi slučaji, da so sprejeli v Atenah vse osebe1 natančno isto predstavo, ki jo
je bil iniel Gross istočasno na Dunaju. To se je zgodilo n. pr.' s številko "6". Kakor je vide-1 ti, je šlo v večini slučajev' za preproste, nekomplicirane predstave, toda doseženi uspe-j hi jamčijo, da bo mogoče v prihodnosti, ko se dožene pra-' va metoda, brez kakršnekoli] mehanične priprave oddajati bolj komplicirane predstave in cele misli. Iz Grossovih eksperimentov je bilo videti v marsikaterem slučaju, da poskusne osebe niso sprejemale toliko narisane predstave, kolikor cele misli, na kateri je temeljila.
In razlaga za ta čudežni prenos predstav in misli?
Ne Gross ne noben drug strokovnjak, ki se je kdaj ba-vil s tem vprašanjem, še ni dal zadovoljivega odgovora. Stvar poznamo, njenih vzrokov in načina, kako se vrši, pa ne. Znameniti učenjaki, kakor Lodge, Richet, Forel, menijo, da temelji prenos misli na še neznanih, "okultnih" silah v naravi. Drugi so bolj konkretni. Zelo pogosto navajajo primer brezžične telegrafije. Po naziranju teh učenjakov izvirajo v človeških možganih prav takšni električni valovi kakor pri radiu. Možgani sami so konstruirani kot neka'kšna živa oddajna in sprejemna postaja. Neki učenjak se bavi ce-
lo s konstruiranjem posebnega valove. Morda je ta teorija aparata, ki bi lovil možganske pravilna, morda tudi ne. Odgovor leži v bodočnosti, v ne-številnih eksperimentih, ki jih bodo morali še napraviti za po-jasnitev te zagonetke.
i
ZNIŽANE CENE
Povestnih knjig.
Da bo našim čitateljem omogočeno, nabaviti si za zimski čas primerno zabavno berilo, SMO ZNIŽALI CENE KNJIGAM NASE ZALOGE tako, da bodo vsakomur dosegljive. Naročite si eno ali več IZMED KNJIG V SLEDEČEM SEZNAMU:
Agitator. Povest iz slovenskega življenja. Prej
80c, zdaj ........................................................60c
Bele noči. — Mali junak. Dve mični povesti.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja. Prej 75c, zdaj........................................60c
Dve sliki. Dve povesti s podeželskega življenja.
Prej 50c, zdaj ................................................40c
Furij. Burna povest mladeniča. Prej 75c, zdaj ...60c
Homerjeva Ilijada. Starogrška pravljica. Prej
45c, zdaj ::......................................................35c
Izlet g. Broučka v XV. stoletju. Prej 50c, zdaj....40c
Iz življenja za življenje. Kratke poučne povesti. " Prej 20č, zdaj .............................................isc
Kresalo duhov. Zanimiva povest iz irskega življenja. Prej $1.00, zdaj ................................75c
Krivec. Napeta povest iz vojnega časa. Prej
50a, zdaj ......................................................40c
Moje življenje. Slike iz življenja pisatelja
Cankarja. Prej 70c, zdaj............................55c
Mimo ciljev. Zbirka zanimivih povesti. Prej
50č, zdaj .............................................. 40c
Na negotovUi potih. Zelo poučna in zanimiva
povest.' Prej 30c, zdaj..................................20c
Naša leta. Pretresljive povesti. Prej $1., zdaj... 75c
Naše življenje. Mične povesti pisatelja Meška.
Prej 75c, zdaj ..............................................qqc
Naši ljudje. Zbirka povesti iz slovenskega življenja. Prej 40c, zdaj ................................30c
Nihilist. Napeta povest iz resničnega življenja.
Prej 40c, zdaj ..............................................30c
Obiski. Iz življenja naših znamenitih mož.
Prej $1.25, zdaj ..........................................9sc
Ob tihih večerih. Zbirka zanimivih povesti.
Prej $1.00, zdaj ............................................75c
Patria. Zanimiva povest iz irskega življenja.
