II 1 I na tedni. 8T. 22. NO. 22. pMjjj^^S^ltJ^ mppii/ JL Vftn W ■hniHrl^M l^wUt W HbI M WW % Š^L NEODVISEN LIST ZA SLO : 3KE DELAVCE V AMERIKI. —* ^ . " ■ 1 CLEVELAND, CjfrV TOREK, i8. MARCA 1913 A ■ 1 m±m mj ^ Excellent advertising !||| VOL. VL Vstajenje. Razpet 11a križu, umrl je in pokopali so ga v kamenit grob. In ko je posvetilo solnce tiretjega dneva v sijajni jutran-/ji zarji, tedaj je vstal od mrt-/vih. J Človuk-Bog, 'kateremu so re-/ kli Jezus Nazarenski, sin te-J sarja, je bil učitelj resnice in medsebojne ljubezni. Razpeli so ga na križ, ker je ljudi učil resnico, za resnico je živel in Ea pesnico je moral umreti. In ko so videli farizeji, da je v strašnih Ibolečinah umrl Naza-rejec na križu, tedaj so se ve-setili, ker so mislili, da je z njim vred zajedno umrla resnica, da so pokončali, zatrli in popolnoma pregnali resnico, ker so umorili učitelja pesnice. Učenika vere, učenika upanja in učenika ljubezni. Na grob sft zavalili velikanski kamen, da mu onemogočijo izhod. Vojaške straže so bile postavljene pred >gTob, da . preprečijo vstaji-iije. Pa kaj je bil kamen Nazarejcu, kaj so bile bile vojaške straže Zve-ličarju? Kamen katere.a so zvalili na njegov grob. ni bil velik dovolj, da prepreči učitelju resni-ce vstaj, nje, vojaške straže niso bile močne dovolj, da drZe Nazore j ca v grobu. Vstal je. da tako še enkrat prepriča svet o resnici svojih naukov, da odreši svet ter pokaže pot za seboj, po kau.ri naj hodijo spoznovalci, če hočejo doseči namen življenja. In se danes se glasi po širnem svetu slavnostno naznanilo: Vstal je! Velikonoč praznujemo! Hristos voskrese! To resnico, ta velikonočni pozdrav smo preji: 1 i od svojih starišev in prednikov, da ohranimo resnico v1 svojih srcih in jo povemo naprej našim mlajšim. Prešli so teški in krvavi dnevi trpljenja, križanja, bičanja in zasramovanja. Golgo-ta je bila žejna resnice, in do-' bila je slavo vstajenja. Ali je naš narod tudi že vstal? Ah, kje su dnu vi svcbo-j de, edinosti in složnosti! Vsta-/ jenje je zbežalo od nas, sužnji ' dnevi nam grene življenje, Slovenec je ostal v sramoti suženjstva v svoji lastni domovini^a v tujini si mora iskati milosti tujca. In dočim pojejo drugi narodi, svobodni, neodvisni, polni veselja zmagoslavne pesni in iz srca slavijo vstajenje, nam prihajajo iz domovine tužne vesti naroda, 'ki v sužnjosti še danes ni mogel vstati, kateremu se svoboda le od daleč blišči kot nedosežna stvar. In ta žalostna pesem gri* od roda do roda, kjer prebiva slovenski na roti. Tiudi tukaj nas 'žalostna pesem ni zapustila. Dočim je drugim prava svoboda dobra mani, je nam mačeha, bodisi, da se v neslogi kljujemo medseboj in sproti podiramo, kar je* zidanega, bodisi, da smo prisiljeni z našim znojietn, krvjo in »olzami trpeti za druge, delati noč in dan, da se drugi veselijo. Zadovoljen je narod z mrvicami, ki odpada od mize drugih. Kdor ima vero, ta bo živel. Vero v boljša bodočnost, vero v vstajenje naroda, vero v preporod ddbrih časov. Naš narod danes ne more še pokazati, svojega vstajenja, pokazati htck re le na kopico farizejev, ki neprestano glojejo na narodnem telesu, podirajo resnico in vero, a ne narede ničesar, da bi narodu pokazali pravo pot vstajenja. Zato je pa danes tako vstajenje, taka naša Velika-no... Vendar, 'kdor je zgubil pogum. (a se ne more več bojevati v vrstalh resnioa-željnih Ijuidij. Pomisliti moramo, da Vstal je lAleluja! V 1 še danes v enaki siromaščini živijo, — toda poginili niso, kakor tudi mi ne smemo poginiti. Ohranimo si svoja imena, ohranimo si svojo govori-00, ohranimo v srcih trdno vero resnice in pravega napredka. Na Balkanu ^e bore naši bra* tje za resnico in za boljšo bodočnost.'Če bi mi Slovenci morali obupati, bi morali obupati še prej balkanski narodi. P^ dan vstajenja pride za vsakogar. IPVej ali slej. Tudi Balk^i-ci so vstali. Dvignili so st Vfi sinovi naroda, od šestnajstletnega mladeniča do sivega starčka, ki je stal z eno nogo že v »grobu. Narod je prijel za o-rožje — edino sredstvo, ki mu je ostalo — in pokazal je ne-vrjetne vspehe sJoge in edinosti. Krii gre dame s nad polmesec, ki se sveti v Evropi v sramoto civilizacije (že skoro petsto let! Nevidna sila žene hrabre sinove Slavije naprej po trnjevem in krvawm potu do uspehov. Želimo tudi mi, da se rodnim bratom posreči treščiti ! o , • j,_________ > iztrebiti iz nekdaj slovanske zemlje. Toda ta želja mora biti pre^ pojena z demoni, s svetlim umom in vnetim srcem. Kar se je drugim posrečilo, to se mora tudi nam. iDobiti moramo svobodo in srečo. Ohraniti moramo bratsko slogo, če hočemo videti vstajenja slavni dan, če hočemo videni vstajenje cel»:ga naroda. Poznati se moramo Bifid seboj kot bratje, ponia-giftj j?den druf/.emu kot bratje stati trdno kot hrast, braniti iše napadom kot skala, potem pa šele lahko pogledamo v bodočnost. Sio-'r je to dolga in trnjeva pot. češko in naporno delo, toda kdor hoče, ta bo s čvrsto voljo, dobrim delom in vztrajnostjo dosegel vse. Tudi drugi ^larodi so prišli samo .skozi bodeče trnje do zmagovitih palm. In kar so drugi narodi naredili, zamere narediti tudi naš narod, zamoremo narediti mi. ' Ker poznamo razmere in 11a- narod, smo tudi prepričani, da bodo doživeli še mnogo temnili in žalostnih velikih petkov, toda enkrat pride tudi za nas Velika noč. In to bo slavnosten dan, ko bo odmeval povsod triumfalni glas vstajenja. Naj nas ne obdaja s skrbmi naša preteklost, ki je krvava, ali slavna, t- mveč zanesimo se na zdrav razum i ti'močno srce naroda, cpfimimo se. dela. ki pelje narod do boljše bodočnosti. da -.-dneva vstajenja. Dokler bo pri narodu le sto mož, odločnih in delavnih, dokler bo nas narod zagovarjal le nekaj narVtUišenih in resno narodno delavnih mož. dotedaj še 1*» moremo pričakovati, da narod "a vselej propade. Če tudi pritiska trnjeva krona skozi stoletja. Slovence, četudi se za tf: raj o do k est i o-kovi, katere so nam nadali naši neprijatelji, pa tudi naša nesloga, »lepota in strankar-stvo, pa še vedno verujemo, da ti okovi niso otrovali mozga, da trnje še ni popolnoma sinov, mi verujemo, da je narod še vedno delaven, da ima v sebi strašno moč, in da pri-.de |M> poti K al vari je — do velikonočni.ga jutra, dneva vstajenja. S to vero,* upom in ljubeznijo čakaj, ti narod, in proslavi Vstajenje! Nazarejec je vstal iz groba, kjer je bila smrt. Krist je vstal, vstane naj itudi narod, dostojen svoje preteklosti, vreden krasne prihod-njosti.. S temi •željami in s temi na-dami želimo vsem našim prijateljem in p"seS>no našim naročnikom srečne velikonočne praznike — srečno Alehijo! Usoda. Gustav Grom: Zašumelo je, visoko so se dvignili oblaki prahu. • In tedaj je stopal mlad človek po zaprašeni ce*ti. Veselo je »kal in hitel, hitel Besno s0 se poganjali vrti-nasti valovi praha* kvišku in mož je moral globoko skloniti glavo, da mu ni hušknilo celo prgišče prahu v oči in usta. Svetilo je žarko solnce izza oblakov, ter razlilo bleščečo luč po črni dolini. "Kam hitiš?" "Gozd me kliče, prijatelj. Li ne vidiš nabrušeno sekiro, ža-go?" "Ne hodi!" Vstavil se je starček, resen mu je bil obraz, z globokimi izrazitimi potezami bogato olb-darjen in in kratka pipica mu je visela iz ust. "Ne hodi Miha.?' "Zakaj ne bi šel " "Čuj vihar, ki razgraja v drevju, čuj kako besno, kakor bi 'se podili vragovi v njem." "Aj!" se je zasmejal Miha, mladenič, krepak v krasniih letih. "Slušaj me, Miha, ne hodi!" Dejal je starček resno, z ^alo je v vfhu kot tajfl H v eno i viK 1. "Pusti me, flH TO iv^cm tuM\ zlega." ti|l ' To iii gpii razumel. globoH je z ari zala žaga v deblo., J Pela je sekira, majalo se3H deblo. Se par udarcev s seuf ro, se /agvozdo - je zvel|M ha in j(, žabi] med zarezo ? :n tedaj — zalirešcalo krik se je razlegal po gozmjSjfl Ze je zatonilo solnce. veiiijjfl so hiteli ljudje iz dela domq|||9 Pogovarjali so s.' razne o sveti, -o vremenu in kupčinH Ko st» hiteli mimo gozdat:iH se spogledali radovedno. Presunil jih je m'lo vzdibnH "Stojte! Nekdo zdibuje!" Ustavili so se ter pazno pO^ sluškovali. Na ušesa jim udarilo ječanje. J-lit-ili so proti kraju. gočno deblo' in pod deblotli^l Z naporom so zavili deb|&| in dvignili Miho. Naložili son ga na rame in hiteli po beBfl zaprašeni cesti. Srečavali ^o jjffl ljudje in solze so jim moiflH Na pragu je stala M "ta, na Mihova, ko so ga prinelH Krik (groze je pretresel ozral čje in ona je omahnila Ofifjfl vestena. Zamračilo se je ncmfl in žalostno je bilo v mrakjjH Šumelo- je drevje kraj hiše^gH si pripovedovalo skrivnoet^Hj Počasi sta prikorakala starca in solze so jim tekle ''ml oči. Zbirali so se znanci in tljfl žni so -jim (bili obrazi, humet« je dtevjf okolu hiše. Tfdaj se ^je predramil Milni mrzel« krvav, steklen po^ftfl je zrl po navzoče in tih fflH iz premikajočih ustnic se tužno slišal po sobi: "Zbo-gom cloni^vin^. . . i 0 ^ Si aj . IbMmIkvL , ¥ ' JrKp ' i J Zgodovina ameriških držav. Svoje nž kaki velikani — ki je moji ral iineti precej visoko kulturo, ; %ot dokazujejo še danes zapu-iičeni rudniki. In hipoma so P morali zginiti iz zemeljskega 'i jpovršja. Stoletja in stoletja je J trila potem fclržava Michigan t prepuščena divjim izverinam in divjakom. Prebivali so tam ljudje, ki so deželi dali ime "Mi-tdii-Saw-g-yegan", kar pomeni po naše "Velika jezera". Evropejci so to ime skrčili na Michigan. Zgodaj v sedemnajstem sto-i|etju so prišli iz Canade fran-llcoški jezuitje, ki so hodili po michiganskih divjinah in zasa-jali v srca Indijancev katoliško vero. Nad stotine jezuitov so ' Indijanci poslali na drugi svet s tem, da so jih grozno mučili. •Indijanci v teh pokrajinah so rbili tako surovi, da dolgo vrsto pet se ni drznil nihče priti med Potem je pa prišel Pere Mar-Iquette, eden izmed najbolj ple-|wenitih misijonarjev novega Slveta, mož ki je dal življenje pca svoje delo, mož, ki je bil Spri Indijancrh priljubljen kot njih oče, ki je spal vedno v pragozdih, in katerega Indijan-gp še dane* častijo. Marquette gft ustanovil prvo naselbino be-I lokcžnikov v Michiganu, in pleer v Sault Ste. Marie, leta ipfySS- Kakor gol>c fso rastle lepote m druge naselbine. 1 .Michigan je bil tedaj del gp&nade. Slntbo vlado so imeli, Km francoska vlada je kohečno pprevidela, da se ji nikakor ne Poplača še nadalje trositi denar za ondotne naselbine. 