URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 21	Ljubljana, sreda 13. avgusta 1980	Cena 3 dinarje	Leto XXXVII
1216.
Na podlagi 35. in 181. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Uradni list SFRJ, št. 15/77) ter tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnei i svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po poprejšnjem mnenju Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino
ODLOK
o začasnih ukrepih za odstranitev motenj v uresničevanju projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančncga položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1980
1.	S tem odlokom se do vzpostavitve razmerij, določenih v projekciji plačilno-bilančnega položaja in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1980 določijo pogoji, pod katerimi člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino lahko prijavljajo posle uvoza blaga in storitev od 1. 8. 1980 dalje.
2.	Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino lahko prijavljajo pri Narodni banki Slovenije nove posle uvoza surovin, reprodukcijskega materiala, rezervnih delov za tekoče vzdrževanje, storitev in druga plačila (v nadaljevanju: reprodukcijski material) po določilih samoupravnega sporazuma o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980.
Narodna banka Slovenije bo sprejemala in potrjevala v prejšnjem odstavku navedene uvozne prijave do zneskov, ki so določeni v sklepu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije z dne 13. 8. 1980 o določitvi trimesečnih dinamik izvajanja projekcije plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije v letu 1980.
Nakup reprodukcijskega materiala iz konsignacij je izenačen s prijavljanjem rednega uvoza.
3.	Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino lahko prijavljajo posle uvoza blaga in storitev ter overjajo naloge za plačevanje uvoza iz konsignacijskih skladišč v Jugoslaviji le na podlagi:
—	soglasja Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino;
—	garancije poslovne banke, da so devizna sredstva za konkretno plačilo zagotovljena.
Soglasje iz prejšnjega odstavka je lahko globalno ali individualno.
Pri izdajanju soglasij bo Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino usmerjala uvoz blaga in storitev predvsem:
—	v uvoz, ki neposredno povečuje izvoz še v letu 1980;
—	v uvoz za potrebe tiste proizvodnje, katere izdelki so osnova izvozni dejavnosti;
—	za uvoz surovin za proizvodnjo tistih izdelkov, ki so posebnega pomena za preskrbo občanov.
Podrobnejša merila za izdajanje soglasij bo opredelila Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
4.	Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ne morejo prijavljati poslov uvoza opreme za uvoz v letu 1980.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino prijavljajo:
—	uvoz ladij na podlagi hipoteke;
—	uvoz opreme, ki jo organizacije združenega dela uvažajo po opravljenih investicijskih delih v tujini po seznamu, ki je bil usklajen med Samoupravno interesno skupnostjo SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in Narodno banko Slovenije;
—	uvoz rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje in storitve v zvezi z investicijskim vzdrževanjem, vendar največ do vrednosti 2 °/o doseženega deviznega priliva v letu 1980;
—	uvoz opreme, kadar gre za zamenjavo opreme, ki je bila uničena zaradi delovanja višje sile;
—	uvoz rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje za potrebe zdravstva — na predlog Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo.
Uvoz po 2., 3., 4. in 5. alineji prejšnjega odstavka se lahko prijavi le na podlagi soglasja posebne komisije, sestavljene iz predstavnikov Republiškega komi-téja za mednarodno sodelovanje, Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodne banke Slovenije.
5.	Člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino ne morejo prijavljati poslov uvoza blaga široke potrošnje za uvoz v letu 1980.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino prijavljajo:
—	uvoz zdravil in drugih pripomočkov za potrebe zdravstva — ob soglasju Republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo;
—	uvoz citrusov — ob soglasju Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve;
—	intervencijski uvoz blaga široke potrošnje — na predlog Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve;
—	uvoz znanstvene in strokovne literature — ob soglasju Republiškega komiteja za kulturo in znanost;
—	uvoz politično-informativnega tiska — ob soglasju Republiškega komiteja za informiranje;
—	uvoz blaga široke potrošnje proizvedenega v lastnih in mešanih podjetjih, ki so bila ustanovljena v državah v razvoju in v okviru obmejnega gospodar-
skega sodelovanja — ob soglasju Gospodarske zbornice Slovenije.
6.	Uvoz blaga in storitev po tem odloku prijavljajo člani Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino v okviru pravic, s katerimi razpolagajo po samoupravnem sporazumu o merilih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1980 in na način predviden v tem samoupravnem sporazumu.
7.	Določbe tega odloka veljajo za ves uvoz blaga iz držav, s katerimi ima SFR Jugoslavija konvertibilni način plačevanja.
8.	Določbe tega odloka ne veljajo za uvoz blaga in storitev po prijavah o uvozu, ki jih je Narodna banka Slovenije potrdila do dneva uveljavitve tega odloka.