Prej 30c, zdaj* ................................................20c
Vrtec. Zbirka povesti in poučnih člankov. Prej
7oc, zdaj .................................................... 55c
Kdor naroči iz gornjega seznama knjig najmanj za $4.00, dobi povrhu še brezplačno povestno knjigo Tolminci.
Naročilom blagovolite priložiti potrebni znesek in jih pošljite na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
18-19 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
IZŠEL JE
KOLEDAR AVE MARIJE
za leto 1929.
Je izredno zanimiv. Letos prinaša skoro same izvirne reči. Marsikaj, kar je v njem, bo ohranilo trajno vrednost. Trajne vrednosti so zlasti nekateri članki. Zraven teh boš pa našel v koledarju tudi precej povesti. Zelo dobro je obdelan pregled iz političnega in katoliškega življenja narodov. Prinaša izredno veliko število poročil iz naselbin. Krasijo ga številne slike. Kar je nekaj novega in posebnega je to, da posveča pozornost tudi naši mladini in ima vsled tega tudi nekaj angleškega berila. ! Rojaki, sezite po novem koledarju in ga čim prej naročite pri Upravi Ave Marije v Le-montu. Opozarjamo vas, da smo imeli čez 4000 naročil, še preden je koledar izšel.
NA PRODAJ
2 akra zemlje, hiša s 6 sobami, plin, elektrika, voda. Tri bloke od Ogden Ave. in dva bloka od Belmont St. Na zemljišču se lahko redi krava in kokoši. — Cena $5500.00; plačati takoj 3500.00. — Zamenjam tudi s kako drugo zemljo. — Vprašajte pri Ant. Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom(cam) v Chicagi naznanjemo, da jo sprejel zastopništvo za naš list za Chicago Mr. Frank Koren, kateri jc pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati naše knjige. Rojakom ga priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo pri razširjeva-•iju katoliškega tiska.
Uprava Amer. Slovenca.
POZOR NAROGNIKI-CE!
Vsem onim, ki naročajo list "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem lista v stari kraj so veliki stroški. Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški.
Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do Časa, ko bo v stanu isto poravnati.
Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpostevali in v tem ozira sodelovali. Za vsako naklonjenost ▼ tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo.
' Uprava "Amer. Slovenca*'.
E$FSS # '
AMERtUU«« SLOVEHic
Torek, 4. decembra 1928.
Morski razbojnik
Spisal kapitan Frederick Marryat. . Iz angleščine prevel J, M.
DESETO POGLAVJE.
i
Na peščenem otoku.
Prve trenutke svojega bivanja na zapuščenem otoku je prebil Francisco s tem, da je gledal za razbojniško ladjo, ki je bila izginila za obzorjem. Razne čudne misli so mu rojile po glavi. V duhu se je še enkrat spominjal vseh raznih prizorov, ki jih je bil doživel na krovu te ladje, in si predstavljal različne značaje na njej. In kakor si je bil tudi želel oditi z nje — kakor malo so mu ugajali oni ljudje, s katerimi je bil primoran skupaj živeti — sedaj, ko mu je ladja izginila izpred oči, je čutil, da bi bilo vendarle bolje, ko bi bil ostal na njej, kakor pa da biva na tem zapuščenem otoku. "Ne, ne!" je vzkliknil po kratkem premišljanju, "bolje je zame, da poginem tukaj, kakor pa da sem še dalje priča prizorom, kakršne sem moral doživeti."
Se enkrat se je ozrl proti onemu kraju, kjer je izginila ladja, potem pa je sedel na mehki pesek in se uglobil v žalostne in otožne misli, dokler ga ni žgoče solnce opomnilo na njegov položaj. Vstal je in začel premišljati, kaj bi bilo najbolje storiti v sedanjem položaju. Potegnil je čoln na suho :n ga privezal z vrvjo za veslo, ki ga je zasadil globoko v pesek. Nato je začel ogledovati peščeni otok ter kmalu spoznal, da samo majhen del ni bil zalit z morsko vodo; zakaj kakor tudi je bila plima majhna, nizka, j? bil otok vendar tako nizek, da ga je voda preplavila skoro popolnoma. Najvišji del o-toka ni bil več kakor petnajst čevljev visoko nad vodo in ni meril več kakor petdeset čevljev v obsegu.