2 Leta 1762 je prišla država Michigan pod angleško vlado, i* istem času, ko si je Anglija Ipridobila vso Canado. Kmalu ipotem je pa zadel grozen udarec Michigan, ki je -za dolgo - časa zatrl vsak napredek v tej gpfadijan-ki glavar Pontiac, je Ipkoval načrt, po katerem bi po-gbil vse l>ele prebivalce. Njemu Wp se pridružili sosednji indijanski rodovi, ki so planili nad gpMichigan. Oblegali so Detroit, pk»čim so že prej razbili vse ■manjše naselbine. ^ Ko se je vršila krvava vojska wed Angleži in Amerikanci za |1 svobodo ameriških držav, so lAngkij uporabili Michigan kot figa glavni stan ovojih vojnih jlpriprav. Iz države Michigan so Ijpošiljali razna vej tie oddelke |v Ohio in Kentucky, ki so na-|padli svobodne borilce za neodvisnost Zjedinjenih držav. Država je bila tedaj del se-ivero-zapadnega teritorija. Le-: ta 1802 so združili Michigan v 44 India na teritorij". Leta 1N37 |pa je postal Michigan država. Leta 1612 so se vršili hudi fooji, ki skoro niso iiiKle pri-littere v zgodovini ameriŠkth držav. Angleži so se polastili * Michigana, ko so pregnali »me-r,&ke čete. Toda admiral Perry je Michigan zop.t pridobil /a ^JZjedinjeivs. države, ko je leta : 1813 popolnoma p< tolkel an-Igjeiko brodovje na jezeru Na s« klik i so se le polagoma množili v Mlichiganu, ker zve-j«e iz vzhodom so bile jako sla-|be. I^eta 1825 so pa dogetovili "Brie kanil, in naseljevanje je IbHo odprto širnemu svetu. Na-rastek prebivalstva je bil čudovit. In ko je industrija spoznala neizmerno vrednost mi-chiganskih gozdov, je bil napredek Michigana zagotovljen. - Država Michigan je od vseh stranij obdana z jezeri in rc-■ pca mi. ylvaiiije, je imel sam burno preteklost. Ko j-e bil dijak na Oxford vseučilišču, so ga spodili iz šole, ker je vedno kršil šolska pravila. Ko je pa prišel domov k očetu, od-' niirato Pennu, ga je slednji spodil iz hiše. Hodil je potem 1 dalj časa po svetu, dokler ni vrnil na Angleško, kjer je postal kvakerski duhoven. Bil je večkrat zaprt radi svojega verskega prepričanja, ker kva-kerji tedaj niso bili priljubljeni na Angleškem. Konečno je pa želel, da si dobi kraj, kjer bi lahko vsi verniki živeli v miru, kjer bi preganjani dobili zavetišče. Kralj Karol'II. 11111 je podaril velik kos -zemlje v Ameriki. William Penn je prišel v Penn.sylvanijo. Prvotno je hotel I o pokrajino imenovati "New Wales", toda njegovi prijatelji so ga pregovorili, da je spremenil ime 11a "Syl vama", kar pomeni gorato deželo. Kralj Karol II. pa je iz spoštovanja do njegovega očeta ho tel dati še priimek "Penn". da bi se dežela imenovala "Pennsylvania." Dasi je William Penn odločno protestiral proti temu, in je celo podkupil kraljevega tajnika, da bi uplji-val na kralja in spremenil ime, vendar je slednje ostalo, kakor se danes glasi. Penn je prišel v Ameriko leta 1662 z okoli 100 naseljenci. V isteni letu je ustanovil mesto Philadelphia. Toda Penn ni bil prvi naseljenec v Peun-sylvaniji. Ze precej let poprej so jo osvojili Nizozemci, za njimi pa Svetli, in oba ta naroda so podjarmili Angleži. Ko je Penn prišel na mesto, kjer stoji danes Philadelphia, je prebivalo tam že okoli 200 družin. Novi naseljenci so se "poprijaznilii z Indijanci, ki so jim pomagali. Ubežniki in preganjani radi vere so hiteli iz vseh krajev v novo kolonijo, ki >e silno naraščala. I11 Pennsylvania je bila ena izmed originalnih trinajstih držav, kjer se je revolucija začela, in kjer jt imela tudi svoj sedež. Ko je bila razglašena civilna vojska, se je oglasilo dvakrat toliko Pennsylvančanov, kot so jih poklicali. Vsega skupaj se je borilo 362.289 državljanov v tej vojaki. Mnogo spopadov sc je vršilo v Peunsylvaniji med južnimi in severnimi državami. Pri Gettysburg!! so pa bih vojaki južnih držav, ki so zastopali sužnje, tako tepeni, da niso nikdar več prišli v Penn-sy Ivani j o. In zgodovina Pen nsy Ivani je, kar se tiče od meščanske vojske naprej, je Ibila zgodovina silnega napredka, pesebno na imhtatrijelnem polju. Poleg države ATe\v York je Pennsylva-tiija najbolj naseljena. Washington. Washington je ,najbolj severna država iti najbolj zapa-dna država Zjedinjenih držav. Prvotno je bila država Washington del države Oregon, in .zgodovina Oregona je bila tudi zgodovina Washingtcna. Prvi naseljenci, ki so prišli sem, so bili trgovci s kožami, pravo naseljevanje se je pa šele pričelo, ko dospel v druge kraje glas, da se pridobiva v Washingtonu zlato. Prvi naseljenci >o prišli sem okoli leta 1811. Prejšnji tihi gozdni mir je bil moten s streljanjem in drugim morilnim orožjem. Možje, ki so najprvo prišli v Washington, se niso nič kaj zmenili, da bi si ustanovili tukaj stalna bivališča. Lovili so 1? živali z dragocenimi kožami, za katere so dobivali velik denar. I,cta 1836 je Marcus Whitman pripeljal v Wall-Walla precejšnjo število novih naseljencev. Tu se je ustanovil tudi miši j on. In v teku deset let sc je naselilo v Washingtonu toliko ljudij, da se je lahko ustanovila nekaka vlada. Kanadske kompanije s kožami iivalij so se dolg*o prepirale z naseljenci v Washingtonu, ker so se jini zdeii nevarni. Neke ga lepega dne lahko namrsč pridejo v Canado in se pola nijo njih zemlje. Raditega je/ dolga ^eta trajal prepir, če spa- V v e da Washington pod ozemlje . Zjedinjenih držav ali pod Ca-J nado. 1 Leta 1853 je postala pekra- - ji na že dovolj močna, da se je j lahko ločila od Oregona. Na- - redili so nov teritorij, ki se je ; imenoval v počast Georga Wa- - shingtona. Tu se je pa začel i boj. Indijanci so postajali ne-1 mirni, ker so beli vedno IbolJ : pritiskali na njih ozemlje. Skle-: nili so, da pomore vse bele na-1 selnike v Washingtonu. Leta 1 in leta se je morilo v državi. Zlato so odkrili v vzhodnem i Washiiigjonu. Cele črede raznih ek -istenc sc je podalo v t% i pokrajine. Zavladala je prava i anarhija. Kljub knvu« je pa pri-i šlo tudi mnogo takih, ki so se , tam stalno naselili. Vendar je I ostala država še dolgo leta zaprta, radi silne oddaljenosti, ' dokler ni bila leta 1884 spelja-■ na tja prva železnica. Potem je pa sledila prava ljudska selitev. Leta 1880 jv štela država 75.00 ljudij, desei 'et pozneje so jih našteli 350.-000. Leta 1908 jih je bilo že čez en milijon. Leta 1889 je postal Washington država. Neizmerno bogastvo S-.' je odpr-• lo NAR. ČITALNICA. Ima avoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu In pevske vaje vsak torek ln P*Mi; zvečer ob H. url zveč. Predsednik Fr. Grdadolnik, tajnik J. Rožanc 426 B. St., blagajnik K. 1. ap 1 - "■»w^W^P«' ' ------- CIRIL METODOVA PODRUŽNICA At. 24, ustanovljena 25. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani ker ne morejo priti v slovenske iole. Letni prlapevek za člane Jo 50c. Seje ao vsako drugo nedeljo v mesecu ob S. url dopoldne v Knau-sovlh prostorih. — Predsednik L. J. Pire 6119 Bt. Clalr ave; tajnik John Vidervol 6127 8t. Clalr ave Mike Set nikar blafgjifk, 6131 St. Clair ave. 4 avg. 11 j SLOV. POLITIČNI KLUB ima svoj« ngtfne seje vsaki drugI torek v mesec« v Knausovl dvorani ob 8. uri zvečer. — Predsednik Jos. Jarc 1140 Norwood Ad. tajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. blagajnik John Gornik 6106 8L Clalr ave. Rojaki Slovenci se vabijo Jk temu klubu. Pojasnila dajejo vsi uradniki kluba 4. avg. 13. tUIEMBERQ Sam. podp. druitvo ima redne vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Brateljnovl dvorani, vogal 31 ceste in 8t. Clair ave. Kdor hoče k društvu pHttopltl naj se obrne na Roman Martf, predsednik, 1562 E. 43 St. John Ubič 1662 B. 43 8treet tajnik, Joe Alogar 1149 E. 63 Bt. blagajnik. Društveni zdre.vnlk dr. Silber-man, E. 40 Str. In St. Clalr ave. 1. Jan 13. DELAVEC, it. 61 8. D. P. Z. Ima redne M|a vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2. pop. na 6006 St. Clair ave. — Jos. Bele, 6108 St. Clair avo. predsednik. Primož Kogoj, 6006 St. Clalr ave tajnik. John Svete, 6120 St. Clair ave. blagajnik. Društveni zdravnik za prlatop Je dr. White. V društvo b« sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta Za $1.26 na mesec se zavarujete ga" $7,00 bolniške podporo Ju $500.00 smrtnine. Za nadaljna po Jasnila se obrnite na društveni odbor. 15. marc 13 -Sr—- SV. VIDA, it. 25. K. 8. K. J. ima svoj« rodne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani. Predsednik Mike Setnlkar, 6131 Bi. Clair ave. 1. tajnik Jos. Rubs, 1306 E. 55 Bt. društveni zdravnik J. M. 8* liikar 6127 8t. Clalr ave. J«r. Knaus, zastopnik, filanl ae sprejemajo od 16. do 46 leta. Uamrtnlna $600 ali 1000 in $6.00 bolniške podpore na teden. Novovptsaul Član mora prinesti zdrav nlške liste prvemu tajniku pred sejo; nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če gu ta potrdi., drufttvo pri prihodnji aejl o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. avg. 13. DR. "SLOVENIJA" Ima avoje reooe seje vsako prvo nedeljo v mesecu ftb 2. uri popoldne v prostorih na 3044 Bt. Clalr ave. Kdor teli lahko prlatopi brez da bi bil pred mesecom dnlj uplsan, vstopnina od 17—25. leta prosta, od 26— 30 let $1.00. Bolniška podpora je $6.00 na teden. Vprašajte pri predsedniku F. Speiko, 354)4 St. Clair ave. alt Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. Za brate kateri prltopsjo Je zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. 31. dec. 13. 2AL08TNE MATERE BOtJE Slov. mlad. sam. podp. druitvo ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovl dvorani ob 2. uri pop. In rpdne vaje vsak pondeljek ob sedmih zvečer v veliki Knausovl dvorani. — Predsednik Jos. Sadar 1167 Norwood Rd. tajnik Jos. Glavič 1334 E. 66 St. načelnik F. H. Mrvar, 1361 E. 66 Bt. Društvo sprejema osebe od 16. do 30. leta, in plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnlna znata 60c na oresec. 1. avg. 13. BV. FRANČIŠKA, ft. 6S. K. J. 8. K. ima svoje redne sej« vsako drugo nedeljo v mesecu na 2696 B. 79 Bt. Predsednik Egldlj Vrhovec 2662 E. 79 Bt.; prvi tajnik Joalp Perko, 6914 Grand ave.; zastopnik A. Aušteršlč, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. marc. 11 8LOVENBKI SOKOL te4evadno in podporno druitvo ima svoje redne mesečne soje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6131 Bt. Clalr ave. ob 2. pop. Starosta Freak Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernlk 1243 E. 60 St.; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Društveni »dravnlk F. J. Kern. 1. J»n. 14. SV. ALOJZIJA (Newburg) Kranjsko slov. kat. podp. druitvo Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v m««ecu v M. Plutov! dvorani na 3611 S. 81 SL — Predsednik J. Vidmar 3666 E. 81 St.. tajnik Joslj Trček 3696 E. 78 Bt. B. E.. blagajnik AnL Fort una 8693 K. 81 8t 8. B. 1. Jan. 14 SRCA MAR4JB (ataro) lansko sam. podporno druitvo ima redne mesečne seje vsak dragi četrtek v mesecu v Kneusovlh prostorih ob 8. url zvečer. —(Predsednica Frančiška Lnusche, 6121 SL Clalr ave; podpredsednica Mary Grdina 6026 Bt. Clalr avn.; tajnica Fany BlmonČIČ 1170 E. 61 St.; blagajnlčarka Mary Haffner; II. tajnica Franja Trbeinlk; zapisnikarja Joslplna Jakšlč; pomol, tajnica Terezija Vidmar, odbornlcn N etika Palčič. Nadsornl odbor: Ana Blatnik. Helena Mali Ana Skodlar. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. 19. marca 13. SOKOL, it S2. B. O. P. Z. J® n ■M . Slov. iefisko podp* druftva ima tvoje rodne mes«čne sejo vsak j 1. avg. 13 _ t ■» CLEVELANOBKE SLOVENKE žensko podp. druitvo S. D. P. Z. imajo svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Društvo daje $7.00 bolniške podpore na te^en in $600.00 smrtnine. Slovenke se vabijo za pristop. — Marija Polončlč predsednica 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica 3667 B. 81 Bt. Frančiška Juh blagajnlca 3533 E. S2 Street. 1. Jan. 13 COLLINWOODSKI SOKOL" Samostojno druitvo ima svoje redne seje vsako četrto nedeljo v D. Stanlšičevi dvorani, sedaj Joe. Gornik na Calcutta ave. Odbor nikl so: F. Velkavrh starosta, Vinko Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik, Ant. Dolinar zapisnikar, M. Intlhar dr. zastopnik. Društvo je sklenilo, da ae opusti vstopnina za dobo treh mesecev, ter Imajo s tem tukajšnji rojaki lepo priliko, da pristopijo k temu društvu. 1. febr. 14. ■HI L'tSf;!?^ vtWur • f. Victor Bcrnot, 643 E. 1601 h SL SLOVENSKA GROCERIJA. Collinwood, Ohio © Svoji k svojim! Sa '■' M JuSE ' • ■'.',' \ ^ Ti ' i ___W .r— - - ■». - - ^ L. ■» ■■■■■■.! I ,._...... ..1..J............ mmmmmmmm^ ni , . ............. n ■■■11— 1-I''Jfc.'fjiAti Jfcfift'' tf H(j, ^ ^'f -^v ft Hk & Mk Hi tiiiitiiMk itft ViYf ANTON MUSIČ, Slovenska gostilna 449 £. 157th St. Collinwood, Ohio ANT. ANŽLOVAR, Slovenska modna trgovinae 6111 ST. CLAIR AVENUE, N. E. . Nudi cenjenim odjemalcem za spomladansko sezono, posebno za bližajoče se praznike, najnovejšo izbero blaga za ženske obleke.. Posebno priporočam fine muslin, bele ter svilene bluze za ženske.. Velika izbera vsakovrstnih ovratnikov in zavratnic za moške in dečke. V zalogi imam vse velikosti otročjih oblek, raznovrstnega perila ter vso OPRAVO ZA NEVESTE. Priporočam se za izdelavo ženskih oblek po zmernih cenah. Vsem cenjenim odjemalcem veselo Velikonoč. Anton Anžlovar gA. UI..-V*' ' » v«.