9.	Tolmačenja oz. navodila za izvajanje tega odloka izdaja Republiški komite za mednarodno sodelovanje po poprejšnjem mnenju Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino.
10.	Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-05/80
Ljubljana, dne 13. avgusta 1980.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Jože Florjančič 1. r.
1217.
Na podlagi 8. člena odloka o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25/79, 1/80, 3/80, 6/80 in 19/80) izdaja Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve
NAVODILO
o spremembah navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha
I
Prvi odstavek I. točke navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 32/79) se spremeni tako, da se glasi:
»Proizvajalci kruha, določeni z odlokom o kompenzaciji proizvajalcem kruha (Uradni list SRS, št. 25/79, 27/79, 1/80, 3/80, 6/80 in 19/80), ki jim pod pogojem, da prodajajo kruh po cenah, določenih v skladu z elementi cen, ugotovljenimi po Zavodu SR Slovenije za cene, pripada kompenzacija za vse prodane količine osnovnih vrst kruha (beli, polbeli in črni kruh, pečen v enotah s težo enega kilograma ali osemdesetih dekagramov), uveljavljajo kompenzacijo tako, da vložijo zahtevo za izplačilo kompenzacije pri službi družbenega knjigovodstva.«
II
V tretjem odstavku I. točke navodila se črtata besedi »za kilogram«.
III
Prvi odstavek II. točke navodila se spremeni tako, da se glasi:
»Kot cene iz prvega odstavka prejšnje točke, pri katerih proizvajalci kruha lahko uveljavljajo kompenzacijo, se štejejo naslednji seštevki elementov cen :
1.	za beli kruh 12,00 din/kg oziroma 10,40 din/80 dkg
2.	za polbeli
kruh	10,50 din/kg oziroma 9,20 din/80 dkg
3.	za črni kruh 8,50 din/kg oziroma 7,60 din/80 dkg.«
IV
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 426-04/79
Ljubljana, dne 30. julija 1980.
Predsednik
Republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve
Borut Šnuderl 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LAŠKO
1218.
Izvršni svet Skupščine občine Laško je na podlagi
9.	in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-278/72), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) in na osnovi 1. člena odloka o določitvi pristojnosti Izvršnega sveta Skupščine občine Laško za opravljanje zadev, ki so določene z republiškimi in občinskimi predpisi kot pristojnost občinske skupščine (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-72/74) sprejel na seji dne 4. avgusta 1980
ODREDBO
o najvišjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha
1.	člen
Naj višje maloprodajne cene za osnovne vrste kruha znašajo:
dinarjev za
	1 kg	0,80 kg
— iz pšenične moke tipa 1100	8,50	7,60
— iz pšenične moke tipa 800	10,50	9,20
— iz pšenične moke tipa 500	12,00	10,40
2.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1980 dalje.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o naj višjih prodajnih cenah za osnovne vrste kruha (Uradni list SRS, št. 25/79).
St. 38-9/80-1/2
Laško, dne 4. avgusta 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Srečko Brilej 1. r.
LITIJA
1219.
Na podlagi 53. in 68. člena ustave SRS (Uradni list SRS, št. 6/74) 27. in 586. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 4. člena odloka o uvedbi občinskega samoprispevka za financiranje gradnje šolskih, telesnokulturnih in zdravstvenih objektov otroškega varstva, kinogledališke dvorane in posebnih programov KS na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/80) sklenejo
—	organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti,
— Izobraževalna skupnost Litija,
— Skupnost otroškega varstva Litija,
— Kulturna skupnost Litija
— Telesnokulturna skupnost Litija,
—	občinska zdravstvena služba Litija,
—	krajevne skupnosti na območju občine Litija
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske, telesnokultur-ne, zdravstvene in vzgojnovarstvene objekte, kino-gledališko dvorano ter za sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija
1.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma ustanovijo samoupravno interesno skupnost za uresničevanje programa investicij v šolske, telesnokulturne, zdravstvene in vzgojnovarstvene objekte, kinogledali-ško dvorano ter za sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej po načelih solidarnosti in vzajemnosti uresničili enoten program investicij v šolske, vzgojnovarstvene, zdravstvene, kulturne in telesnokulturne objekte ter sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija, ki je bil sprejet na referendumu dne 11. novembra 1979 in ki je ovrednoten po cenah iz leta 1979:
v tisoč din
1.	osnovna šola z večnamensko telovadnico, igrišči in bazenom na Ježi	169.657
a)	šola (24 učilnic, matičnih in kabinet-
nih, tudi za prilagojeni program ter drugi funkcionalni prostori)	88.237
b)	večnamenska telovadnica	38.712
c)	šolska igrišča in zunanja ureditev	13.029
d)	plavalni bazen (velikost bazena je na-
črtovana 25 X 11 m, poleg tega pa so še ostali funkcionalni prostori)	29.679
2.	osnovna šola, otroški vrtec, zdravstvena
ambulanta Dole	24.774
a)	šola (4 matične učilnice, večnamenski
prostor, kuhinja in ostali funke, prostori)	19.294
b)	otroški vrtec (2 igralnici in ostali funke,
prostori ter izgradnja otroškega igrišča	2.680
c)	zdravstvena ambulanta (splošna in zobna ambulanta ter ostali funkcionalni prostori) 2.800
3.	nova streha na osnovni šoli Šmartno
(dve učilnici)	2.800
4.	otroški vrtec v Jevnici (2 oddelka oz.