Sklenil je, da prinese semkaj svoje stvari; vrnil se je k čolnu, izložil iz njega svoj zaboj, vodo, živež in ostale stvari, ki jih je bil dobil, ter jih je polagoma zvlekel na oni prostor, ki si ga je izbral. Nato je vzel iz čolna vesla in mala jadra, ki so bila v njem. Za poslednje delo, zvleči mali čoln do istega prostora, je bilo treba napora vseh njegovih moči in nazadnje se mu je vendarle posrečilo.
Utrujen in upehan je stopil sedaj k enemu svojih vodnih sodov in se okrepčal. Vročina je prihajala vedno bolj neznosna, vendar pa ga je izpodbujala k novim naporom. Obrnil je čoln ter g& na sprednjem in zadnjem delu postavil na dva kupčka peska, tako da ga je vzdignil za dva, tri čevlje više; nad njim pa je razprostrl jadra. Nato je zvlekel sode za vodo in živež pod čoln, zaboj pa je pustil zunaj. Ko si je na ta način napravil streho, ki naj bi ga podnevi branila solnčnih žarkov, ponoči pa nočnih soparov, je zlezel v to bivališče, da bi ostal v njem do večera.
Dasi Francisco ni bil na ladji, je vendar vedel, kje je. Vzel je iz zaboja zemljevid in pregledoval obrežje, da zve približno razdaljo od onih krajev, od katerih bi mogel pričakovati pomoči. Mislil je, da je ta otok eden izmed onih mnogoštevilnih, ki se razprostirajo ob obrežju pri Loangu in so kakih sedem sto milj daleč od otoka St. Thomas, ki je bil najbližji kraj, kjer bi mogel upati, da najde evropskih obrazov. Vedel je gotovo, da je od obrežja daleč največ štirideset do petdeset milj. Toda ali se more napotiti med divjake, ki so bivali tam? Dobro je vedel, kako slabo so Evropci ravnali z njimi, zakaj v onem času je bila navada trgovcev s sužnji, da so šli na
suho in šiloma zajeli domače prebivalce, da jih prodado v bolj severnih deželah. Kljub temu pa je utegnil imeti srečo,, da naleti na kako trgovsko ladjo, ki so vedno vozile ob onem obrežju, da zamenjajo razno blago za zlati prah in slonovo kost.
Ne moremo si misliti, niti si predstavljati bolj žalostnega in obupnega položaja, kakor je bil oni, ki smo ga ravnokar popisali in v katerem je bil Francisco. Cisto sam -— brez upanja na pomoč — preskrbljen z živežem le za malo dni in ločen od ostalega sveta — pod seboj le toliko suhe zemlje, da iztežka uteče nevarnosti, da ga ne pogoltne širni nenasitni ocean, ki se je na vseh straneh spajal z obzorjem! Sto in sto milj daleč od kraja, odkoder bi mogel pričakovati pomoči, in edini pomoček, da bi prišel do tega kraja — majhen čoln — prava orehova lupinica, ki bi jo takoj uničil vsak močnejši veter.
Take so bile prve misli Franciscove. Toda kmalu se je otresel obupnosti. Bil je mlad, pogumen in poln nade. Saj živi v nas čut ponosa — zaupanje v naše moči in napore, ki raste in nas izpodbuja, vedno bolj, čim večje so nevarnosti in težave. To je srčnost duše, ki priča o njenem nebeškem izvoru in večnem življenju.
Vročina je bila tako velikanska, da se je Francisco skoro zadušil, ko je ves dan ležal v senci čolna; niti najmanjša sapica ni valovala čisto gladke vodne površine — zdelo se je, kakor da miruje vsa priroda. Šele ko so nočne sence legle na zemljo, se je Francisco upal zlesti iz svojega zavetišča; toda le malo mu je to pomagalo. Zrak je bil nenavadno soparen in gost, kar je le malokdaj v onih krajih. Francisco je pogledal proti nebeškemu oboku, in zelo se je začudil, ko ni videl nobene zvezde — sive megle so zakrivale vse nebo. Pogledal je nizdoli proti obzorju, pa tudi tega ni mogel več dobro razločevati; tema je bila povsod. Stopil je na rob otoka; niti najmanjšega valovanja ni bilo videti — zdelo se je, kakor da je ves prostrani ocean ali zamaknjen ali pa brezčuten.