- ' - I Prekinjeno delo i Naše vsakdanje življenje mora hiti tako uravnano, da smo vedno aktivni I ter da uporabimo vsak čas popclinonia p« svoji ' zmožnosti. To nas dela zdrave ! m močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval ! celemu teksu. i Toda tudi največja pazljivost tie more včasiih preprečiti kakega organa, da I ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaosSaL Zgodi se. da želodec nede j sprejemati hrane ali neČe vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih ; prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtjir je posledica. V ! takih slučajih je najbolje zdravi]© • - * ITRINERJEVO AMERIŠKO ( —^——M————————■ m* ! ---—----------- " GRENKO VINO To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine aJt mepriliJce. Objednem daje moč prebavljalni«! organom, iti z njimi celemu telesu. Ono ustavi zdeftv apetk^ poveča odvajanje in preiene zaprtje notranje bolečine in krče glavobol zlatenico dviganje in bruhanje. iPomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi tželodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti aH slabi. Priporočamo to vino pri mervoznosti in ženskih boleznih m pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah. JOSIP TRINER, Importer in exporter. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. ____ _ J 1 nu umjj un, let »mom. '_ (Spisal Študentko.) Dobijo s t ljudje, ki imajo pri vsaki stvari, česar koli naj se poprimejo, takoj izgubo ali vsaj blamažo. V takih slučajih pravimo, da imajo smolo. Kakor v (življenju posameznika, tako igra smola tudi pri celih narodih veliko vlogo. Poglejte, kakšno smolo so doživeli . v zadnj.in času Turki 1 Kjerkoli so zadeli ob junaške Slovane, povsodi so se morali pokoriti povelju: "zurueck"— /če ni bilo že prepozno in ako ' jih ni doletela še večja smola: razorpženje in vjetništvo. Še hujšo smplo so imeli pri tem naši ljubi Nemci, ki so komaj pričakovali, da padejo svojim prijateljem Turkom tam gori pri Belem gradu v bratski objem. In ti nemški časnikarji! Poročali so svojim listom tako, kot bj bili srbski vojaki nemške koiv/ule kar na ražnju pekli t* a glejte smolo! Zdaj pa naenkrat ti ljudje vstajajo od mučeniške smrti! Nekaj takega smo včasih že brali v slovstvenih čitankah "od tega salamandra, ki se v ogdju ne speče in h pepelu ne postane." Ampak, da se še danes kaj takega zgodi, to je pa že smola* vseh smol! Toda o vsem tem nimam namena pisati, temveč o svojem prrijatelju Jožefu Stoparju, ki je imel in ima od prvega dneva svojega življenja tako smolo, da se ga Bog usmili. Prva njegova nesreča je bila ta, da se je rodil ubož-in kot cerkvena miš, kajti njegov oče je bil pTav navaden kočar daleč v hribih. Se hujše pa je bilo to, da je že kot bosopeti vaški paglavcek kai'.al nenavadno razumno glavico in da je vaški fajmoster nagovarjal njegovega očeta, naj ga da "z božjo pomočjo" študirat. To se je tudi zgodilo. In tako sva se seznanila z Jožetom, ker sva oba študirala z >ožjo pomočjo"; ofo suhem kruhu in večnem fižolu... Bila sva ve- dno prijatelja, dasirmvno so se drugi Jožeta malo izogibali — to pa le v sle d tega, ker j.? imel fant res tako smolo, da se ni bib varno z njim družiti, ker si gotovo še ti prišel v kako zadrego z njim vred. j Jožeta so imeli vsi profesorji na "piki", tako smolo je imel z njimi. Šibkega .razrednika je enkrat prevrnil po stopnjicah, ker se je nenadoma zaletel iV :1 prepara-cijo in zbežal proti vratom. Prv tretjem profesorju je prišel v smolo Jože zopet prav po nedolžnem. Nekdo se je pri razlagi zarezal in profesor je uprl pogled naravnost v Jožeta. Ta j.; postal rdeč kot kuhan rak — in profesor se ni dal prepričati, da je Joie nedolžen. Z Jcžetom ni biio varn0 korakati, kajti gotovo so nas dobili. V višji gimnaziji smo zahajali precej v gledališče. Sel sem slučajno z Jožetom in po predstavi sva šla izpit za zadnje vinarje vsak malo pivo. Iz gostilne gr-de sva prav pred vrati naletela na — svojega razrednika. Drugič je šel Jože sam v gledališče. Tisti dan ga ni bilo v šolo, k.r se je bal matematike. Igrali so pa takrat ravno neko igro, v kateri se simšijo današnje šolske razmere, in to igro nam je ravnateljstvo v okrožnici prepovedalo obiskati. Jože tega ni slišal, ker je čepel celi dan doma in mahal j j je zvečer k prepovedani predstavi. Seveda ga je opazilo bistro oko profesorjevo in Jože. je dobil velik "karcer", ker mu ni pomagal noben izgovor. Jože ni d? vrši! gimnazije. Naveličal se je že večnih nezgod, pa tudi profesorji so se njega naveličali. Vedno češče je moral poslušati migljaje, naj si poišče kje drugje sreče. Pa tudi njemu je začelo iti po glavi, da bi se z teh malih smol ne porodila kaka velika smola, da bi ga lopega dne izključili. ";• "i-j Tega se je Jože (bal, zato je v kjcncem šeste šole vstopil k t pošti. r Srečala sva se rečkrat v živ- 41 ljenju in vedno mi je pravil o s kaki novi smoli. A sedaj je bil )• rešen vsaj najhujšega — stradanja. Sicer mu tudi njegova r službica ni d*la toliko dohod- j kov, da bi živel udobno, a imel s je vsaj nekaj. In upal je, da se / mu sčasoma dohodki pomnoži- S jo. Pozneje je bil Jože prestav-j t Ijeil v drugo mesto. Dolgo Ča- | sa ni-cm izvedel nič posebnega ' o njem. ker mi je pisal le ka- i ko razglednico s par besedami. Nekega dne pa dobim od nje- i ga celo pismo. Sporoča mi, da zapušča fantovski stan in da se > v kratkem poroči, kar mu go- 1 tovo razjasni njegovo, dosedaj t tako revno življenje. Pisal mi 1 je. da je njegova Lzvoljenka bo- l ga ta in lepa in da jo poroči lt £ iz ljubezni. Vešči 1 sem mu največjo sre- i čo in ga prosil, naj mi ostane < še vnaprej dobrohoten prija- < tel j. Potem pa se je zopet za nekaj časa prekinilo najino dopisovati je, Mislil sem si: sedaj i je v rajav ljubezni in pozabil je 1 na vse — 'želel sem mu vse naj- ] boljše. Pa kako se začudim, ko ga č- z par mesecev zopet srečam v mestu, kjer sva včasih skupaj študirala! "Ježe, kaj pa ti tukaj? Kako je. kako?" ' "I, tako, tako! Smola je smola!" "Pa kar sam .. .!" Črnino se mi je zdelo, pa brezskrben nasmeh na Jožeto-vih ustnicami mi je pričal, da ni kaj hudega. Silil sem vanj in Jože je po vedaf v;e kar jo vedel, ker je bil odkrit do dna duše. Poročil se je res iz ljubezni, kajti dote je dobil bore malo. On namreč ni vprašal naprej, koliko ima, ampak prosil najprej njeno roko. Drugi ljudje so pravili, da bo bogata; to je prišlo tudi Jožetu na uho. Ko je prišlo Jožetovo ram* rje do nje že tako daleč, da jo je ta-korekoč kot pošten človek žel moVal poročiti, so hitro'uredili l ■ vso zadevo. |H|f njen oče o ■ doti kar govoriti ni hotel. Po poroki jim je rekel, da bi pri "normalnih*' raamerah dal več, J a da naj bo to obema malo za 1 kazen. fl J ode je bil olj nekdaj skro-l; men in ponižen človek, nava- ; jen na vseh vrst smole, zato ; se je vdal tudi v to nezgodo. ; Zatrjeval mi je, da vsed tega ; šo bolj ljubi svojo ženo. . Bil je videti Wjmb tej odkri- ; tosrčni izpovedi dobre volje in ; prav vesela sva zvečer pod ; ''Vinv-ko trtico" praznila čase ; na zdravje in srečo njegovi'h.; "(bodočih" ter ogrevala spomine na študentovska leta. Drugi dan j»r odšel Jože nazaj v mesto, kjtr je sluzJboxal. Pisal mi je večkrat, a drugih neprilik mi ni nikdar omenjal, kot to, da se v dotičnem mestu težko živi, ker je velika draginja. Zopet čez paT mesecev po najinem sestanku mi sporoča, da je doživel veliko srečo — očetovstvo. »i "Končal je svoje pismo tako: "In v .sedanji veliki draginji me Bog oblagodari kar z dvojčkom!! Premisli, če ni to res prava smola!" <*» — Koliko je zakramentov. Katehet: "Koliko zakramentov imajno?! m Učenec: "Tri." Katehet: "Kateri so to?" Učenec: "Župan, birič pa žendar." Katehet: "Kako ti pade kaj tako bedastega na misel?' Učenec: "Ko so ti trije vče-rak k nam prišli rekli so oče: "So ti trije sakramentarji že spet tukaj!" Stara znanca. Učitelj vpraša učenca, na (i) kazaje: "Poznaš li to črko?" Učenec: "Da, gospod učitelj, na videz jo že poznam, pa ne ' veni, kako se imenuje. > Počakajte vender. > Učitelj pograja učenca, da| I- je tako črn in unuuan. Deček pa odgovori na kratko: "Ej, saj danes še hi i*ew »»butt! * at ipriliw<» Vit puma, dopisi in deuar naj ac pošilja na: CLEVELANDSKA AMERIKA, «11» ST. CLA« AVE. N. K. yr.v CLEVELAND. a_ COWARD KAIJ8H. Publisher. I LOUIS J. PtRC. Bdi t or [ . tSSURD TUESDAYS AND FRIDAYS. BmuI tir 18.000 Slovenian* In i the City of Cleeelaod and claewhere. Ad-er-llrtmg wm on rti«—t. _ TBI. CUV. »*INC«TON I« j Satered ti aeeoadji imeni. Drugo je seveda, ako te kak prijatelj vpelje v družbo ali te seznani s kako damo, toda tedaj te on predstavi in imenuje tvoje ime ter obenem tudi jamči. da si dostojen človek, do bi sc sam predstavil, tega drugje na svetu kot pod dvo-in enoglavnim orlom ne poznajo ' in te le delbelo gledajo; na pri-. jazno besedo se namreč drugje i dobi povsodi prijaznega odgo-. vora. A pri nas veljaš za največ-i jega zarobljenca ako se ne dr-l žiš te smešne nemške šege. Slovenci vsi vedno radi pott-: darjamo, da smo demokrati, to- - da gorje ti, ako govoriš n. pr. i s kakim doktorjem, ki jega substituta in se slednji s tem zopet silno počaščenega-čuti, le tu se v nagovoru rabi vse mogoče in nemogoče naslove, in pa pri nas. Ne — pardon — ne samo pri nas, tudi na Hrvaškem, kamer je preko n.ts od vsenemsloe kulture prišel menda samo ta izrastek in se posebno bujno razcvel. Na Hrvaškem se v boljši družbi e nagovarja satno z naslovom, ne go še s posebno prislovico, doktorja zazove "veleučeni". das' se j»; modra z največjo težavo priripsal skozi izpit, vseučiliš-kega profesorja "magnifice", da si morda nima nobenega znanstvenega odkritja in nobene razprave na vesti, duhovna zopet "velečastni", dasi je mf ral morda pred par urami skozi okno bežati pred kakim razjarjenim zakonskim možem. Pa Hrvati imajo vsaj nekaj aristokratskih tradicij, \ mi Slovenci, ki smo izšli vsi iz priprostega kmečkega stanu, nimamo pač prav nobenega vzroka posnemati te bedaste nemške šege in smešiti sam? sete s tem nezm:-selnim tituliranjem, ki,ga nobeden prvJh kulturnih naredov ne pozna. Toda dovolj! Povedal bi še '*hko mars;kafo drugih smešnih nemških šegah pri nas. o dijaških društvih ki so prava ^ijcarMii uiuvifm n.i aw t"" | romajo, nadalje o čudni t?žr.ji, celemu »vetu svoja suha bedra in se zadovoljiti s kratkimi hla- < čicami, razum tega se pa šc o-premiti z nahrbtnim žakljem, < ko da greš beračit za celo ubež-no hišo, običaj, ki je vsemu sve- i tu izven mejnikov z eno- in dvoglavimi ptiči le v posmeh i pa bojim se, da preveč zadenem kakega bralca v živo. Sicer pa vem, da bodo vse te besede kljub temu le bob oib steno, da jih bo marsikdo smatral za ša- . lo in da se bode novopečenemu nadkontrolorju prej kakor sle-je razlil žolč, oe ga zoveš samo kontrolorja, m mu boš s tem preje ko sleje pokvaril veselje nad pagatom, če budi bodo vsi kralji in glave poleg, — ostalo bo vse pri starem, to vem. Sicer pa ni moj namen, iz-pne min jati in preobračati, nego ihotel sem le malo pobrskati. Morda se kakega mlajšega inteligenta, ki še nima življer- ' skih ciljev, ki bi kulminirali v tem, da se mu spusti z viškfl kaka zlata pločevina v obliki ptiča ali križa na prsi, moje !a-mentiranje le toliko prime, da počne malo razmišljati, je li ni morda v teh vrsticah le nekaj trpke resnice. Dr. B. K. Nekoliko besedij našim slov.starišem glede otrok in šole* Danzadnevom lahko vidimo ne.