igralnici, razdelilna kuhinja ter ostali funkcionalni prost, in izgradnja otroškega igrišča)	3.731
5.	otroški vrtec v Gabrovki (2 odd. oz. igralnici, razdelilna kuhinja ter ostali funkcio-
nalni prostori in izgradnja otroškega igrišča) 3.731
6.	prizidek k otroškemu vrtcu Šmartno (2
odd. oz. igralnici ter ostali funkcionalni prostori, brez zaklonišča)	2.680
7.	otroški vrtec Litija (4 oddelki oziroma igralnice, razdelilna kuhinja in ostali funkcionalni prostori vključno z izgradnjo zakloni-
ščnih prostorov in otroškega	igrišča)	9.459
8.	kinogledališka dvorana s funkcionalnimi prostori in knjižnico	51.815
9.	dvorana na Vačah	5.605
10.	sofinanciranje posebnih programov v
krajevnih skupnostih:	8.501
Hotič: adaptacija in dozidava gasilskega doma	697
Ribče: za oddelek otroškega varstva	284
Kresnice: za kulturnoprosvetno dvorano	1.115
Sava: razširitev pokopališča	643
Polšnik:	rekonstrukcija ceste Pasjek-
Polšnik-Sopota	1.165
Jablanica: modernizacija ceste skozi Jabla-niško dolino in kanalizacija na Bregu	1.245
Št. Poljane: dograditev gasilskega doma in rekonstrukcija krajevnih cest	542
V. Stanga: modernizacija ceste Št. Poljane do V. Stanga	307
Vintarjevec: obnova gasilskega doma v Javorju in dograditev- gasilskega doma v Vin-tarjevcu	752
Kostrevnica: modernizacija ceste Kostrev-nica—Liberga	827
Primskovo: gradnja vodovoda in gasilskega doma Primskovo, melioracija v So-bračah in dofinanciranje proizvodnega obrata	924
2.	člen
Skupnost je pravna oseba in posluje po statutu, ki ga sprejme ustanovitvena skupščina, soglasje k statutu pa da občinska skupščina.
Sedež skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske, telesnokulturne, zdravstvene in vzgojnovarstvene objekte, kinogledališko dvorano ter za sofinanciranje posebnih programov KS na območju občine Litija v Litiji, Parmova 9.
Skupnost ima svoj pečat okrogle oblike z besedilom: »Skupnost za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka«, v osrednjem delu pečata pa je naveden sedež »Litija«. Skupnost predstavlja predsednik skupščine skupnosti.
3.	člen
Izhodišča za delo skupnosti so:
—	pri izvajanju sprejetega programa izgradnje objektov bo skupnost dosledno ravnala po načelih dobrega gospodarjenja,
—	uveljavljanje in zagotavljanje načela racionalnosti že od samega začetka priprav na gradnjo, kakor tudi med samo gradnjo objektov iz 1. člena tega sporazuma,
—	zagotavljanje javnosti dela skupščine in njenih organov,
—	zagotavljanje maksimalnega angažiranja vseh dejavnikov, da se po hitrem postopku zagotovijo lokacija, pridobivanje zemljišča in reševanje drugih vprašanj, ki zadevajo gradnjo objektov iz proračuna III. občinskega samoprispevka,
—	zagotavljanje usklajenosti programa te skupnosti s programi samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti,
—	čimprejšnja izvedba programa s pomočjo kreditov in drugih rešitev pri čemer se bodo posamezne SIS s področja družbenih dejavnosti še zlasti prizadevale, da svoje programe uskladijo z republiškimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in tam pridobijo še dodatna finančna sredstva.
4.	člen
Sredstva za uresničevanje programa investicij iz 1. člena sporazuma se zbirajo na posebnem žiro računu skupnosti Finančno službo za skupnost opravlja strokovna služba pri občinski skupščini.