Pogladil si je lase z mrzlično vročega čela in zopet pogledal v to strašno mrtvo puščavo. V srce ga je zabolelo in vrgel se je v pesek. In tako je ležal več ur dolgo v divjem obupu. Naposled se je zopet utolažil, se vzdignil na kolena in prosil pomoči vdan v božjo voljo.
Ko je stal zopet na nogah in zopet gledal po oceanu, je opazil, da se je naglo bližalr velika izprememba. Temni oblaki nad obzorjem so se vzdignili više, tema je prihajala povsod še večja in tihi, zamolkli glasovi so se slišali, kakor bi bil gori v zraku že močan veter, najsi je bilo morje še popolnoma mirno. Vse je kazalo, da nastopi kmalu in hitro veliko gibanje. Zapuščeni mladenič se je oziral na vse strani, da vidi, kaj pride. In sedaj so prihajali glasovi vedno bolj glasni in časih je divje zašumelo po zraku — odkod je prihajalo? Kdo more reči? In zopet je vse ponehalo, kakor bi hotelo le za sekundo razburkati leno mirno morje. Nato se je začelo tuljenje in žvižganje in še potem oddaljeno grmenje — vedno glasneje ;n glasneje — in videti je bilo, kako se je neka široka črta hitro razprostirala nad vsem vodovjem — strašno hitro se je bližala — in hurikan je naenkrat jn z vso silo in z vsemi groznimi glasovi zadel ob zapuščenega Francisca.
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
DOBRO
delo, postrežbo In nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene prodno oddate naročilo drugam!
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WMt 22nd Street, CHICAGO, ILL.
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vas v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za. tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleške in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno J premalo.	J
Coliambfer
Plošče za Božič.
DVE NAJNOVEJŠI.
25091-F—Vsi	verni kristjani,
* •	O j pastirček!, božji ljubljenci ..............................75c
• . .. - . - \
25092-F—Sveta	noč,
Sv. Jožef in Marija ................................................7Sc
Na obeh ploščah poje naš priljubljeni slovenski pevec, Mr. Šubelj.
OSTALE BOŽIČNE PLOŠČE.
25008-F—Sveta	noč,
Sveta nebesa, petje, moški in ženski glas............75c
25009-F—Angelsko	petje,
Zvezdice, moško in žensko petje, duet................75c
25010-F—Raduj	se človek moj,
Sveti večer, duet, moško in žensko petje............. 75c
25021-F—Tiha	noč,
O, drevesce, orgije in zvončki................................75c
25022-F—Oj,	ti krasen božič,
Sem, oj sem, verniki, orgije in zvončki................75c
25073-F—Zakaj svetlobe,
Zveličar se rodi, moško petje, kvartet..................75c
Kdor naroči istočasno vsek navedenih osem plošč, dobi za nameček BREZPLAČNO 1 škatljico tungs-tone iglic in 1 zavojček jeklenih iglic (100).
DRUGE SLOVENSKE COLUMBIA PLOŠČE.
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c
25001-F—Na	ofeeti
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika ..............................._75c
25003-F—	Vaška serenada
Naš maček je pa sam doma, petje, duet................75c
25005-F-Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet ................................................75c
25011-F—Pokšotiš
Špicpolka, harmonika, banjo, kitara ....................75c
25013-F—Ob planinskem jezeru
Mlatiška polka, kmetska banda ............................75c
~*5014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25016-F—Koračnica	otroških pesni
Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c
25017-F—Zapoj	mi ptičica glasno, petje z orkestr.
Ptička, petje z orkestr. ..........................................75c
25019-F—Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet ......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25029-F—Na bregovih Drave, harmonika z vijolino.