štcvilne množice ljudij pred • raznimi tovarnami; ceLe ure čakajo ti brezposelni za delo. ki naj jim pripomore k vsakdanjemu življenju. Ti ljudje radi delajo, ker morajo. Komaj čakajo, da pride kak "bos" in jim obljulbi $1.50 na dan. Cele trope vidimo v lepem ali igrdem vremenu pred tovarnami. Vsako jutro so zbrani v tej obžalovanja vredni armadi stari in mladi, možje in žene otroci in odrastH, močni, zdra\j in pohabljeni. Vsi so se zbrali v istem namenu in eden dru/.e-ga gleda postrani, ker se boji, da bi mu ne v»:l kruh. Naravno kadar se prično ali kadar kaže na slabe čase, daj se ta armada še viak dar. bolj pomnoži. Če je pa kriza, tedaj se število početveri, po-deseteri. Nihče' ne ve, kdaj. »t odpro vrata do dela, kjer-nai sc dobi zaslužek. Le redko kda; se komu posreči, da dobi deio. Največkrat radi tega, ker je kak delavec obolel, ali sc je kdc ponesrečil. Tedaj dobi drvjg! njegovo mesto za nekaj dnij. borno delo, ki nese 15 cent v na uro. ^Vprašanje nastane, kdo so t; reveži, ki se morajo zanašati na taka dela? To so oni siromaki, ki niso bili nikdar tako srečni, da ibi se priučili kakemu rokodelstvu, to si neizkušene roke, delavci brez znanja, k! nimajo ničesar druzega svojega kot moč in svoje roke. To so siromaki, katerim se drugače ne more pomagati, ki ne morejo druzega, kot onega, kar sc jim sme v roke zaupati. In ti neizkušeni delavci se ne borijo samo s svojim bednim stališčem, ampak tudi s svojo potrebo in zapuščenostjo. In pogled na to množioo, ki vsako jutro čaka na delo, nas mora na vsak način predramit.. 1 Kaže nam namreč dolžnost sta-rišev, katero imajo do svojih 1 otrok. Dolžnost starišev je izučiti vsakega otroka v kakem poklicu, če ne v učenem, pa v rokodelskem, ki je ravno tako spoštovan kot učeni stan. Če br bilo med to čakajočo mnežico mnogo rokodelcev, bi jim gotovo ne bilo treba čakati, da pride dodela, ki nese 15 centov na uro. Mizar, zidar ali katerikoli rokodelec se lahko preseli iz enega kraja v druzega, kadar zmanjka dela v enem kraju. S seboj nosi svoje rokodelstvo, svoje orodje in gre v boljše kraje. Za človeka, ki je zmožen kaj narediti, je vedno odprtih dovolj vrat, in nrkdar mu t j J^Jl^ ^dcl^a Njegovo delo je poceni, najcenejša stvar na svetu, njegovo delo lahko prevzame vsak- j do. Imamo pa še eno vrsto delav- I cev, ki so zopet na mald.boljši k stopinji, in to so delavci v ura- jj dih. To so isti, ki sede nepre- t stano v belih srajcah pri knjigah, ki so izvršili polovico po- a trefbnrti šol in se podali k knji- r govod-stvu. Ker jih je sram no- ii siti "overalls", raje sede v ura- d dtti in pišejo. Resnično je, da t imajo lahko in čisto delo, toda prislužijo si ne mnogo. Prične- k jo z majhno plačo $10 do $12 r na teden, tekom desetih lčt m<>- Š goče zaslužijo do $15.00 na te- s den, in večina jih tudi ostane t pri t«j plači dolgo vrsto let, š ali pa za vedno. Njihovi delo- k dajalci se preminjajo, oni pre- h minjajo dela, konečno postane- z jo stari, potem pa seveda pri- \ dejo mladi delavci in prevza- r mejo njih dela. " Noben oče nc more dati svo- r jemu sinu boljše prihodnjosti, r kot če ga pošlje v šolo, ali ga I da izučiti v kakem rokodelstvu, s Mled evropskimi kraljevimi si- I novi dobimo skoro vse, ki znajo s kako rokodelstvo. To je tudi r dobro, ker če se 'pripeti kaka s revolucija in zgubi kralj ali ce- \ s3r službo, tedaj si sinovi vsaj s poštenim delom lahko služijo t kruh. c Poglejmo, kaj se dogaja z f našimi slovenskimi mladeniči < prav tu v Clevelandu. Brez- ^ dvomno jih lahko naštejemo 3 stotine, ki morajo že v svojem J 15 letu delati s svojimi žulji za ^ kruh, a drugi so četo tako ne- I srečni, da v najlepši mladosti jj zgubijo ude svojega telesa. Ko- 3 liko mladih je brez roke aH no- i ge! Zakaj tako? Radrtega, ker i stariši danes ne poznajo nič jj druzega kot tovarno. Pisatelj ^ pozna osebno v>:č mladeničev, i v^starosti od 15 do 17 let, ki se HK>rajo mučiti v tovarnah ali v 3 trgovinah, pa so jako brihtne i glave. Stariši so v več slučajih posestniki tukaj, v nekateri-h i slučajih celo tngovci. Vsaj od | teji bi .pričakovali, da pošljejo ^ svoje sinove in hčere v šole. i Namesto tega pa raje govorijo: Jj V "šape" pojdi, boš saj kaj za- 4 služil. Nekega dne sem vprašal oče-ta, zakaj ne pusti svojega sina v šolo. Povedal sem mu, da sem govoril s sinom, in da se je deček izrazil, da bi nad vse rad hodil v šolo, toda oče ga ne pusti. Kaj mi ji se lahko ozirali na naše , trgovce,ffcijbi morali biti v tem , oziru vzgled drugim družinam, toda trgovci so v tem oziru ra-i vno tako nazadnjaški kot drugi, i Ravno trgovci bi lahko pošiljali svoje sinove v višje šole, da bi jrh izobrazili za boljše živ-j lf:nje nego so je sami imeli. Ali pa priznate, da 90 vaši 1 otroci, katere ste vzeli iz n«-f jih šol in jih poslali v tovarne, > na mnQgQ slabšem stališču kot r ste bili vi kdaj? Zakaj so šlab- > ši od vas? Stariši, ki pridejo - sem iz starega kraja, so veči-1 noma poljedelci, a otroci, ki so r tukaj rojeni, pase na poljedelstvo ne razumejo. Če stariši - druzega ne morejo delati, st - laihko posvetijo poljedelstvu, a r tukaj rojieni ne bi vedel dru-; zega kot da bi šel "trempat". Žalostno je v resnici ob peti e uri zvečer gledati mlade ljudi, - ki hodijo utrujeni od dela, ki - niso ničesar druzega kot "la-1 borers". Vse življenj« stoji pred 1 njimi kakor v megli, solnce raider ne pride nesreča. Seveda postane slučajno kateri ,i£med rijih "straw-boss", toda koliko jih je taloo srečnih ? In konečno, kaj pa je biti "straw-boss"? Dosti že ne. Samo ponosen je, ker se lahko imenuje višji delavec, toda v resnici le ostane navaden "laborer". Vaši sinovi vsi spadajo v eno armado, o kateri ste brali zgoraj, ako jih ne pošljete v šolo, in jih tam toliko časa vzdržite, dokler nrso kaj več kot navadni trpini usode. Vzemimo za slučaj dva dečka, ki sta tukaj rojena. Pošljimo enega v šolo ko je dovršil šestnajst kt, in pustimo ga tam sedem let. Druzega pošljimo v tovarno ravno toliko časa. Kakšna razlika bode med obema, ko bodeta oba stara 23 let. Kaj bodeta imela? Eden bo imel za zaslombo izobrazbo, ki mu povsod odpira vrata, drugi pa denar, katerega j»e mogel ta-čas "prihraniti". Saj vsi dobro vemo, koliko si mladenič prihrani, predno je trideset let star. Kako se pa bodeta ta dva od-•sedaj v življenju obnašala < Eden bo vedno delal v eno smer, to je, hodil bo od tovarne do tovarne, drugi bo pa imel sam svoj urad, pomagal najpr-vo sebi, potem starišem in konečno celemu narodu. Ponos > bo starišem kakor svojim Iju» dem, drugi pa ostane vedno nepoznani tovarnar, i_____._• ko stane Šolnina za mladeniča v šolah. Ali vas res toliko stane, da ne bi mogli shajati in sina pošiljati v šolo? Ne. Ljudska šola je prosta. Ravno tako višja šola, seveda knjige in obleko je treba preskrbeti v obeh slučajih. Univerza vas pa stane k večjem $150.00 celo letofl Učenec si pa ob času počitnic, ki trajajo tri mesece, zasluzi toliko, da plača za vse. Zatorej ni skoro izgovora, da bi mogli clevelandlski stariši vsako leto vsaj deset otrok pošiljati v višje šole. . ; Pošiljajte svoje otroke všV k, naredite prave ljudi izmed\ njrh, in s tem ne naredite ni'-X česar kot da spolnete svojo dol- > žnost ,ki jo imate kot stariši napram svojim otrokom. Odstrani bolečine revmatizma. PIN-ACU6 takoj attav« botoHac rtv-matlama ln pomiri fc iWt adcia ailM-c«. Ne trpite na rrrraatlsica. lanbaci aH aeuralgilt kupite PlN-ACUti ta oa-dravite h tro. PIN-ACUH J« laban la prtjetao sdravllo. Ne more igatt. pa4 pa |rr naravnoit do botefiiae. Kapi te pri nkn lek .rsitja Tri vr»t«: 99. BOo, „ --■■■■ p Kdor Ima hišo ali lot naprodaj, naj poskusi s oglasom v našem Hstu. Kmalu se bo ogla* sil kupec. r--11 Naročite tedaj spomladno obleko! Vdikanoč je 23. marca Pridite pogledat najnovejše vzorce za obkke, katerih je nnd 1000 1 PO $20.00 IN VEČ. Delavci so sposobni za svojrpoulove. Garantirano prve vrste delo, ju i*toji. vsakomur F. H. MERVAR, 1361 E. 56th STREET Ne pozabite na izvrstno čistenje in pranje oMfk pr nir>ih cenah. FRANK'S DRY CLEANING Ca 1361 B. 55th St. nasproti Luke Shore banke. , __________________________J USTA, grlo, zobe, nos in druge dele života vzdržuje čiste j \ vsakdanja raba ! ■ Severovcga Antisepsola j j ' (Severn's Antisepsol) Rabite ga kot izmivalo, grgralo ali vbrizgalo. Knjižica^ ; ki je ovita okoli vsake steklenice opiše vse. Cena 25 centov. CREVA 1« lahko vzdržujete v redu ter stem preprečite aH odstra- ;, nrte mnogo bolezni ako uživate' Severove jetrne krogke (Severa'a Liver PiUs) Cena 25-centov. OBISTI, > lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter stem odpravite bolečine v hrbtw in omedlevico, ako rabite Severova zdn vila za oblstl 'n ifctra, (Severa'a Kidney and Liver Remedy) Cena 50c in $1.00, Kupite Severova zdravila od vašega lekarnarja. Ako jih nima, naročite jih od: | Jlljjjliu novice Mnerije clecelandskrga mladin- 0 skega sodnika Lewiaa o j. propadu deklic, ki se b podajajo v sramoto. d ———• v GOVORI IZ SKUŠNJE. 13 r —'Po vsej Ameriki se danes 11 razpravlja o vzrokih propada v mladih deklic, ki prodajajo svo- s jo cast in poštenje. Mnc^o jih je /že govorilo o teh vzrokih. 1 m' večina se strinja s tem, da je ravni vzrok propada mladih ierask — presla-be plače. T-udi ^ /elevelandski mirovni sodnik T. , I L. Lewis, ki ima za seboj sko- t ro 20 let skušnje, je govoril o ^ tetp. Lewis je vidlej pred se- y boj že na tisoče deklic, ki so bile tožene nepoštenega |v-ljenja, in za vsako deklico je , poizvedel, kaj jfe- glavni vzrok, s dfc je šla na pot sramote. Le- , wis je govoril: V resnici je -nizka plača eden izmed imenit- , nih vzrokov dekličjega nepo- , stenja, toda bolj kot to, zava- , ja deklice na pot sramote, slain) stanovanje, in »slaba stanovanja, so največkrat krivda .starišev, ki dajejo preveč za pijačo, in premalo za obleko. Ne vrjamem, da bi imete visoke ali nizke plače deklic kaj opraviti s sramoto žensk, mo-/goče v posameznih slučajih. /Ubožna stanovanja, pijani sta-I riši, nespametni stariši, nemo-' ralna obleka, izpostavljanje zasramov&nju v trgovinah, to so glavni vzroki propada deklic. Naj vam dokažem, da je to resnica. Leta 1912 je »talo pred menoj 235 deklic, katere j vse so bile tožene nemoralno-/ sti. In 70 odstotkov od teli s* je izjavilo, da je krivda njih propada razporoka starišev, pijančevanje, slalba stanovanja. Mateje dovoljujejo svojim ctro kom, da so pozno zvečer zu-iiaj. Na plese hodijo brez /.spremstva, na plesih s^ dobi /skriven kotiček, kjer -s« začne \ gTesno znanje, mnoge deklice si barvajo svoje obraze, da so bolj "prijazne*' videti. In vrjemite, mi, da niti ena deklica, izmed 235, katere sem »videl pred seboj, se ni izjavila, da je zašla na pot sramote radi slabe place-. Da pa so slučaji, ko zaide deklica v nemo-ralnost, naj vam povem sledeči vzgled. N'eka deklica je zasluzila kot služkinja $3.00 na te-dfen. Vsak teden ji fc cče vzel /ves denar, kar ga je zaslužila f m zapil. Deklica bi se rada do bro oblekla, in ker ni videla druge poti, da pride do denarja, je šla na cesto! Stara bila revica šele 15 Jet. Tu v Ge-velandu moramo pričeti tud vojsko zoper dekličjo sramoto, toda stariši so prvi odgovorni faktor, in njih skrb je prva, da se trgovina z belimi sužnji, in če ne trgovina, pa vsaj proste voljno sramotno življ enje njih hčera odstrani. v —V nedeljo zgodaj zjutraj je ' bila poklicana Grdinova ambu-lanca -cd glavne policijske postaje na mesto Lake Shore železnice in Addrson Rd. kjer je ležalo mrtvo truplo Ato-rta BaWika, rodom Poljaka. Truplo je bik> pripeljano v Grdi-novo mrtvašnico, in sprva se za i m« ni moglo zvedeti, kdo je. Ob poldne pa pride soproga pokojnika, ki je iskala moža. I Prosila je Grdi na, da bi telefoni niral na policijsko postajo, naj ji moža poiščejo, a zagledala ga je v — mrtvašnici. 