Viri sredstev za uresničevanje programa investicij iz 1. člena tega sporazuma so:
1.	sredstva, zbrana s samoprispevkom,
2.	sredstva iz naslova svobodne menjave dela, ki se bodo od 1. januarja 1982 združevala po stopnji 2,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov, vključena v skupno prispevno stopnjo,
3.	sredstva iz naslova amortizacije nepremičnin in premičnin organizacij združenega dela, s področja osnovnega šolstva, otroškega varstva, kulture in telesne kulture na območju občine Litija.
3.	izmed delegatov voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane odbora za samoupravni nadzor,
4.	voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in člane izvršnega odbora skupnosti,
5.	sprejema program, finančni načrt in zaključni račun skupnosti in odloča o najemanju posojil za objekte iz 1. člena tega sporazuma,
6.	potrjuje programsko projektne naloge, investicijske elaborate in idejne projekte,
7.	najmanj dvakrat letno razpravlja o realizaciji programa,
8.	vsem zborom občinske skupščine in podpisnicam tega samoupravnega sporazuma najmanj dvakrat letno poroča o izvajanju programa,
9.	odloča o prioritetnem varstnem redu izvajanja investicij.
9.	člen
Podrobnejša pravila za delo skupščine skupnosti se določijo z njenim poslovnikom.
b) Izvršni odbor skupščine
10.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti. Sestavljajo ga predsednik, podpredsednik in devet članov, ki jih praviloma iz vrst delegatov izvoli skupščina skupnosti.
ORGANI SKUPNOSTI
11. člen
5.	člen
Organi skupnosti so:
—	skupščina skupnosti kot najvišji organ skupnosti,
—	odbor za samoupravni nadzor kot organ ustanoviteljev skupnosti,
—	izvršni odbor kot izvršilno telo skupščine skupnosti.
a) Skupščina skupnosti
6.	člen
Skupščina skupnosti šteje 45 stalnih delegatov, pri čemer organizacije združenega dela delegirajo 22 delegatov, krajevne skupnosti 18 delegatov, po enega delegata pa delegirajo Izobraževalna skupnost Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Kulturna skupnost Litija, Telesnokulturna skupnost Litija in Občinska zdravstvena skupnost Litija.
Seznam delegatskih mest, iz katerega je tudi razvidno, katere organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo skupnega delegata, ki je kot posebna priloga sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
7.	člen
Mandatna doba delegatov skupščine, članov izvršilnega odbora skupščine in članov odbora za samoupravni nadzor traja do dokončne zgraditve objektov iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma.
8.	člen
Skupščina skupnosti opravlja naslednje naloge:
1.	skrbi za to, da se program investicij v objekte iz 1. člena tega sporazuma uresničuje v skladu z odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka, zlasti še, da se sredstva, s katerimi razpolaga, porabijo izključno za namene, za katere so bila zbrana.
2.	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut skupnosti in poslovnik skupščine skupnosti,
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
12.	člen
Izvršni odbor skupščine ima naslednje naloge:
1.	izvršuje politiko in sklepe skupščine,
2.	pripravlja gradivo za delo skupščine in njenih teles,
3.	sestavi predlog programa, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti,
4.	skrbi za izvrševanje finančnega načrta skupnosti,
5.	za uspešnejše opravljanje nalog imenuje stalne in občasne komisije ter gradbene odbore,
6.	izvaja enotni program in opravlja posle investitorja na objektih iz 1. člena tega sporazuma,
7.	sodeluje z gradbenimi odbori pri izbiri lokacije, pridobivanju zemljišča, izbiri projekta in opreme ter drugih vprašanjih v zvezi z gradnjo objektov, za katerega je bil gradbeni odbor ustanovljen,
8.	predlaga skupščini programsko projektne naloge in investicijske elaborate ter potrjuje ostalo investicijsko tehnično dokumentacijo za posamezne objekte,
9.	po postopku izbira izvajalce za izgradnjo posameznega objekta in sklepa z njimi pogodbe,
10.	zagotavlja pogoje za opravljanje strokovnih nalog skupnosti,
11.	v okviru finančnega načrta in sklepov skupščine najema investicijske in komercialne kredite za izvajanje programa,
12.	opravlja še druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
13.	člen
Izvršni odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, ki jih sklicuje predsednik izvršnega odbora.
Seja izvršnega odbora skupščine je sklepčna, če je na njej navzočih več kot polovica članov. Sklep izvršnega odbora skupščine je sprejet, če je zanj glasovala
več kot polovica članov izvršnega odbora skupščine.