Pomlad v kraških borah, harmon., vijol., ksilof...75c 25026-F—Tirolski valček, 1. in 2. del
Citre solo .................................................................75c
25031-F—Na sveti večer pri Hošlink
Pred volitvami, komična prizora ..........................75c
25033-F—Gor	čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet ..............................75c
25034-	F—Češka koračnica
Sokolska koračnica, vojaška godba ......................75c
25035-F—Slovenska	polka
Slovenski lendler, tamburice ................................75c
25036-	F—Slovenski valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Stoji,	stoji'Ljubi janca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
25038-F—Temne	oči, valček
Ti .il moja, valček, Hojer trio................................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Komični prizor ......................................................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042»F—Daleč v gozdu, valček
Večerni valček, orkester........................,.............75c
25043-F—Polka štaparjev
Burja, koračnica, orkester ...................................75c
V
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1MTW£ST 2*nd STREET	CHICAGO. ILL.
PISANO POLJE
J. M. Trunfc
Tudi med vrstami.
Za komunistične ideje se dela z vso paro prav svetovna propaganda. Človek bi mislil, da bi komunistični propagandisti skušali dobiti čim večje število privržencev, da se njih vrste pomnožijo. V prvi vrsti bi moralo to veljati v Rusiji, kjer so komunisti na krmilu. Ampak zopet nam odkriva Mr. Johovič nekaj, kar se bere med vrstami in je zelo značilno. Nekako mimogrede pripoveduje, da je vstop v komunistično stranko zelo otežkočen. skoroda nemogoč. Kako to? Razlog je pač na dlani, ako ima kdo oči, da vidi. Komunisti so si lepo razdelili med seboj najboljše službe, in zdaj ne pripustijo, da bi jih morda drugi spodrinjali ali skušali priti v take službe. Drugi naj jim služijo, oni pa naj se ma-stijo o žuljih drugih. Tako izgleda v komunističnem kraljestvu.
Zopet druga izmed vrst. Žene preti porodom naj bi dobile dopust. Tako se glasi komunistični zakon. Ali velja zakon za vse, ko so vendar vsi glih? Kaj še!
Ko je Mr. Johovič videl, da ni tako, in vprašal, kako da ni, saj je tako stalo v "Radniku", je dobil odgovor: "Ta zakon velja samo za žene komisarjev, a za žene delavcev je to samo na papirju."
Družba, ki ima vsaj še nekaj krščanskih moralnih načel, ni taka, kakršna bi imela biti, pa ni pomankljiva radi moralnih načel, temveč radi tega, i ker se ljudje ne ravnajo po ! jmoralnih načelih, kakor bi se! (imeli. Kdor skuša podreti in 1 j podere moralna načela, ker ne i obrodijo zaželjenega sadu v i popolni meri, ustvarja razme-|i*e, kakršne morajo priti in sc j po Johovičevih opazovanjih v jRusiji. Razmere in sado\ i se I morajo prikazati vsepovsod, (kjerkoli se skuša zidati v drti'ž-(bi na podlagi idej, ki zanikajo večna moralna načela.
Demonstracija, ki — demonstrira.
Urednik Eržen lista "Volks-stimme'- v Mariboru je bil obsojen radi obrekovanja duhovščine. Ko je prišel iz zapora, je bil shod in po shodu so demonstrirali. Kje? Obsodbo jej izdalo sodišče, in tam naj bi {
bili demonstrirali, ako se je
i *'
zgodila krivica. Ampak stvar i bi utegnila imeti hude posledice, in tako so demonstrirali I pred — škofijo. Tam ni nevar-•no. Demonstracija pa demonstrira. da ne gre za obsodbo, temveč za to, kar prekipeva v srcu, srd do farjev, in drugič bi v Mariboru radi malo pode-monstrirali tudi proti — Jugoslaviji, saj koprnijo ta rdeča srca po rdečih in nemških avstrijskih višinah, a ni je dozdaj — rešitve, in škofija ni Jugoslavija in demonstracija vendarle olajša srčna gorja. Korakajo proti škofiji v Mariboru, pa bi radi korakali v Marbur-gu.
a *
Evo ga, dokaza.