2ktia je padla v omedlevico, -ker ni pričakovala kaj tacega. Ko je prišla nekoiHco k sebi, je začela pripovedovati, da ima 5 majhnih otrok, najmlajši šele 3 tedne, najstarejši 4 leta,, dva dvojčka po 15 mesecev stara. Oce je šel večer prej k sve-1 jim starišjm na 67. cesto, da bi dcfoil botra za krst najmlajšega otroka za drugi dan. Odšel je ob 8. zvečer, in vrnil se je od starišev okofi n. ure z v. hodeč po železniškem tiru. koder mu je bilo najbližje do stanovanja na 5424 Ct. Dohitel ga je vlak in na mestu vstala in je povedala stanovalcem v hiši, da. je prišel njen mož k njej in zahteval be4o obleko, in morah je iti z njim. Peljal jo je po takih potih, da ona ni mogla slediti. I« te san- C je so se seveda spremenile v bridko resnico, ko je drugi dan dobila moža vsega razmesarjenega. V hiši družine Bafrtfk vlada največja revščina. Pet otrok je napol najgih, vse majhno, kriči ki joka, da se Bogu usmili. Ranjki ima zavarovalnine samo za $500, in Bogu samemu je znano, kako se bo £ družina sedaj preživela, ko je s zgubila zadnjo pomoč v živ- v Ijenju. v —Prijatelji dramatike, ki 90 . že teško čakali letošnjo sezo- 110 na predstavo, so dobili v ^ nedeljo "Nebesa na zemlji". * Vsebino igre srno že povedali . v zadnjih številkah, in kdor je J bil navzoč, mora pritrditi, kar _ se tiče igralcev, da so bila v J resnici "nebesa" v tej dolini solz. Kajti solze so morale pri A • • s vsakomur Ziginitt, in za precej časa je vladal samo smeh med najbolj črnogledimi in žalost- ^ nimi. Da je pa bila igra izvr- . stno igrana se moramo zahva- ^ liti igralcem, katerrh vsak je svojo nalogo, kolikor se tiče « karakterjev in nastopa v de- janju, izvrstno in mojstersko izpeljal. Vzemimo n. pr. Balo- ^ na, katerega je predstavljal g. Štefin. Boljega igralca je teško , debit i kot je btl on. Že njegov ' nastop brez igre, je vzbudil splošno pozornost in občinstvo se je zanimalo za vsako nje- ; govo kretnjo. Dr. Pavel Vesel. ' v osebi g. Perdana je bil pravi tip zadol enih mladih doktor- ; je v, ki si z zvijačami iščejo de- ' narja od svojih bogatih tastov, ? da poplačajo svoje samske dol- * gove. Otilija, njegova soproga, ,ra. Ivanka Kos, je bila sicer 1 večkrat 'plaha, vendar je tudi ' ona rešila svojo ulogo jako ča- * -frtno. Podržaj, g. Oražen, je ^fc . } k na na prikazan na odru, in vsaka uloga, ki jo dobi, je v pra- \ vih rokah. Gdčne Ana in Jose- 1 ftna Grdincve ste imele jako : ljubek nastop, in isto lahko trdimo tudi o ge. Angeli Vidmar. * G. Karol Lenče kot graščak 1 Wipritz je bil uzor igralca in " vse ostalo osobje je storilo svo-1 jo dolžnost. Igra kot taka, kjer * se dotika karakterjev, je izvrstno uspela. Grajati pa moramo odločno " zanikerno vodstvo igre. Kar se 1 je potrebovalo, ni bilo pri roki, da smo slišali par vzklikov, da to niso "nebesa" na zemlji, pač pa "vica". Najbolj potr-1 pežljivemu mora poiti potrpežljivost. Igra je s tem prccej za- * ^rešena glede celote, ljudje pa * tudi neradi čakajo toliko časa, da kaj vidijo, Vodja igre je ravno tako glavna opora igri kot najboljši igralec, in če se igralci potrudijo, da res fino 1 izpeljejo, naj se tudi vedja. V 1 Clevelandu smo že toliko na-1 predovali v dramatiki, da se nam lahko nudi predstaiva, ki I je v vseh ozirih dovršena. Moči ih ljubezni do dramatike je dovolj. e -—V Cleveland je prišel za t>:kaj tednov Mr. August Kau-e šek, ki je prinesel iz Oregona j s seboj polne žepe pravega zlata. Povedal je, da je Oregonu krasno življenje, in da ima e družba, pri kafreri je on intere-y siran lepo bodočnost s prido-,A bivanjem zlata. —Iz Clevelanda je odpoto-. valo 200 skabov v Rochester, * N. Y. kjer štrajkajp krojači. e —Tekom zadnjega tedna je II omrto v Clevelandu 195 oseb, e 25 več kot isti teden lanskega leta. 27. jib je umrlo za 5 pljučnico in štirje za ošpicami. % —*Prav lep napredek mora- . mo zaznamovati tudi na slo- - ivenskem industrijskem polju, a Precej časa posljuje v Clevc- - landu že tvrdka Frank R;rže - Co., ki prodaja vso živinsko c klajo, piče za perutino in ob-. jednem tudi fino moko. Tej . slovenski tvrdki se je posrečilo > upeljati nove vrste moko v Cle-;. veland, kateri moki j; ime 1 "Slovenia Flour" Moka sama 1 od sebe radi imena pa še ne bi - tako zaslovela, pač pa radi fin. Wilsonovo delo. Odkar je Wilaoci v Beli hiši, B je upeljal že mnogo novega. Odpravil je sijaj in upeljal pripro-stost. BREZ STRAŽE. Washington, 16. marca, d Dvanajst dnij je Wilson pred- d sednik, in že ie upeljal toliko s novotarij v Beli hiši, kot pred r njim trije predsedniki. Sledeča I so WHsonova dela: Odpravil I, je, ples na avguracijskl dan. p V predsednikovi hiši je zgubil č službo brivec, ker Wilson se c brije sam. V Belo 'hišo ne sme- z jo razni prosilci za dr avne s službe. Vsakdo mora uložiti prošnjo pri posameznih oddel- r k>h vlade. Politikarji ne ibodcjo vodili vlado. Wilson si je to strego prepovedal. Vprašal jih bo sicer za svet, toda ravnal se \ bo po takih nasvetih le tedaj, t kadar se strinjajo z njegovimi i idejami. Predsednik hodi v cerkev, da moli, n»* da se pusti gledati. Kadar zve, da .ga lju- J dje čakajo pri kaki cerkvi, ta- ' koj gre v drugo, kjer je nepoz- 1 nan. Wilson je odpravil vojaš- I ko stražo, s katero so prejšnji 1 predsedniki vedno nastopali, i Zlati gumbi in zlate verižice so zginik-. Wilsona straži navadni detektiv. Svoje službe so zgubili tudi uniformirani bi-ciklisti, ki so se poprej vedno vozili za predsednikovim avtomobilom, da so ga varovali. Stara navada je bila, da so oni sedež v gledališču, ki je bil namenjen za predsednika, vsdej okrasili, in da ,so vsi ljudje vstali, kadar jc prišel predsednik in godba je igrala ameriško himno. Wilson je strogo pre-•povedal okrasiti Njegov stol, ' ljudje tnerajo sedeti in godba sme igrati, kadar pride v gledališče. \^rilson je odpustil skrivnost kabinetnih sej. Kar se razpravlja pri teh sejah, naj zve vsa javnost, da ljudje vedo, ; kako se vodi vlada. Taftovi I tajniki so se posvetovali samo dvakrat na teden. Wilson je za-. povedal, da se morajo shajati vselej, kadar }e potrebno. Nihče ne dobi služJbe, ki ni zmo-> žen za to. Njegova lastna dol-, goletna stenografinja je bila [ zavrnjena, ker jo komisija ni spoznala za sposobno. Obrnila se je 11a Wilsona, toda on ji ' ni dal službe, četudi t>i lahko. Ob zvečerih ne bo banketov v beli hiši. Po presbiterijanski t navadi bo Wilson v nedeljah vedno mrzlo večerjal, Wilson ' je odklonil pristep v klub j Cheavy Chase, kjer se zbirajo . samo milijonarji, kar je pa j najbolj žalostno: Niti kapljice r ječmenovca, kaj šele zlate vinske kapljice ali celo "ognjene , vode" ne bodete dobili pri Wil-sonu. Novi predsednik je namreč suh fcct goba. Postava podpisana. l Columbus, Ohio, 15. marca. Guverner Cox je včeraj pod-j pisal novo postavo, po kateri bodejo delavci od dr ave zava-i rovani. Vse kompanijte, kjer so l delavci zaposljeni, bodejo morale plačevati v posebno državno blagajno, in kadar se delavec ponesreči, aH je ubit, dobi od države poškodnino iz onega . denarja, ki »so ga kompanisti plačali. , dakoškre pšenice, ki je najboljša v celi A*meriki. Tvrdko F.r. ] /Krže Co. priporočamo vsem. 1 —Fino monakovsko impor- * tirano pivo, iz Monakovega na Bavarskem, se bo točilo ta teden in za Velikonočn pri Geo. Travni kar ju, na vogalu 55. ce- ^ te in St. Clair ave. s 1 —iKdor hoče poslati veliko-1 } nočno številko našega lista v j * staro domovino naj nam po-, i šlje 10 centov in nasfrv. Na } razpolago imamo še kakih 100 " številk. t 1 —G. Beno Leustig, trgovec i ^ ž» ns^o in otročjo opravo na 6424 St. Clair ->v<\ nam naz- Boj na celi trti. Balkanski zavezniki napadajo P turške pozicije pri Drino-polju, Catalji, Skadru TURKI TRDOVRATNI. Carigrad, 16. marca. Sem so dospele brzojavke, ki pravijo, da Bulgari že 48 t* neprestano u streljajo na Drinopolje. Zajed- o no so pa začeli močni oddelki r Bulgarov napredovati pri Čata- k Iji. Srbom se je ,posrečilo pri- j« peljati pred Skader 4000 svežih n čet, ki naj pomagajo Črnogor- u cem. Boji v hribih so silno te- ji žavni, ker vladajo neprestani r snežni zameti. i d •Turška vlada je odklonila t mir, ker pravi, da nikakor ne d more dovoliti vsega, kar bal- c! kanski zavezniki zahtevajo. 1 Turki so se zopet obrnili na t rde sile. Slednje so Balkancem 1< odgovorile, da so v resnici sta- c vili prevrsoke pogoje miru, ter s morajo od svojih zahtev neko- s liko odnehati. Posebno sili Av ^ strija druge velesile, da zahtevajo, da Črnogorci odstopijo i vse pravice do.Skadra, katero trdnjavo »-daj oblegajo. Skader 1 naj postane bodoče glavno me- ; sto ABbanije. fe Zofija. 16. marca. Pri današ-■ njem zborovanju bulgarskega > državnega zbora se je izrazil . ministerski predsednik, da so » balkanske države popolnoma . edine med -seboj gjede vojnega plena, in glede prihodnjih mej i raznrh držav. Vse govorice, da i so balkanske države medseboj j v prepiru in da se konečno la-» hko o:lo medseboj z orožjem, . napadejo, so izmišljene, in iz- > vira iz sovražnih avstrijskih - krogov, ki hočejo zanetiti med Balkanci prepir in sovraštvo, > da bi Avstrija pozneje lahko t- mešetarila na Balkanu, feulgar- ski ministerski predsednik se je izjavil, da balkamka zveza še j ni bila nikdar tako edina ket je sedaj, -i Dunaj, 15. marca. Sem se po- 0 roča iz Belgrada. da so baje -Srbi napadli veliko albansko 1 vas, pomorili vse prebivalce in - vas zažgali. Pozneje pa se po-roča iz Londona, da Srlbov v . dotični vasi niti bilo ni. Dunaj« a ski listi pošiljajo v sv:t nepre-ii stano zmišljena poročila, da bi a skrčili ugled Slovanov pred sve ji tom. London, 15. marca. Prihodnji v teden se pričakuje hudih bojev pri Čatalji. Bulgari hočejo zdru h žiti svoje čete z onimi, ki jih n imajo pri Bulairu, da si laglje b osvoje polutok Galipolis. Ob-o jednem bodejo združeni Srbi in ,a Črnogorci napeli vse moči, da e dobijo Skader v svojo roko, ker i- če se to zgodi, potem je polo-t žaj na Balkanu popolnoma spre |_ menjen. Iz verodostojnih vi-i. rov se poroča, da Balkanci bi radi sklenili mir, toda mir ne bo prej sklenjen, dokler ne padeta Skader in Drinopolje, ker potem lahko Balkanci narekujejo kakoršnje pogoje ho- ri t- Nov državljan. o - h New York, 15. marca. Sest- r intrideset pisarjev v višji sod- niji je danes skočilo na noge, jj ko je prišel neki prosilec pro- sit za državljanstvo in je po- tj vedal, da se piše: Mandayam Y. Pralivadibhajankaram Ti- rusnab Acharya. Mož j.? rojen " v Indiji in je star 25 let. >, ,, r DIENARJK V STARO DOMOVINO poilljatno: v '50 kron ................za 10.30 > 100 kron .........za 20.45 a 20o kron ................za 40.90 w kron ................za 61.35 >. 