Podrobnejša pravila o delu izvršnega odbora se določijo s statutom skupnosti in poslovnikom izvršnega odbora, ki ga ta sprejme v soglasju s skupščino skupnosti.
c) Odbor za samoupravni nadzor
14.	člen
Odbor za samoupravni nadzor je organ ustanovitelja skupnosti in ima pet članov.
Kandidacijski postopek evidentiranja možnih kandidatov opravi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Občinske konference SZDL Litija v sodelovanju z Občinskim svetom ZS Litija.
Pri evidentiranju možnih kandidatov naj se predlaga dva člana izmed delegatov organizacij združenega dela, dva člana izmed delegatov krajevnih skupnosti in enega člana izmed delegatov samoupravnih interesnih skupnosti.
15.	člen
Odbor za samoupravni nadzor opravlja naslednje naloge:
1.	spremlja izvajanje z odlokom sprejetega programa samoprispevka, zlasti še glede na gospodarnost uporabe sredstev in spoštovanje odločitev skupščine,
2.	obravnava predlog finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti in svoje mnenje posreduje skupščini skupnosti,
3.	nadzira uresničevanje določil tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti,
4.	nadzira namensko uporabo družbenih sredstev,
5.	nadzira obveščanje delegatov skupščine skupnosti o vseh vprašanjih, pomembnih za njihovo odločanje.
GRADBENI ODBORI
16.	člen
Za vsak objekt iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma se ustanovi gradbeni odbor.
Sestavo gradbenega odbora predlaga samoupravna interesna skupnost, s področja katere dejavnosti se bo zgradil posamezni objekt, imenuje pa jih izvršni odbor samoupravne interesne skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske, telesnokul-turne, zdravstvene in vzgojnovarstvene objekte, ki-nogledališko dvorano ter za sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine Litija.
Za posamezne objekte, katerih izgradnja se bo po posebnem programu krajevnih skupnosti sofinancirala iz sredstev samoprispevka, ustanovi gradbene odbore krajevne skupnosti, ki tudi določi strukturo in število članov gradbenega odbora, način konstituiranja in mandatno dobo.
17.	člen
Podrobnejša pravila o sestavi in delovanju gradbenih odborov, ki jih imenuje izvršni odbor skupščine skupnosti, bodo določena s statutom skupnosti in Poslovnikom izvršnega odbora.
18.	člen
Gradbeni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:
1.	obravnava in daje mnenje na programsko projektno nalogo, idejni načrt in investicijski načrt tistega objekta, za katerega je bil ustanovljen,
2.	ves čas gradnje mora preko pristojnih organov skupnosti zagotavljati prisotnost krajanov in bodočih uporabnikov objektov glede vseh vprašanj, ki se tičejo izgradnje objekta, zlasti pa njegove funkcionalnosti,
3.	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti izvršni odbor skupščine skupnosti.
JAVNOST DELA
19.	člen
Seje skupščine skupnosti, izvršnega odbora skupnosti in njegovih komisij so javne. Načelo javnosti dela se zagotavlja še preko zborov delovnih ljudi in občanov v rednih poročilih skupščine skupnosti in njenega izvršnega odbora in s sredstvi javnega obveščanja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina organizacij združenega dela, v katerih združuje delo več kot polovica vseh na območju občine zaposlenih delavcev, pooblaščeni organi samoupravnih interesnih skupnosti in večina krajevnih skupnosti.
21.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegov sprejem.
22.	člen
Odnosi med skupnostjo, ustanovljeno s tem samoupravnim sporazumom in samoupravno interesno skupnostjo za uresničevanje programa investicij v šolske in vzgoj novarstvene ter druge objekte v občini Litija (Skupnost za izgradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov občine Litija) se bodo uredili s posebnim samoupravnim sporazumom.
23.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-4/80
Litija, dne 2. junija 1980.
