Stališča in odtne,li Napačna raba dveh strokovnih izrazov v članl\u Razširjenost in ras tne značilnosti n1alega jesena v Sloveniji (avtor M. Piškur, G V 10/1999, str. 419-434) l. Str. 424: "Veliko pomembnejša je bila mana, zaradi česar so nastali nasadi širom po južni Italiji / .. ./ Jvfana vsebuje manitol (25-82 %), saharozo, sluz, citronsko kislino in druge spojine. Ima veliko ener- getsko vrednost uporablja se v slaščičarstvu/ ... /" -nepravilno. V Slovarju slovenskega knjižnega je- zika beremo na str. 520: manaje ''sladek sok neka- terih rastlin, ki so ga prede/aLe ušice: čebele nabi- rajo mano; hojeva mana; listna mana". Po bibliji pa je to "snov, ki jo je Bog pošiljal Izraelcem za hrano v puščavi na poti v PaLestino". V imenova- nem članku ne gre ne za eno ne za drugo, ampak za na zraku strjeni drevesni sok malega jesena. 2. Str. 432: ''Pri osebkih nižjih slojev imamo opraviti s t. i. "vlečenjem v vWno" /.../" - nepravilno. V aplikativnih botaničnih disciplinah se za imenovan- je vegetacijskih komponent uporablja izraz plast, kot npr. drevesna plast, grmovna plast, zeliščna plast. Kljub narekovaj em ni dopusten izraz večen ja v višino, saj drevesa lahko v višino le rastejo, vle- čejo se lahko le veje in še to samo navzdol ... Mag. Zoran Belec Narodno bogastvo na mešetarjevem pladnju '? Moje neposredno domače okolje- kamor hrjbovci prištevamo tudi bližnjo in daljno okolico domačega kraja- me je spodbudilo, da sem zaplesal po računal­ niški tipkovnici. Nisem mogel kaj, da ne bi napisal spremne besede kupom hlodov, ki ležijo ob zgledno urejeni gozdni cesti. Vse skupaj je del ob denacionaJi- zacijskem postopku vrnjenega posestva, kije že dobilo pravega, individualnega lastnika, oz. lastnico. Gospa menda prebiva v sosednji državi, zato ji je lastninska pravica domača in dobro ve, kako je treba z lastnino (v tem primeru gozdom) gospodariti. Vse lepo in prav. Verjetno bi vsak dober gospodar ravnal podobno, saj vemo, daje kapital pač potrebno oplemenititi in slednje je postalo jasno tudi državnim uradnikom, ki so od- govorni za gospoda1jenje z gozdovi. Čeprav sem sorazmerno mlad, pa mi spomin seže nekoliko nazaj, v obdobje, ko se o kakšnem postopku denacionalizacije ni govorilo niti v t. i. prepovedanih šalah. Zgoraj omenjene gozdne površine so bile v lasti države, obsegale pa so tudi nekatere zaraščajoče paš- nike, s katerimi je gospodari la domača paš na skupnost. Tisti čas sem se komaj prelevil iz bruca v pravega študenta na gozdarski fakulteti in sem izkoristil vsako priliko za delo v gozdu. Tako sem tudi pomagal upo- kojenemu očetu, bivšemu gozdnemu delavcu, ki gaje pašna skupnost najela za čiščenje pašnikov, oz. za posek drevja, ki se je zaraslo na opuščenih pašnih površinah. Na silikatni podlagi in rastišču, kjer res- GozdV 58 (2000) 1 nična ni težav s pomlajevanjem gozda, je bil oče pre- malo pazljiv in je posekal tudi nekaj dreves, ki naj ne bi bila več v mejah pašnika, oz. JU naj bi bila prek že močno zaraščene (zabrisane) meje med pašnikom in gozdom. Menim, da ni treba posebej omenjati, da je ves les tako ali tako ostal pašni skupnosti, torej v sa- mem kraju za potrebe pašne skupnosti (skupni hlev na planini, staje itd.). Takrat mlad gozdarski inženir je vztrajno iskal krivce in poprava lcrivice, ki se je zgodila državi s tem, ko se nekaj hlodov (pri sodniku za prekrške je bila predmet obravnave ena "boljša" smreka) ni odpeljalo po dolini navzdol. Splet srečnih okoliščin in vplivni možje pašne skupnosti so tisti čas rešili očeta pred hujšimi posledicami roke pravice, kamor pa je vseeno moral iti na zagovor. Vrnimo se za slabih ducat let v današnji čas. Ta isti gozdarski inženir je uspešen podjetnik, privarčevana lesna zaloga pa se je spremenila v kakovostne sorti- mente, kij ih gozdarske transportne kompozicije pridno vozijo v sosednjo državo. Med ljudmi ima nova last- nica ugled, saj je nekaj bogatega izkupička namenila tudi za vzdrževanje gozdne ceste, na kateri pa že stoji (zaenkrat še odprta) zaporni ca. Da ne bo pomote, vse je narejeno po črki zakona, vendar mi ostaja grenak priokus ob dejstvu, da znamo biti tako mačehovski do samih sebe, nato pa tako velikodušni, ko delimo pri- varčevano bogastvo. Dr. Jane z Krč 37