400 kron ................za 8i.8c 500 kron ................za 102.25 1000 kron ................za 204.00 2000 kron ................za 407.00 Pottarlna to vit«t» p H t«h tvotah. V 1 Ooitw — nvkaxan* avot« papotnom« jr >tnc«Jo br«i vinarja odbitka, i Sa*f danama poftltjatva lzpla«uk a r poitni hranilni urad v 11 * •J iVnarje nam poslati J« najprlll^naj« . WSO OO v gotovini v prlporoftanam ■ jutrlranant planiM, vafija ina , . . nomoatk PoaUl Monay Ordar c Vort" Vanli Draft 0 rMNK S * K H P Na^ Vr,*. H. V V 1 0OO»t iz unije. s > Toda, rojaki, pomisliti mora- r r te, kaj je unija za vas, posebno r - za vas premogarje. Unija neprestano dela za vas, nepresta- - no »se bore vaši uradniki, da | 1 vam zboljiajo življenje in vam \ l priborijo večjo plačo za obsta- ] 3 nek v življenju. Predsednik s a unije dela več kot marsikateri j a premogar v rudniku. In ravno ( j tako delajo tudi drugi uradniki j a unije. Večkrat se zgodi, da de- ; >j lajo unijski uradniki cele dne- « - ve in ncči, in imajo le malo po- : 1, čitka. Nikdar ne bodejo prej :- pustili svojega d:la, dokler ni-li so^prepričani, da so naredili kaj d v korist premogarjev. Unija p«i >, nikakor ne niorc uspehov imeti, o tudi če so uradniki še tako do-*- bri, če ji člani m:». pomagajo, •e Sami premegarji ne morejo le- in če vsi kamni dobro stojijo, je tedaj ima tudi unija najlepšo o stavbo, da razširja svojo podpo-n ro med trpeče premogarje. > Denar, katerega plačujete v uniji, vam nosi najlepše obresti, j- Onih par dolarjev, ki jih daste e- uniji za pristop, dobite na z? j t)i na drugi način stokrat poAn- ■ c jenih. Če ne Ibi bilo unije, tedaj bi ljudje, ki dan- s'delajo osem ji ur v premogovniku, delali 10 :v ur na dan in sicer za manjšo 'u plačo kot pri uniji. Preračunaj-ih nio nekoliko, kaj je unija za je delavce, l)- A ko dobi delavec $2.00 na in na dan, in dela osem ur, tedaj la dela za 25c na uro. Če pa ne er bi bilo unije, Kdaj bi delal de-0- set ur na dan za isto plačo. Dere ]a| bi torej za 20 centov na tf-fo, ri- dve uri več na dan. No, in delo-bi dajalci bi tudi znižali plačo, kave dar bi se jim ljubilo, če ne bi ie bilo unije. In vi bi pa vseeno e, dobivali 40 centov manj na dan, a- kot če -ste pri uniji. Sedaj pa 0- računaj K", da delate najmanj 250 dnij na leto. Vsak dan ste zgu/bili brez unije 40 centov, kar iznese ravno $100.00 na leto. In da je za delavca $100.00 t- na leto, preecj lepa svota, mo- 1- ra vsakdo priznati. In to je sa-e, mo majhen dokaz. Kaj pa če a. vam kompanija kar naenkrat o- utrga plačo? Mnogokrat se je m že to zgodilo, kjer ni bilo uni-j„ je. To je samo en dokaz, kako >n koristne so unije za delavce. In kadar se bo treba potegniti za _ vaše pravice, tedaj ste v uniji > združeni, tedaj bodete šele sprevideli, kaj je bila unija za vas. Dobro pa tudi veste, da -se s kompanisti kmalu pride nav-»križ, kadar s« rešuje delavsko J3 vprašanje. Rojake torej še en-^ krat opozarjamo, da točno pla-čujejo svoje prispevke »uniji, 50 ker bodejo imeli stoterno ko- 50 rist od tega. ' ■■ M 0 C Draginja. New York, 15. marca. Danes jj se je v tem mestu izdak) samo ia- 58 poročnih dovoljenj. Povpreč-tr no število za en dan je 160, Tako malo število dovoljenj za v^ poroko še ne pomnijo. Pravijo, JsBžJ Arzenal v Londonu N Oblasti v Londonu so našle ce- Ni le zaloge in skiadtifti bomb, katere so upo-trebovale sufra-gete. MNOGO ZAPRTIH. •London, 15. marca. Detek- te ti vi londonske policije so da- te nes odkrni obsežna skladišča p; londonskih sufragiet, kjer so o< slednje shranjevale bombe, uži-jki f^alke in dinamit, s pomočjo hi katerih so razštreljevale posa- la mezna poslopja in povzročat^ ir požige in eksplozije. Detekti-lol vi, ki so se preoblekli, so prfeli p tudi v glavni stan sufraget, kjV " so dobili ped deskami na tleh k obsežne aparate s pomočjo ka- n terih se režejo telefonske »n brzojavne žice. V drugih delih n poslopja so dobili na stotimelg steklenic, napohijenih z raznimi I si kislinami, katere so sufragete U uporabljale, da so uničevale pt- j sma v poštnih nabiralnikih. Do- g bili so tudi kladiva, kamenje j< in druge priprave, s katerimi d so razil)ijalc okna, kakor tudi g mnogo ponarejenih avtomobil-It nih dovoljenj. n r Glasgow, Škotska, 15. marca. U Danes je bil tukaj naznanjen le velik govor Mrs. Emmelineji Pankburst, glavne voditeljice sufraget. V dvorano, kjer bi se i i imel vršiti govor, je prišlo tu- J < > di kakih sto dijakov tukajšnje- I i ga vseučilišča. Ko je •sufrageta - začela govoriti, so dijaki začeli 11 - silno kričati. Tcda zmotili so - se. Suifragete so e prej imele ji v dvorani kakih 50 pristaniških I; - delavcev, ki so se vrgli na di*|i jake, in začel se Je splošen boj. I Vsi stoli v dvorani so bili raz-1 , biti, kakor tudi vse drugo po-Ji - hištvo. Konečno se jc delavcem I posrečilo pometati kakih 50 di-j - jakov iz dvorane, a ostali sol - mdfcrali. Sufrageta Pankhurst je I i potem lahko govorila, toda kol i, js govor končala, se je zbralo j >. pred dvorano do 3000 ljudij, ki I o so hoteli sufragete pretepsti. I »- Ženske so morale oditi pri skri-| vnih vratih iz dvorane, da ni-1 e so bile tepene. Nova iznajdba. - Pariz, 15. marca. Francosko| 11 vojno ministerstvo je presku-j 0 sevalo iznajdbo majorja Man-j P drina. Ta iznajdba omogočujel I" vsak navaden top spremeniti I a v havbico, radičesar slednjih I sploh ne bi bilo treba več iz-| ® delovati. Francoska vlada bi sil '1 s to iznajdbo prihranila 80 mili-c jonov frankov. Pravijo, da iz-najdba jako dobro c&vluje. b. )f -6- i- Kontraband. }i 0 Boston, 15. marca. Vlada 1 Zjed. držav je prišla na sled no« a vi goljufiji. Neki tukajšnji zla-jj tar si je dal pošiljati iz Evro-' e pe diamante v ojevirjih, ki so , obsegali slik? ->tarih žen. Im- portiral je tako diamantov za 0 kakih 200.000 dolarjev. Zadnjič H ie je pa okvir prelomil in pred nadzornika eolnine je padlo e precej lepih diamnatov. Zlatar t je moral plačati $3000, pa še e zaprt bo. I a a Š m • Napadene ZlisfeL Na desettisoS ljudij jt v ta. I dono ptoirilirilD pntf 9 bitka dve vsrL ■ Z BLATOM NAMAZW. London, 16. marca. Sof^K*-te so danes popoldne zopet letele imeti zborovanje v Hyde parku, toda so t>He napaieee I od velikanske množice Ifa4E|. ki je šteta najmanj laooo. I hal je padla čez žemice; metala kamenje na nje, jih in tolkla v v omedlevico, in oMd* | e vseh so tf>ile popolnoma pokrita h I z blatom. Nad 400 policistov | UI na konjih in peš se je bojevalo ' j. I z množico. ^ Sufragete f >-1 njih pomoč, dasrravno sdttfe- | n te sicer ob vseh prilikah s*- 4 i-{padajo polkijo^ Ker o policija ni mogla drugače i^g je šiti, je naredila okolt njih vaM 1 ;o|kordon, nakar so voz potegnilo I li naprej in jih peljali iz p«te fl ki Množica, ki se je borila ti. ti suf rage tom, je bila silno dnr-•i- ja. Policija jc^mocala wdxihaA i-1 koli na desn^ in levo. Kadar-I koli |e prijela kakega moikegzi, I takoj so se navalili tisoči p|| I policijo in so iztrgali sMnf fl I svojega tovariša h rok-J Množica v Londonu je aibta^ :o I razjarjena. Nihče ne u, da bi sufragete še nastopile m J I javnosti. Na milijone škodb* :| jelže naredile pri pošti, pr* vlstf-iti I "ih poslopjih in na javni lastil, nini. Mnogo stotiae delavcev f z_ l^r bil odpuščenih, ker so s«fr»-s; I gete pokončale razne torar«e jj.l in delavnice. Srd množice se §e j. obrnil proti ženskam, ki ae dajo nikjer miru, in ki ne pasi jo niti. poštte v miru, pfcjf uničujejo pisma v poštnih na- j biralnrkrh. V Londonu sc osnovala posebna IigS, namen je napadati snfrageta, la kjer se prikažejo. ^ Kako s« dolgo fivi | n- Nyack, N. Y., 16. marca. Gb | za Weidner, ki je danes pratsf g ič val 112 letnico svojega rojstva^ :d je bil vprašan, kako se talita lo dolgo živi? Odgovoril je, šm ar se človek ne sme razburjati, ie kaditi mora lafek tdbak in vedno nekoliko piti. STATEMENT OP THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, circulation, etc, Val of "Clevelandska Amerika", published Seml-weelcrf * at Cleveland, Ohio, required by the Act of August 24. it*. Editor, Louis J. Pirc, Publisher, Edward Kalnh Owners, Edward Kalish - Louis J. Pirc, Known bondholders, mortgagees, and other security h y holding x per cent or more of total amount of bonds, mon r '^S- ; or other securities: — Dr. James Seliikar, Loafs ach. Sternisha, John M5helčič, Prances Lansche, Jo-epT' fa' i la Anton Gerjol, Anton Grdina, Anton Bases. - ■ ... ;i> ^mmm Sworn to and subscribed before me thi- 12th day c "tarcf t JI | (SElAiL) k! Fn,Ilk Russ 'rv 1 r --Oil an v ■ .......j_______ _______ Črnogorci prea Skadrom in Avstrija. . _ ♦ i Srbske narodne pesni nam « svojih pretresljivih verzih po- 1 jo 0 Mrasneai krvoprelitju srh- 1 skqga naroda v borbi proti 4 ToHkom. Ta. borba je trajala tikam dolgih vekov. Danes pa ! hm priča dragih tragičnih do- < gnjkov, borbe Črnogorcev za 1 Skadcr. Lahko rečemo, da te- -kom stoktne preteklosti ni bi- * ka »obe na bor ha s T urki tako 1 krvava in ni uničevala toliko ; srbskih junakov kakro ravno 1 borb* za Skader. Ilckatomfl* žrtev žrtvuje junaška Črn agora, samo da bi se zopet pola- * »tih ozemlja, ki ji je bilo nek- c daj odvzeto. Skadcr leži tik po- s leg njene mejs.% in poseči po ' tej točki, to je naravnost eden " iisaJ življenskih pogojev da-»ašnje črnegore. V trenutkih ko se odloča usoda tega mesta, v Irenntkih, ki so polni tako gnnkegm spomina na padle ( *rtvc, pa nam nudi Avstrija n prav čuden in naravnost ne- d rerjeten prizor. >' Vprašali smo pred dnevi, aH je morda vendar enkrat sreča-h Avstrijo pamet Razpravlja- ^ K smo o tem, kako velike važ- t; noiti bi bilo, da bi prišlo do / sporazuma med obema monar- . hijama. Toda kaj pa je bila ■ varbtna lastnoročnega pisma, ki je bilo poslano na rnskf ]( dvor? Vedno bolj jasno posta- v, ja, 4a je vsa ta akcija imela M *» prvi vrsti ta pomen, da bi n Grnagora ne dobila Skadra. Avctr^a, ki ni nikdar dala u kakemu svojih narodov svobo- ^ lie in edruženja, skuša z vsemi y ftilami, d« vstvari neko umetno p «Sriavo. Albanija, to je sedaj .j *wta srčna želja, ki se je ugne- n /di a v srca naših zakrknjenih n diplomatov. Avstro-ogrska m o- j. sarbija, ki jr pred letom od- jj wela Hrvatski ustavne pravi* ce, ki je nespodobna, da bi svo- " jivn lastnim narodom dala na- ( Prednostno aiv tonom »jo, pravo k samoodlocetranja, ta Avstrija n se zdaj z vsemi silami peha, da bi vstvarila nekaj, Česar danes še nt, a tudi nima nobenih predpogojev za obstoj. Kje je danes albanska vlada ? Par možakov stfdi v kakem albanskem gnezdu in ti se imenujejo al-, ban-ka vlada. Kje je albanska . armada? Ni je! Kje so fclban-. ske finance? Ni jih. I vsega te-j ^ja nič hoče Avstrija nekaj t ustvariti. Sedaj pridigajo vi-t sok i gospodje na Dunaju o ne-. odvisnosti Albanije, o p trebi i narodnosti*.ga zedinjenja, o . sovražnikih, ki bi dnug^če Al-. bancc uničili. Zakaj se Avstrija , tako silno trudi, da bi vstvariia , a lbansko državo? To nima dru-, gih svrli kot te, da bi škodovala balkanskim narodom, da bi delale težkoče Črnigori in Srbiji. Vendar je ta namera ni- 1 čeva, abotna. Ali »res misli Av- . strija, da bo mogla skupno z Italijo imeti protektorat? Albanija ne bo nikdar avstrijska, ' Albanija bo samo vzrok in po- I vod k vojski med Avstrijo in Italijo. To so udarci s pestjo v obraz 1 Črnigori. To je tisti slavnozna-ni avstrijski način, kako si pridobivati simpatije med Slovani 1 V/ven Avstrije. Danes si je nato pala Avstrija na ta način povsod srd in sovraštvo, nikjer prijateljstva. In v tem svojem počenjanju nastopa Avstrija tako, kakor je to storila vedno 4 in povsod, kakor velik gospod, ki pa danes nima več cvenka v žepu. Kako mora zavreti kri Črnogorcem in Srbom, ko čujejo, da naj bo to, za kar preli-vajo kri, predmet mešetarenja 1 med Avstrijo in Rusijo. Kaj si mera slovanska Rusija misliti 1 o Avstriji, ki s takimi zahtevami na temelju takega prevdar- ' ka misli sklepati prijateljsko 1 zvezo z veliko severno državo? * i. Pri tej priliki se zopet pojavlja vse tisto frivolno postopa- ^ nje naše zunanje politike, ki si v mora dobiti povsod sovražni- ( kov, nikjer prijateljev. Boj pred x Skadrom in frivolno postopa- 1 nje Avstrije, ki hoče oropati j1 Črnogorce pose t i nv.sta, za t katero še bore s takimi žrtvami, to i'l kedaj tako silno vplivaj na naše (gospodarsko in javno življenje, ko vojska na Balkanu. Zdi se, da smo tudi mi ena iznucd onih držav, ki .se bojujejo. Kajti hujše ne more biti v državi, ki je sredi vojske. Kakšne bodo pa posledice vse te politike? Mislimo, da se bo Avstrija tudi to pot tako sijajno blamirala, kakor tedaj, ko je razglasila načelo, da se tiihoj ne sme dotakniti tako-zvanega status -a quo na Balkanu. Pa vse to mora imeti silno žalostnih posledic. Kajti sovraštvo in srd Jugoslovanov bo končno tako velik, da postane netzbrisljiv. i -A---- Avstrijske žrtve v slučaju vojne. - i Nedavno je predaval v drn- | štvti' zdravnikov na Dunaju ki- j rl,ri3T prof. pl. Hochenegg o 1 "Sanitetnih vojnih pripravah I Avstrije." t Tekom štirih let. je izjavil i dvomi svetnik Hochenegg, sc nahaja naša domovina že drugič v vojni nevarnosti. Ko je f bila leta 1909 nevarnost že ze- j lo velika, si je predavatelj sta- 1 vil vprašanje, ali je Avstrija c dovolj pripravljena za slučaj t vojne? Orientiral se je o tih c razmerah in je prišel do za- c ključka, da se mora še mnogo l dopolniti. Od leta 1909. « v , tem oziru ni nič izpremenilo. Zdravniško pomoč dobi vo-ja.k žal še le dolgo potem, ko l ''iipfl n ■ , j - je bi! ranjen. Ranjence odva-j žajo iz boja lajiki, ker prosto- - voljnih zdravnikov in strežni-i kov. iz Strategicnrti ozirov ne - pripuste v bojno črto. če ne-, izšolane moči transportirajo : ranjence, tedaj se mnogo teh - ranjencev inficira. Kakor je >z-> računal prejšnji šef našega vo-. jaško - zdravniškega oficirske-1 ga zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati 1 s 100.000 ranjenci. Dvorni svetnik Hochenegg smatra to šte-1 vilko za prenizko, vendar pn jo je vporabljal pri svojem raz-motrivanju. Od 100.000 ranjencev odpade 60.000 11a Av-. -rtrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za io.ooo ranjenih Avstrijcev postavi "JRdeči križ" potrdbne bolnišnice in postelje. Tem 50.