Podpisniki:
Predilnica Litija; IUV, TOZD Usnjarna Šmartno; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Industrija apna Kresnice; Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija; Gostinsko podjetje Litija; Kovina Šmartno; GIP Beton Zasavje, TOZD Gradmetal Litija; GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija; Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole; Kmetijska zadruga Litija; Mesarija in prekajevalnica Šmartno; Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija; Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo, Gabrovka; Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji; Uprava Skupščine občine Litija; Lesna industrija Litija, TOZD Proizvodnja plastike; Lesna industrija Litija, TOZD Fur-nirska proizvodnja, Lesna industrija Litija, TOZD Mizarska proizvodnja, Lesna industrija Litija, Delovna skupnost skupnih služb ; Vzgojnovarstveni zavod Litija; Delavska univerza Litija; Zdravstveni dom Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija; Dom Tišje, Šmartno pri Litija; Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija; Mizarstvo Litija; Strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti občine Litija; Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija; Delovna skupnost občinskih družbenopolitičnih organizacij občine Litija; Izobraževalna skupnost
Litija; Skupnost otroškega varstva Litija; Kulturna skupnost Litija; Telesnokulturna skupnost Litija; Občinska zdravstvena skupnost Litija; Krajevna skupnost Dole; KS Gabrovka; KS Hotič; KS Jablaniška dolina; KS Jevnica; KS Kostrevnica; KS Kresnice; KS Litija - desni breg; KS Litija - levi breg; KS Polšnik; KS Primskovo; KS Ribče; KS Sava; KS Šmartno; KS Štangarske poljane; KS Vače; KS Velika Stanga; KS Vintarjevec.
1220.
Na podlagi družbenega plana o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976—1980, smernic za pripravo družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, na osnovi 27. člena zakona o združenem delu, 192. in 193. člena statuta občine Litija in družbenega dogovora o načelih izvajanja kadrovske politike na območju občine Litija, sprejemajo delavci organizacij združenega dela, Izobraževalna skupnost, družbenopolitične organizacije, klub samoupravljal-cev in občinska skupščina
DRUŽBENI DOGOVOR o usmeritvi delavske univerze Litija pri organiziranju in izvajanju usmerjenega izobraževanja ter zagotavljanja sredstev za te oblike izobraževanja v občini
Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženci soglasno ugotavljajo, da je:
1.	izobraževanje ob delu
2.	izobraževanje za delo
3.	družbenopolitično izobraževanje in
4.	izobraževanje s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite
neizogibna potreba, ki jo narekuje razvoj tehnologije in znanosti, ter sposobnost delovnih ljudi, da kot samoupra vij alci odločajo o svojih pravicah in obveznostih.
2.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da na območju občine Litija že deluje enovita delovna organizacija za izobraževanje odraslih — Delavska univerza Litija in je le-ta odgovorna, da izvaja naloge določene v 1. členu.
3.	člen
Udeleženci so enotni, da vse oblike izobraževanja, ki so se dosedaj organizirale v okviru organizacije ali preko raznih izobraževalnih in drugih organizacij, izvaja v interesu udeležencev Delavska univerza Litija v Litiji.
Le v primeru, da se zaradi specifičnosti oz. zahtevnosti določena oblika izobraževanja ne more organizirati preko Delavske univerze Litija, se le-ta organizira v sodelovanju z drugo organizacijo, nosilec pa je Delavska univerza Litija.
4.	člen
Ob taki organizaciji izobraževanja in ob uporabi sodobnih oblik ter tesnem povezovanju z združenim delom bo Delavska univerza Litija kot izobraževalna organizacija, v interesu združenega dela in družbenopolitične skupnosti s svojim delom prispevala k dvigu produktivnosti dela, razvijanju ust-
varjalnosti vseh delovnih ljudi ter napredku socialistične družbe.
5.	člen
Delavska univerza Litija, kot organizacija za izobraževanje odraslih, bo s sklenitvijo tega družbenega dogovora, svojo organizacijo prilagodila tako, da bo v celoti zadostila interesom po:
1.	izobraževanju ob delu,
2.	izobraževanju za delo,
3.	družbenopolitičnem izobraževanju in
4.	izobraževanju s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Njena naloga je, da pri načrtovanju vrste in oblike izobraževanja pravočasno ugotovi interes združenega dela in družbenopolitične skupnosti na podlagi njihovih kadrovskih planov (kratkoročni, srednjeročni).
6.	člen
Udeleženci dogovora bodo v skladu z razvojnimi programi in ob uvajanju nove tehnologije v proizvodni proces, kot tudi pri zaposlovanju novih delavcev, s srednjeročnim in letnim programom načrtovali izobraževanje delavcev.
Zato bodo Delavski univerzi Litija letno ter tudi za srednjeročno obdobje izkazovali potrebe po izobraževanju delavcev.
II.	OBLIKA IZOBRAŽEVANJA
7.	člen
Delavska univerza Litija organizira v interesu združenega dela in družbenopolitične skupnosti naslednje oblike izobraževanja:
1.	izobraževanje ob delu
2.	izobraževanje za delo
3.	družbenopolitično izobraževanje in
4.	izobraževanje s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
1. Izobraževanje ob delu
8.	člen
Delavska univerza Litija je dolžna dati pobudo za tiste vrste izobraževanja ob delu, za katere ugotavlja, da je v interesu združenega dela in družbenopolitične skupnosti.