Tudi Proletarec se rad obregne ob— "jezuitskem načelu", da namen posvečuje sredstva, ali urednik sam, ali pa vsaj kak dopisnik in prispevnik. Trditev je golo obrekovanje, kakor so nedolgo od tega pokazale sodnijske obravnave in obsodbe obrekovalcev pred posvetnimi sodniki. Pa bo trditev še stokrat prišla na tapet.
Da se komunisti in socialisti pisano gledajo,, je vsemu svetu znano. Umevno, da pride do prask in pranja umazanega perila. Proletarec govori o wmanevrisanju In poštenju . . Stvar zadene izključenje Erne-
sta Thaelmana iz stranke, ker je "nekega krivca protektiral s tem, da je molčal", ko je vedel za goljufijo.
C lave v Moskvi pa so obrnile, ko so nemški komunisti o-bračali.in odločili, da se Thaelmana ne sme izključiti iz stranke, ko je molčal k Witt-fordovi poneverbi, ko*je to storil v "interesu stranke, ker je bila v kampanji."
Opravičeno Proletarec pristavi: "Evo, tako to ide. Namen posvečuje sredstva."
Dobro, dobro, da se to tako jasno pove, kje se ravna po načelu, ki se predbacuje jezuitom brez najmanjšega dokaza.
Sicer pa naj ne bo Proletar-ca preveč sram radi takega "manevrisanja", dasi se brata gledata, kakor sta se gledala orla na avstrijskem grbu, brata sta le, saj sinova enega ma-terialisiičnega očeta, na kako ime pa pri bratih ni treba gledati.
O prav enakem slučaju pripoveduje tudi Mr. Johovič v ruski komuni. Kjer se zida na pesek, ni uzroka za pritožbo, ako se poslopje zgrudi. Stvar je grda. morda zelo neprijetna. ako se proti komu po takem nemoraličnem načelu postopa, ampak krivda je pri korenini. in tam je gnilo pri obeh bratih.
Obletnica rojstva smrti.
Roba je malo zagonetna. Malo razlaganja. Obletnica, deseta obletnica, se praznuje letos v Nemčiji, ko se je porodila republika. To je obletnic a rojstva. Ampak tedaj se je -tem porodom tudi porodila — -smrt, smrt namreč slavnega !nemškega ra.jha, ki ga je biln i t eda j konec.
j Poroča se. da se je obletnic;, rojstva republike slavila s kislimi obrazi. Oči vidno je republika le neko — nadomestilo, da je pač nekaj slavlja v dneh kislih kumar. Slavlje pa je o-grenjeno s smrtjo ra.jha, in pri večini nemškega prebivalstva je spomin na smrtni dan hujši, kakor je deseta obletnica republikanskega rojstva. Veseli smo, da smo se iznebili — Ho-henzollerdncev, ampak škoda jih je. Nemci se ne morejo smejati, jok bi pa utegnil svet videti, in zato se veselo žalosti j o.
* *
Več luči.
Tako je vzdihnil slavni pesnik W. Goethe, ko je zatisnil oči. Še kdo drugi bi utegnil ■.ako vzdihniti.
G. Molek se trudi na vse moči, da publiki v predavanjih in razpravah po časopisju dopove, da je pojmovanje o kaki človeški naravi krivo, zastarelo, srednje- in staroveško, nazadnjaško, neznanstveno, glupo .. ., in se morajo stari pojmi opustiti, zavreči, odkloniti ter nadomestiti z novim, znanstvenim pojmovanjem, da se o kaki naravi v človeku ne more govoriti, ker vse je le posledica environmenta, posledica e-konomskih razmer, priučeno, natvezeno, prikimano . . .
Pa stoji zapisano v Proletar-cu : "Socialistično gibanje kot pokret preporoda grade namreč samo tisti, ki so socialisti po naturi . .
Več in še mnogo več luči bi bilo treba, drugače marsikateri ne bo vedel, ali naj gre na desno ali na Jevo, ali naj verjame to, kar je na prvi, ali to, kar je na drugi strani zapisanega.
No ja! — Mož (bere) : V A-meriki je velikanski ciklon v eni minuti pometel celo mesto.
2ena: No Ja — In naša služkinja rabi pol ure, pa pomete eno sobo!