[000 bo morala Avstrija sama streči, kajti na pomoč inozemstva ni računati. Če vzamemo, da more ena bolniška postaja sprejeti 200 ranjencev, tedaj potrebujemo 250 takih postaj, če računamo v eni sobi take bolniške postaje 20 postelj, tedaj bp treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo po mnenju profesorja Hochenegga potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. To hi (bile le najpotrebnejše kirur|?ične potrebe, druge izdravniške specijaliste Hochenegg sploh ne vpošteva. 750 kirurgov bi se sploh po mnenju Hochenegga v Avstriji lahko dobilo. Nedostajalo bi pa bolniških strežajev. Avstrija rabi za vsako vojaško bolniš- ; ko postajo dve izučeni strežaj-ki in za vsakih 20 ranjencev i tri strežajke, torej 8000 stre- : ■žajk. To vse jasno dokazuje, da ; imamo sicer , /dovolj topov, pušk in drugega takega orodja, vendar pa shio jako slabo pripravljeni za pomoč ranjen- ! ceni. In če vpoštevamo razen tisočev mrtvili stotisoč ranjencev in polil a bij en cev -— tedaj vidimo, kako grozno je 0110 klerikalno hujskanje na vojno. 1 1 Kip ....... Nate tiskarna jo slovenska unijska tiskarna. Hueter Jewelry Co.) 5372 ST. CLAIR AVE. Najstarejša zlatarska tvrdka na St Clair Ave. ^^^__^^^_^^ \ T Krasna birmanska darila za dečke in deklice, verižice in zapestnice. Brože vratne zaponke, rožni venci, križi, prstani. Za dečke : Gumbi, kravatne igle, ure, verižice. J 1 Prodajamo diamante na kredit. Vprašajte za nase cene, predno drugje kupite. Diamantni prstani po $15, $20, $35, $40, $42.50, $75 in naprej do $500 Velika izložba ur, zlatnine, stenskih ur, srebrnine. Fino, brušeno steklo. Največja izbera govorilnih strojev in plošč vsakovrstnih jezikov. Muzikalni inštrumenti. |'| Mi preiščemo vaše oči zastonj, in prodamo očala po nizkih cenah Odprto vsak večer. Ob nedeljah od 10-12. Oba telefona. Predno si naročite spomladansko obleko, ne pozabite, da pri nas izdelujemo najbolj moderne in fine i ' obleke po pravih cenah. Dobro delo po pravih cenah to je naš namen. F, E HITU KROJAČ-= f | 1361 E» 55th St. Blizu St Clair Avenue. Naproti Lake Shore banke. Oba telefona: Bell East 3625 W Cuy. Central 3813 W " ' .'• ly ' ' , f f '.i . l r Govor med fan- ^.^dfek torn in dekletom: ^BSsi f Ona: John, kako pa mo- KW j; res vedno novo obleka • A U I i kupiti, kadar prides k I rl T] meni na obisk? TrMf John : Čistit jo večkrat pošljem, pa je tako kot nova. Ona: Kam jo pa pošiljaš čistiti ? John: Kam pa misliš vendar! Gotovo k MMCM1M ■i 1361 E. 55th ST. I ' blizu St. Clair Ave. nasproti Lake Shore banke. Pridemo iskat na dom in doposljemo. Oba telefona: Bell East 3625 W Cuy. Central 3813 W ifeoveiiska^S^veza Ustanovljena 13. Glavni sedež: novembra 19101 ymU Cleveland, 0. Predsednik: JOHN GORNIK,, 6106 St. Olalr Avenue. Podpredaednfck: MARTIN COLARIC, 1188 B. 6Ut St Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1243 B. 60th Street. Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 1284 Bast 66th Street, i Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 SpUker Arenue. Nadzorniki: ANTON >OBTIR, 6030 St. Clair Ave.; PRANK tORIC, 1866 Eaat D&th »t.; MIHAEL WINTER. 6030 8t. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, »128 Olaaa Avenue. Porotniki: ANT. AH0IN, 6218 St. Clair Ave.; FR. ftlBBZRT, '6124 Glaaa Ave. Peo^t«M«nee: ANTON' GRDINA, 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni rdravntk: J. H 8ELI&KAR, 6127 St. Clair Avenue. Vsi / dopisi in druse aradne stvari, naj ae poAlljajo na glavnega tajnika, 7 denarne naksanlce pa na glavnega blagajnika. j Zverino glasilo "CLEVBIAND8KA AMERIKA" /Malijglasi. / POZOR! j m Naznanjam, da otvorini 17- ] marca jsvojo krojačlnico, kjer i bodem izdeloval vsakovrstne obk-k«, kakor popravljal tudi stare, da bodejo kakor nove. Priporočam se vsem Slovencem in Hrvatom. Kdor se ho* če prepričati, kaj je dobra ofl>-leka, naj pride k meni, in mu naredim, kakor si sam 'želi. Lovrenc Urbani ja, 6xi2 Glass ave. ... -- (23) Dve posamezni sobi se oddajo v najem. Postelje so v sobah. Vpraša naj se na 5919 Prosser ave. O32) i :.....- ■ (Stanovanje s 6 sobami in ma* /la trgovina se odda v najem. / Vprašajte pri F. J. Turk, 5707 J St. Clair ave. (22) VABILO IN VOŠČILO. Vsem Jožkom in Pepcam voščim prav veseli god. Povabim jih tudi na veselo domačo • ) zabavo, 19. marca. Imel bom J dober prigrizek, fine pijače. Povabim pa tudi vse znance in prijatelje, da me pridejo ob tej priliki obiskat. Svirala bo m fina godba. V obilen obisk se priporoča JOSIP FURLAN, / vogal 39. ceste in St Clair ave. , <%----(22) J Dečko slovenskih starišev, ki zna angleško, star nad 15 let. •dobi takoj delo v naši tiskarni. Pripraven fant ima priliko, da •se nauči tiskarskega posla m mu je zagotovljen napredek. Prosilci naj se oglasijo s svojimi starša v naši tiskarni. j POZOR! / Boljši so mali dobički, ka-/kor veliki in redki, zatorej vam r /siMaj nudim priliko, da si za ve-jjdr Ifkbnočni čas nabavite vso žen-P* sko in otročjo opravo, ženske in otročje obleke, letne suknje, obleke z ?eketom, kiklje iz naj-boljega volnenega blaga, ž:n sko in otročjo spodnjo obleko, vedno po nižji ceni kot kje drugje. Ce kupujete pri meni, si gotovo prihranite kaj denarja, ker so cene garantirano nižje. Vsaka Slovenka, ki pride v mojo trgovine, in kupi kaj ali n»č,. dobi tiket za $5 zastonj. Priporočam se vsem Sloven-I l kam v Clevelandu, CoHinwoo- / 4\i in Mewburgu in okolici za r.a obilen obisk in podpiranje mojega podjetja, za kar vam M>om jako hvaležen. S spoštovanjem BESNO LEUSTIG, 6424 S t Clair Ave. tretja vrata od Addison Rd. Pazite na pravi naslov. I'-.' " ■ " * Priporočilo. I Wajtopkje se priporočam j vsem, ki žek imeti v prihodnji / se«ji nove a'i popravljene klo-W •ftrtike in slamnike. Vsa taka dela izvršujemo lepo in po najnižji ceni. Popravila in naročiia sprejema Ivanka Turk, t iox E. 63rd St. vog. Glass zve. ' Tet Princeton 2140 R. —.—--*--(33) Lopa prilika. Slovenci, nudi se vam lepa prilika, katerega veseli kupiti ; v Nottinghamu, O, v bli' žini Mr. Drugoviča. Napro-j daj imam 8 his ift 12 lotov. Hi-se so jako poceni, prodajajo se «a male obroke, plačate pa na-L yrej le par sto. Za nadaljna jI v^ch™ ^ 197 E S 6iC S^ JreMon POZOR! Pozor Slovenci in posestniki, I ako imate stanovanje oddati ! v najem, oglasite se pri meni, j ker imam že zdaj mnogo družin, j ki si želijo stanovanje premeni- < ti. John Zulich, 1197 E. 61 St. | Princeton 1326, L. (22) j Znižane cene pri Čevljih in mo- ; ski opravi. j Naša trgovina je znana kot ; ena najbolj cenrh z vedno iz- ! vrstnim iblagom. Odjemalci so ! bili še vedno zadovoljni z postrežbo. Pridite in si oglejte našo zalogo dobrega blaga. Kdor pcjakov kupi za $3.00 blaga ali več pri tem znižanju cen, dobi lepo ovratnico, vredno od 25 do $1.00 pri vsakem nakupu gorej omenjene svote. Se priporočam vsem rojakom in rojakinjam v nakup lepih, modernih in trpežnih čevljev. Sedaj »i bliža Velikanoč, in vsak bo v svoji družini kaj potreboval novega. Obrnite se na rojaka, ki vam bo rad postregel. (23) LOUIS GORNIK, _5823 St. Clair ave._ Priporočila. . Spodaj podpisana slovenska babica se na/topleje pri-poročd slovenskim materam v So. Ch-cago in okolici kot izvrstna preskušena babica z diplomami. Čisto delo, nizke aene in pajbolja postrežba. Moje dolgoletno delovanje priča o za-dovoljnosti, kjer sem bila klicana. Se priporočam. ANA VOJNOVICH. 9021 Greenbay ave. SO. CHICAGO, ILL. (26) Telefon: So. Chicago 5421 Hiše na prodaj. * 6 sob za eno družino, lepo urejena hiša, cena samo $1550. 8 sol) za dve družine, cena $2300. Osem sob, dve družine, na 60. cesti, cena $3000. Osem s-cb, dve drifžini, na 62. cesti, $3000. 12 sob, za dve družini, na Car! ave. hiša skoraj nova, v>e priprave, cena $4500. D;-set sob. dve družini, škriljeva streha. Proda se na obroke Cena $3150 Sedem sob, dve družine, na 66 ces-. cena $3000. Knajst sort), 3 družine, na 66 Place. Cena $2700. S dem sob, 2 družine, na Metta ave. Cena $2300. Se mnogo drugih hiš v sredini slovenske naselbine. Prodajalna naprodaj. Nizke cene, lagodni prostori. Za pojasnila vprašajte John Zulich, 1197 E. 61 st Str. Tel. Princ. 1326 L Pojdite k Harold E. Emerich, kadar se hočete zavarovati proti ognju. 16205 St. Clair avenue Collin-wood. Tel. Wood 58. Eddy 649 J- (28) ; Domače prodajalne: i Otsvna prodajaln«: 232* Ontario, vofal Market !; U6f St. Clair SMS Payne i 9001 St Clair 4721 Broadway ;! 10401 St Clair »446 Broadway ; Ta oglae Je Boter, fre ga prinesete ;! ■ seboj M OVOJNE ZNAMKI ■ vsakim nakupom flea $1.00. i ZELENE ALI RUDBCB ZNAMKE. Ml smo preseliti svojo prodajalno, ki Je btta prej poles Ret 11*01 Jeve trgovine na 3367 St. Clair aro. » ftH t tuwlnn ed M 94 e**t» 1 Našli smo da Je slovenakl sobotdravnUkl ! zavod imel krasen napredek le- ! ta 1912. Posli so se povefiall sa ! 40%, cene so ostale Iste. Bna < cena vsem ljudem vselej. Tu ae < ne poganja, v) dobite sa kar < plačate. Najbolje delo sa sre- < dnje cene. Nekaj vsrokov, sakaj j smo vedno zaposljsni. 1. Mi ne rabimo slabega, dro- j bnega slata. 2. Instrumenti so j čisti. 3. Delo nsjbolje. 4. Cene ] zmerne. 6. Občevanje uljndno. j Va& Jezik se govori pri aa*. j 7. Izkušen zdravnik sedmih let. j 8. Nafil bolniki nas priporočajo, j 9. Samo najbolje blago se rabi. 1 10. Največjo pozornoat posveča-. 1 mo Slovencem. 11. Vrednost de- 1 narja dobite pri naa. 12. Pere- J mo sobe bres bolečin. 13. Delo i garantirano 10 let, če se kaj ! pokvari, zastonj popravimo. < 14, Vi ste v tem uradu doma. < 15. Ženska postrežba. 16. Zdrav, < čist urad. Vprašsjte svojega so- < seda. Prosta pretakava. Kjer na- 1 redimo drugo delo, ne računa- 1 mo za puljenje zob. Dr.U.Kalbfleisch j White Cross zobozdravnik. ! 6436 St. Clalr-av. Odprto od 8. do 8, OZON Up jettčnih. Če imate hud kašelj, krehatt in pljujete, če imate bolečine v ledju, če zgubivate težo, če nimate apetita, se potite ponoči in ste sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni --jettike. Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je OZON S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh bokznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljala ozonske aparate. Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli ;to slavno i zdravilo v naše mesto, in ozdravljanja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čutite njegovo korist, in v kratkem zgiifc; kašelj, vaš apetit je dober, ».panje se vrne, pridobite , na moči in tezi. Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelsteio, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid »ve. ji Aostro- Americana:: j j: s. s. co. j; Dlrektsavoislamed !! New Yorkon In ; | Avstro-Oarako . ; | H ; NIZKB CSNB. ! [ 1' Pina podvorba, električna < | ; 41 luč, izvrstna kuhinja, pros- •; h i to vino, kabine tretjega ras- <; ■' reda na Indiji Kaiser Prang • I i I Joseph I. in Mnrtha Wa- •; ; ■ • ahington. Govorijo se vsi ; ; ■■ avstrijski jesiki. 4 Kompanija Ima sledeče dvovljake: \ * ' Kaiser Pran« Joeeph t, Martha ; ► ' j | Washington, Lasra, A Iks, Argrn- ' i- J; Una, Ocenis, la novt lad^e esfc • > cklejo. Za vse podrobnosti se obr- ; ► nits na'generalne agente. 