Pri tem bo Delavska univerza izvedla dvofazni postopek
—	predvpis in
—	vpis.
Udeleženci se obvezujejo, da bodo za vse delavce, ki so jih predlagali za izobraževanje, kot tudi za tiste, ki so se vpisali sami, in je to izobraževanje v interesu združenega dela, krili vse stroške izobraževanja.
Štelo se bo, da je interes združenega dela ugotovljen, če se v prvi letnik posamezne oblike izobraževanja vpiše najmanj sedemnajst slušateljev, ki izpolnjujejo vse pogoje, kar ustreza najmanjšemu številu učencev, potrebnih za ustanovitev oddelka prvega letnika srednje šole, lahko pa se izvajalec in uporabnik v procesu neposredne svobodne menjave dela dogovorita tudi za manjše število slušateljev.
9.	člen
Udeleženci dogovora so soglasni, da je potrebno omogočiti vsem delavcem, ki nimajo končane osnovne šole, da si to izobrazbo pridobijo z izobraževanjem ob delu.
10.	člen
Sredstva za izvedbo izobraževanja iz 9. člena zagotovi Izobraževalna skupnost Litija v vsakoletnem programu.
Ta oblika izobraževanja poteka v mejah šolskih okolišev vseh treh matičnih šol v občini Litija. V primeru majhnega števila slušateljev se šole medsebojno povežejo in združijo slušatelje v en oddelek.
Organizacijo te oblike izobraževanja lahko šole z medsebojnim dogovorom prepuste Delavski univerzi Litija.
11.	člen
Pri organizaciji pouka bo Delavska univerza Litija upoštevala interes organizacij združenega dela.
2. Izobraževanje za delo
12.	člen
Udeleženci dogovora bodo potrebe za izobraževanje delavcev za delo izkazovali z letnim in srednjeročnim programom.
Da bo zagotovljeno sistematično vodenje in organiziranje te oblike izobraževanja bodo udeleženci posredovali potrebe Delavski univerzi Litija do 30. oktobra vsako leto za naslednje leto.
13.	člen
Da bi zagotovili čim popolnejšo usposobljenost delavcev
—	za posamezne delovne naloge in opravila
—	mu zagotovili ustrezno znanje pred razporeditvijo k delovnim nalogam in opravilom
in s tem prispevali k izboljšanju in dvigu izobrazbene ravni zaposlenih delavcev, k razvoju njihove ustvarjalnosti, k večji produktivnosti in varnosti delavca na delovnem mestu ter ustvarjanju boljših rezultatov dela in s tem osebnega dohodka, so udeleženci enotni, da je izobraževanje za delo predpogoj produktivnosti, kvalitete dela in dohodka.
14.	člen
Programe in kadre za to obliko izobraževanja bo Delavska univerza Litija uskladila z interesi uporabnikov.
15.	člen
Delavska univerza Litija bo kot nosilka tovrstnega izobraževanja planirane stroške izobraževanja izkazala pred pričetkom izobraževanja.
3.	Družbenopolitično izobraževanje
16.	člen
Za uspešno izvajanje nalog na področju uresničevanja ciljev samoupravljanja, delegatskega sistema, množične vzgoje občanov in podobno je potrebno nenehno skrbeti za organizirano in sistematično družbenopolitično izobraževanje ter idejno politično usposabljanje članov ZK.
17.	člen
Delavska univerza Litija organizira in izvaja družbenopolitično izobraževanje na osnovi programov, ki jih izdelajo uporabniki izobraževanja.
Uporabnik ima pravico in dolžnost predlagati strokovne kadre oz. predavatelje za izvajanje programa tovrstnega izobraževanja.
18.	člen
Sredstva za te oblike izobraževanja zagotovi uporabnik izobraževanja.
4.	Izobraževanje s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite
19.	člen
Delavska univerza bo v povezavi z vsemi nosilci obrambnih priprav na nivoju občine, krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v skladu z letnimi in srednjeročnimi programi izobraževanja organizirala in izvajala izobraževanje s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
20.	člen
Sredstva za to izobraževanje v procesu neposredne svobodne menjave dela zagotovijo uporabniki.
III.	USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
21.	člen
Delavska univerza si bo prizadevala, da bo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in v dogovoru s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi organizirala dislocirane oddelke tistih strok, glede katerih obstajajo realni pogoji za njihovo ustanovitev in je njihova ustanovitev v skladu s potrebami združenega dela.
Glede na dejanske potrebe udeleženci ugotavljajo, da obstajajo realni pogoji za dislocirane oddelke kot
—	kovinarske in elektro smeri
—	lesarske smeri
—	usnj arsko-krznarske smeri.
