411
šolstvo pa da ne more zagovarjati odprave nemškega jezika in nemške kulture.
Pri opisovanju slovenskih političnih bojev bi ne smeli ostati neomenjeni ostri spori z našimi tujejezičnimi sosedi. Tako so n. pr. sklicali štajerski Nemci 30. maja 1869 v Slov. Bistrico shod proti zedinjeni Sloveniji, proti čemur se je 30. oktobra 1868 bi! oglasil že tudi štajerski deželni odbor; avgusta 1869 je bil napovedan za Celje javen nemški tabor, — ko so Nemci zvedeli, da jih bodo Slovenci preglasovali, so opustili javno zborovanje. Istočasno so bili hudi dnevi tudi na Kranjskem: radi dogodkov na Jančah in v Vevčah je bila cela dežela pokoncu. Ljubljanski občinski svet in »ustavno društvo« sta v svojih vlogah na razna ministrstva ljuto napadala in de-nuncirala Slovence in posebno še slovensko duhovščino, ki da je vsega kriva. Kranjski deželni odbor je zavračal očitke, klerus je pa pozival ljubljanski občinski svet, da nastopi z obtožbo pred sodnijo. Take in podobne stvari so nedvomno za presojanje političnih dogodkov prav tako važne, kakor bi želeli, da nam pisatelj ni le z biblio-filno natančnostjo nabrajal različnih glasil, marveč da nam je nastanek in razvoj posameznih struj tudi pragmatično razložil. Včasih obvisi kaka trditev brez prave utemeljitve kar v zraku, n. pr. ona, da je bila 1. 1898. dosežena sprava med »katoliško«; in »narodno« stranko mrtvorojeno dete, porodne stroške pa da je plačala narodna stranka. — Zanimiva so poglavja o političnih dogodkih izza izbruha svetovne vojne. Z ozirom na način in okoliščine, pod katerimi je bila sprejela naša ustava, je važna konstatacija, da krfska deklaracija statuira za sprejetje kvalificirano večino, Pašič sam je predlagal tripetinsko; slično zahtevo je takoj ob prevratu stavil tudi hrvatski sabor in znane »upute« delegatom Nar. Veča so predvidevale dvetretjinsko večino. S pojmom osebne odgovornosti je vsekakor nezdružljivo, da državnik, ki je radi odklonitve svojih ukrepov demisijoniral, zopet sprejme isto mesto, češ, da potem ni več vezan na to, kar je prej podpisal (str. 122] To je lahko mogoče v ultra-absolutistični državi,   kjer   mora   minister   na   povelje
ostati na svojem mestu, nikakor pa ne V demokratični državi. Slovenec bi imel za demisije te vrste drugačno mnenje in dru-
D r. Iv. Lah: Začetki Slovenske Matice. - Ljubljana, 1921. M. 8°. Str. 72. Založila  Slov. Matica.
Piscu moramo priznati, da si za sestavo tega spominskega spisa k 50 letnici ene naših prvih kulturnih ustanov pač ni dosti glave belil: večalimanj dobro preplankane notice in članki iz »Matičnega« koledarja ter »Novic« za 1. 1865, ki govorijo o ustanovitvi Matice, — pa evo ti, stvar je gotova! Niti toliko, da bi bil pregledal par letnikov »Novic« nazaj in vsaj te kolikor more popolno ekscerpiral; tu bi n. pr. med drugim našel dopis nekega J. Š., ki se je že 1. 1830 [str. 172) toplo zavzemal, da se po vzorcu Čehov osnuje matica slovenska. Škoda papirja in denarja, s katerim bi mogla  »Matica«  kaj   koristnejšega  napraviti!
Mal.
Priloži  za   književnost,   jezik,   istorijo   i
folklor, knjiga prva, izšla v Beogradu 1921. Urednik je Pavle Popovič. Za nas zanimiv je članek Širne Urliča: Jeli »Telegraphe officiel des provinces illvriennes« izlazio na srpsko-hrvatskom jeziku? Urlič pride do rezultata, da ne. Dr. Fr. Kos poroča o Grudnovi zgodovini Slovencev. O slovenski literaturi in bibliografiji poroča stalno Uroš Čopič. List ima zelo bogat stvaren pregled tozadevne literature, kar ga dela posebno dragocenega.
' Milen ko D. G j uric: 12 ex libris. Izd. čsl. društvo zbiračev in prijateljev ex librisov. Uredil V. Rudi. Praha  1922.
Vsebuje 12 res brezhibno tiskanih in motivno ter dekorativno zanimivih lesorezov znanega   jugoslovanskega grafika  Gjuriča.
Historična   slovnica   slovenskega   jezika.
Spisal t dr. K. Š t r e k e 1 j, profesor sla-vistike na vseučilišču v Gradcu. Izdalo s podporo Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti u Zagrebu Zgodovinsko društvo v Mariboru.  1922.  Snopič  1.