Angelčkov
božični doživljaj
Meni prauijo Tipsi in seni angelček. Ko bi ne imel dveh rožastih peruti, bi mi tega nihče ne verjel, ker sem strašno poreden. Naj se zgodi kar koli, zmeraj sem jaz kriu. Nekoč je angel, ki prižiga zvečer sveče, eno po-zabil prižgati. In brž so vsi kričali: »To je bil gotooo Tipsi?« Drugič je ušlo ne.kaj ovenčkov in so se izpreha-jali po nebu, ka bi morali biti v hleou. Sveii Peter me je poklical in godr-njal: nZakaj si izpustil ovne?« To je strašno, ker jih sploh nisem izpustil. Samo hleuska orata sem zaprl, da niso mOgli noter. In zaradi tega nisem
zuečer dobit močnate jedi. Amp&k lo, kar se ini je prigodilo ždaj, je irišek vsega. V domačem zaporu sem in da mi ne bo dolgčas, vam botn ves dogo-dek popisal.
Bilo je pred božičem in imeli snio dela čez gtavo. Otroci si zelijo toliko reči, da se nam kar po glavi vrti. In pri tem morajo pomagati osi angeli, tudi jaz. To pot sem pomagal zavijati punčke. Nenadno sem se moral za-smejati: ena izmed punčk je bila do-cela taka kakor jaz, samo peruti ni imela.
In zdajci mi je šinita mi&el v glauo: božič v nebesih sem že poznal. Zakaj bi ne pogledat, kako je o boziču na zemlji!? Ko se je angel, ki je tudi za-irijal punčke, za nekaj časa odstranil,
vesce in slaščice na njem. Pokusil sem to in ono. Najbotj visoko so visele češnje iz marcipana; hotel sem si jih natrgati, drevesce je omahnilo in padlo na tla. Vsa rodbina je prihitela u sobo. Kaj naj bi bil počel? Naglo kakor blisk sem slekel obleko, zama-hal s perutmi in zletel skozi okno. Sli-šal sem še, kako je Anica klicala: »Moja punčka! Moja punčka mi je zbeiala!< Toda to me ni moglo več zadržati.
Ko sem priletel v nebesa, je vse kri-čalo name. In zdaj sem zaprt in mo-ram trikrat napisati: »Angelček mora
sem brl slekel punčki modro svileno    biti  priden.U   Toda rajši sem opisal
obleko in setn sam zlezel uanjo. Pe-    oes ta dogodek in ga poslat vam, da
ruti sem sttačil v rokave. Potem sern    ga bo lahko prečitala mala Anica in
legel u škatlo in nisem  dihal. Dragi    vedela,  zakaj ji je prav za prav od-
angelček ni ničesar opazil. Zakril me     tetela punčka!
/e 2 lesno volno in svilenim papirjem
ter poklopil s pokrovom. Potem se je začelo metanje in tre-
senje. Jezušček je vozil darila z eks-
presnim letalom. Nenadoma je škatla
mirno obleiala. Slišal sem šepetanje,
potem otroški tflas, ki je pel bozicno
pesetn. Majhna deklica me je osa ue-
sela   gtedata in vzklikala:   »Punčka!
tako lepa punČka! Mama, poglej, kaj
mi je Jezušček prinesel! Ali ni to ka-
kor   angelček?a   Malone   sem   rekel:
»Saj sem vendar res angelček!*, toda
zavedel sem se Še o prauem časti. De-
ktici je bilo ime Anica. Ni se me upala
vzeli iz Škatte; ko pa je vsa rodbina
zapustila sobo in odšla k uečerji, sem
sam zlezel ven.   Vse sem si ogtedal.
Najbolj  mi  je   ugajalo   božično   dre-