22.	člen
Vsi dislocirani oddelki usmerjenega izobraževanja na območju občine Litija se zaradi organizacijskih in tehničnih opravil v soglasju s svojimi centri in posebno izobraževalno skupnostjo povečajo v Delavsko univerzo Litija.
Ta postopek se izvede na osnovi samoupravnega sporazuma, v katerem se opredelijo pravice in obveznosti, zagotavljanje sredstev in naložbe.
IV.	MATERIALNI POGOJI
23.	člen
Delavska univerza Litija bo kot organizacija za izobraževanje pridobivala sredstva na osnovi izvajanja programa oblik izobraževanja iz 7. člena tega dogovora.
24.	člen
S svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti bodo uporabniki in izvajalec Delavska univerza Litija zadovoljevali skupne ter družbene potrebe in interese na področju splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov ter druge potrebe po vzgoji in izobraževanju, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti v občini Litija, izvaja pa jih Delavska univerza Litija.
Sredstva za razširitev dejavnosti in naložbe bodo uporabniki v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov združevali po posebnem sporazumu, s katerim bodo predhodno ugotovili skupni interes oz. potrebo za združevanje in opredelili merila za združevanje.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter izvajanje izobraževalnega procesa bodo uporabniki in izvajalec Delavska univerza uredili s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami.
V.	IZVAJANJE DOGOVORA
25.	člen
Za spremljanje in izvajanje dogovora skrbi odbor udeležencev, v katerega delegira vsak podpisnik enega delegata. Odbor ima nalogo, da obravnava in sprejema poročila o delu, program dela za naslednje leto, daje predloge, pripombe in stališča. Sestaja se po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev. Objavi se v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
27.	člen
Vse spremembe in dopolnitve se sprejemajo po postopku kot je bil sprejet ta dogovor.
St. 025-2/80
Litija, dne 19. maja 1980.
Podpisniki :
Predilnica Litija; IUV, TOZD Usnjarna Šmartno; Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija; Gostinsko podjetje Litija; Kovina Šmartno ; GIP Beton Zasavje, TOZD Gradmetal Litija; GIP Beton Zasavje, TOZD Komunala Litija; Kmetijska zadruga Litija; Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole; Mesarija in prekajevalnica Šmartno; Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž Litija; Osnovna šola Lojze Hostnik Jovo Gabrovka; Osnovna šola Franc Rozman Stane Šmartno; TOZD Pekarna center Ljubljana; Lesna industrija Litija; Vzgojnovarstveni zavod Litija; Delavska univerza Litija; Zdravstveni dom Domžale, TOZD zdravstveno varstvo Litija; Dom Tišje, Šmartno; Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija; Mizarstvo Litija; Izobraževalna skupnost Litija; Komite OK ZKS Litija; Občinska konferenca SZDL Litija; Občinski svet ZSS Litija; Občinska konferenca ZSMS Litija; Klub samoupravi j alcev Litija; Skupščina občine Litija.
ŠENTJUR PRI CELJU 1221.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 37. ter 38. člena zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter prvega odstavka 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 145. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne
9.	julija 1980 sprejel
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pri Celju
1. člen
V odredbi o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 7/80) se 1. člen spremeni in dopolry ter se glasi:
»Območje občine Šentjur pri Celju severno od regionalne ceste Celje—Rogaška Slatina od naselja Vrbno—Grobelno se proglašata za neposredno ogroženo s steklino.«
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-21/80-2
Šentjur pri Celju, dne 6. avgusta 1980.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ludvik Mastnak 1. r.
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
1216.	Odolok o začasnih ukrepih za odstranitev motenj v uresničevanju projekcije plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije za leto 1980	1265
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1217.	Navodilo o spremembah navodila o načinu uveljavljanja kompenzacije proizvajalcem kruha	1266
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1218.	Odredba o najvišjih prodajnih cenah za osnovne
vrste kruha (Laško)	1266
1219.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
interesne skupnosti za uresničevanje programa investicij v šolske, telesnokulturnc, zdravstvene in vzgojnovarstvene objekte, kinogledallško dvorano ter za sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih na območju občine	Litija	1267
1220.	Družbeni dogovor o usmeritvi delavske univerze
Litija pri organiziranju in izvajanju usmerjenega izobraževanja ter zagotavljajnja sredstev za te oblike izobraževanja v občini Litija	1270
1221.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur
pri Celju	1272
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 340 din. Inozemstvo 500 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsak«- številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Gregorčičeva 27a poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, uprava ir knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Ziro račun 50100-603 40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje, št. 421-1/72