1 1 1 * ^ Phelps Bros. S Co. ! : ■ 3 ;; ji t WaalhvlM St New M, H. T. ,: oTsnjsr* i ■ M ^ ** ^ ^ ^ ^ ^ ^ p^ ^ ^ g Pozor! Pozor! j NA SPOMLADANSKE ČEVLJE! j ZAKAJ POZOR? ZATO! f Ker se vedno dobi v moji trgovini I najbolje obuvalo po valih cenah. V zalogi imam svetovno znane I "Packard" čevlje. Posebnost so John Mitchell, ki je bil prvi pred- f sednik premogarske unije. V zalogi imam tudi najbolja ženska in J otročja obuvala. Znižane cene za J praznike. | Vsem skupaj želim veselo Alelujo. y Svoji k svojim, rojak k rojaku! f Frank Gornik j 6117 ST. CLAIR AVE. * . v _________5 Rose StankoJ 6303 ST.* CLAIR AVE. j EDINA SLOVENSKA TRGOVINA Z | IZKLJUČNO ŽENSKIMI KLOBUKI, s: \ Cenjenim Slovenkam te priporočam, d. pose-tijo mojo trgovino. N.jlepU prilika j. tedaj, da ti dobite nov, modern in lop ženski klobuk. Vso delo J je prve vrste in fino moderno. . Slovenkam se priporočam. * i 6303 »t, CLAIR AVE. ■g^—————mmmmmmmtmmmmmmm^^mmrn^ *********************** »eeee \ ,j Frank Kraševec, | Sldbenska gostilna | 917 Addison Road j Se priporoča rojakom in želi vesele praznike. | mwwwwwwi mrnmm wwwiwww, sooooooeeooooooooooooeoo»ooooooo»<»oooeoooooeooooeooo 3 Telefon Princeton 2723 W M. Jalovec, | 6424 Spilker Ave. Dobra zaloga domačega vina. ^MM)QOOOOooooofior>OTiCii'>r>of>f oom o^rtftrinnfmiriTfrfnrfr^ JOSIPINA VEHOVEC, | SLOVENSKA GOSTILNA 1367 E. 43rd St. # Vetele prasnike! j nmgggg.____i- - .. J wgegggggsg1 -— - --- ----------------i^g^gg— itmwimimiimr11^^11*""*................................| fraM Mramor I 5919 PROSSER AVB. ?_^^^ grocenst. • ■H«^' ■ * ' " ' ■ - , , ž SA ' ■ I . ... | rnammmmmmm f fv f « i as ■ i. S. JablonskiJl ■■■ SLOVENSKI II ^^H F (mHi RAF. I! H 6122 ST CLAIK AVE. R. K. H Izdeluje slike za ženitbe in družinske sMke, otroške I slike, po najnovejši modi in po nizkib cenah. Za $$SO I vrednosti slik (en ducat), naredimo eao veliko §Kko I v naravni velikosti zastonj. Vse delo jt garantiran*. - ..1.1.1 ..I.IIM..I...H II ■ ■■ ■' '■ mit II11 Lil..............■in—JmJ^* i ______________ [JOHN noRNiK,rrr-riri - % Priporočam •« tmb rojtkoa t iirtp lilB, ■■<>ralli tal tapaS - . nlh J««niUb la ilmsklh obtok ter Mtamft FioHnllli * Z PT Edini založnik vseh sokokksh potrebMan. ^ ^ E Tel. Princeton 2403 W. SVOJ K SVOJIM f £ S 3 ^BB»»#»eBBBBBB»B#BBBBBQ»BBBB»S>B BfBBBB li, namreč vojaška so-I" fHp Tmli če bi vav hot' l priz- < l aati kot vojaško sodnijo, bi [ vendar v tem slučaju ne bili ; lor**petent#i soditi. Jaz sein U sicer tujec v deželi, vendar mi r !'.jpe toliko znano, da se veleizda-ja i* zarota ne dbravnava pr.n prevariti. Hotel r "Prav nič ne škoduje. Mi ji*h e- ne potrebujemo, k* r nimamo časa, da bi ljudi klicali iz take 10 daljave. Obtožence lahko obso- t Le dimo tudi brez prič. Sicer sem . 1- pa popolnoma prepričan, senor a Carcra, da ste povedali popolno resnico. No, in vi, obtoženci, kaj s imate k temu povedati?" )- Slednje vprašanje je bilo a obrnjeno proti nam. Jaz nisem a bil prav nič razburjen, odkar scni vedel, da je komisar naš glavni tožitelj. M on te.so pa ni e bil tako miren. On, 'kot vroče-krvn Spanec, ni mogel zadrž:-t vati svoje jeze. H i t r > stopi ne->- kaj korakov bližje majorja in r., reče: ; "Kaj mislite, kaj mi pravimo k teniu? I^a . nič druzega kot a laž je, kar je ta Človek povedal. »- Ta moj prijatelj ni napad:! tožite! ja, pač pa je bil sam napa-den." »j "Tako! Ali to lahko (lokali žete?" n "Gotovo. Moj tovariš lahko 11 na to priseže." i- "To ne velja, ker obtoženi ne I I d more biti sam sebi priča." i- "Tedaj pa lahko organist priseže. ker pred njegovo hišo sc :- je zgodil napad, in je <1>il tudi sam zraven." j- "Ali je organist tukaj?" >- "Ne. To veste vi ravno tako i, dobro kot mi." " "Ton.'j ne more pričati." 0 "Jaz pa zahtevani, da se ga pripelje sem." e "Nimamo časa,' senor. Sicer i- pa iga sploh ne potrebujemo, >- ker itak vemo, oooooooo» Najnovejše za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa- v shingtona, da ima najboljša Jf zdravila kakoršnih še ni bilo. j Alpen tinktura, od katere v 3 j dneh prenehajo lasje izpadati f in v 6 tednih lepi, gosti lasje f popolnoma zrastejo in ne bodo £ več izpadali in ne siveli. Alpen # pomada, od katere moškim v J 6.tednih krasni brki in brada ^ popolnoma zrastejo in ne bodo £ odpadli in ne siveli. Revmati- f sem, kostibolj, trganje v rokah » nogah in kri žicah, vam v 14 ^ dneh popolnoma odpravim, f Vsakovrstne rane opekline f kurja očesa, bradovice, potne g noge, ozebline in vse druge sli- f čne bolezni se pri meni hitro f ozdravijo. Cenik poiljem za- f stonj ali pa pridite osebno. f JAKOB WACHCIC, f 109a E. 64 Street* fl CLEVELAND. OHIO. \l "Ker sta obtoženca, ne moreta priseči." "Potem vas pa vrag vzemi!" "Ne, nas ne bo vzel," odvrnc major razžaljen. "Svarim vas. S; eno tako grožnjo izrecite, pa vas dani bičati. Zapomnite si." "Le drznite >i! Radi vašega današnjega postopanja se bb-dete n*orali zagovarjati, senor! Naznanil vas bom sodniji." "Smešno! Mi vas obsodimo, ustrelimo ali pa v vodi utone- „ »» mo.. "Le poskusite!" Dalje prihodnjič. Delavci dobijo, stalino delo z dobro plačo. Vprašajte pri Union Salt Co. Addison Rd. in železniška proga Lake Shore železnice. (23) POZOR! Dvor Baraga, št. 1317 C. O. F. se udeleži korporativno sv. maše lna velikonočno nedeljo J pri fari sv. Vida. Zbirališče v* 1 navadnih prostorih ob 10. uri zjutraj. Radi velikonočnega ! praznika je seja preložena na ; 30. marca na belo nedeljo. Ant. Kmet, tajnik. - Soba se Odda v najem za enega fanta brez hrane. Lepa srt-ba za dobrega fanta. Poizve se v našem uredništvu. Oglas! Hej, Janez, počakaj nekoliko, da te vprašam, kje si kupil svoje kolo. Kakor vidim, je ravno tako kakor lansko leto, ko si ga kupil tam nekje na , onj strani mosta pri John Kna-feljnu naf 15410 Calcutta ave. Collinwood. Ako kdo potrebuje bicikelj. imamo vsakovrstna kolesa stara in nova. Tudi zamenja stare za nove za primerno plačilo, poprftvljenje koles se vrši točno. Imam tu-, ti otročji^vozičke po nizki ceni. Sploh se ddbi tam vsaka stvar, kar je potrebno za kolesa. J. Knafel, 15410 Calcutta avenue Collinwood. (23) ------- Delo dobijo delavci v "fondfi". I I Najlepša prilika za dobre delavce. Začetna plača 20c na uro Stalno delo za v edin o. The Fer.ro Machine Co. Hubbard ave. in E. 66 St. Vzemite Broaway karo do -6. ceste. -^---(29) ^fpM^^j i I ALCOHOL. f tuS I ^f ANE WVOFW J i |A M i 11 OOUT - NCUHALQIA I WAIW . WUIH« *-Vl| niL ■< \in^Imejte vedno ^ll/j y /v hiši, ker kadar \ W J J rabite, rabite hi- % T /' tro. Pazite na nič- % J vredne posnetke. V r (12) POROČNI PARI - POZOR! Zastonj! Zastonj 1 Zastonj! Fotografski zavod Liebich Studio vam da n« razpolago en avtomobil zbstonj, če se fotografi rute pri nas. Prosimo, da pridete. Popolnoma zastonj. LIEBICH STUDIO, 1841 EUCLID AVE. ] lACin 7CT C SLOVENSKI POGREB. JU 2) I H AtLt, NIK IN TRGOVEC. :-; * ™ 1" ' ' Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki, fl Pogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in finifi kočijami, fl Zaloga pohištva, eeleznine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan. JOSIP ŽELE, 6108 ST. ClAIR AVE. KDOR HOČE DELA | 1 —— S m- V«11 ki Slovensko - Anyleikt Tolmn« H J ----£ da w bo lahko In hitro biti u«tteU* prlu«t anglcMlM. KaJIga obKf» »Iot. , 4 «■(1. ruijtovor T.akd.a)o potrebo, navodila ia an®l. plaavo, aplaovanje ^ anEldklh |Ha«ra In kako m poatan* am^rlkannkl driavVfan. Vrhutrff. k«*H«n i Ima doidaj naj»*t.il alov. angl. In angl. »lov. slovar. Knjiga trdo la »kuano * e platnu tw» (nad 438 »t ran H atane »a.OO In ae dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 f. W SL M«w T«t. K. T. * Bdlno In najvc^c laloinlltvo Dot. angl. in raaath slo t. k^J'g. PISItc po cenik. j --1 POZOR 1-- \ Priporočam smodke fine kakovosti, S. D. P. Zve- ■g ze, dr. Naprej, dr. Edinost in druge fine smodke Vsak f zaveden društvenik naj vpraša po teh smodkah. Se 1 toplo priporočam društvom. Izdelujejo te smodke J Slovenke pod vod-stvom Mrs. Mencinger, 1454 E. 26. — cesti. Prodajalec Jos. Zima. . fcf . ii^fe^v . irjijll ■ j ; ^ • .k^iž,'-. ^ -. Mi _ M|J NAZIIANILQ. Iz urada tajnika dr. sv. Vida,* št. 25. K.S.K.J. se članom naznanja, da je bilo pri seji 2. marca sklenjeno, da se društvo korporativno udeleži sv. maše, na velikonočno nedeljo, 23. marca ob 10. tiri dop. V*tk član naj si pripne društveno re-galijo na prsa in se naj n*e sranwje stopiti v vrsto, kakor se spodobi dobremu katoličanu, da se počasti ta dan kot vstajenje Gospodovo, ki je bil naš odrešenik. Z bratskim pozdravom vsem članom K.S.K. Jed. in želim vesele velikonočne prazniloe. Jos. Rum, tajnik. 1 _ I i ji SRPAN BRATA, | j'J: 6315 CLASS AVE. 3' H> ik i: s- t Izdelava oblek po najnovejših vzorcih. f p t >r i: »t _l-^l................................ 1 . _____ l . uuimifjja ! Najooljša Slovensko-angleška slovnica. Prircjoia za slovenski narod, s sodelovanjem rti strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 c. Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. !H|H| ■ I ■ pošiljajo naši ro- f BBB [B B B IB B jaki radi svojim f P sorodnikom, pri- J J| llm^illMtf jateljem ali znan- f cem v staro domovino in to seveda najrajše v r GOTOVEM DENARJU, kar pa NAJHITREJE, NAJVESTNEJE in f NAJCENEJE preskrbi f FRANK SAKSER I t 82 Cortlandt St., :-:■:-:-: Ncv York, N. Y. i PODRUŽNICA: * • T 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. f i Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? i . t &&M&iM&iiNto m- MUC: fc:«-. M,MMm 'k MmmMMM^' iM&i'tiUW' -M -Si' ■•Jk&iilkMMMmMili VkM JOHN GORNIK, 6105 ST. CLAIR AVE. I __\i t \ Cenjenemu občinstvu naznanjam, da lahko po-strežem ysem rojakom z najboljšimi spomladanskimi I oblekami iz finega blaga, kakor si sami zberete. j Imam polno zalogo lepih narejenih oblek. V naši i lastni krojačnici izdelujemo fine obleke, narejene [j po meri iz blaga, kakor si sami zberete. k * _____ ___________i _________________________i_9H Moške potrebščine. } Imamo v zalogi fino moško spodnje perilo različnih cen. Praznične in delavne srajce, kravate, ovratniki, klobuki, rokavice, nogavice, dežnike in žepne robce i. t. d. JOHN GORNIK, ^ 6105 ST. CLAIR AVE. .... . - ' Sin PODJETJE ZA PRODAJO VSAKOVRSTNIH PIJAČ NA DEBELO! _ m Zahvala in priporočilo. 1 I'' 4 . »tiiSiS Z največjo zadovoljnostjo se moramo zahvaliti slovenskim in hrvatskim gostilničarjem v Clevelandu, okolici in po Združenih državah, Iger so slovenske in hrvatske naselbine, ker so nastni I 1 ~ Vesele velikonočne praznike vsem Slovencem in Hrvatom ! ■ * _ I nil Prva slovenska družba za prodajo pijač. tbe m m nun a IH fill? PIIIIIIPI PIP I ■■■1111 fVI 6102-6104 ST. CLAIR AV^^^^ELAND, OHIO. ^ p Navodila za razne poklice. Marsikdaj se človek ne mo-re odločiti, kakšen poklic naj vzame. Ker je dober sva vedno zlata vreden, ihočemo na fcem mestu podati nekaj pojasnil in naukov, kako si lahko zberete svoj poklic, in gotovo (»odete zadovoljni. Dandanes lako s pomočjo korespondence izberete svak svoj poklic in se tudi vsega naučite potom dopisovanja, nakar lahko vse praktično uporabite. In v tem smi-slu so pisane sledeče vrstice: Kako se postane ex-predsed- m nik ? • * ' Vaša stranka vas mora voliti predsednikom, potem pa mo-{ /rate potovati na stroške- naroda štiri leta po deželi, in vsak p dan morate imeti več govo-f rov in kolikor mogoče števil- | : A»m ijudeni morate seči v roke. I |n 4co minejo štiri leta, posta- , £;«ete ex-predsiednik in sicer s l ttm, da niste več izvoljeni, ah I;Jii da sploh kandidat vaše llpranke niste. V zadnjem slu- j, p&aju pa lahko ustanovite no* Bvo stranko, in to jr najboljša |»ot, da postanete ex-predsed-gjirifc in ostanete tu-di celo živ- ^ Pjenjc. I 'Kako postanete ribič? j. 3 Kupite si vso potrebno ri-l bilko opravo, flanelasto sraj- s jtefco, košaro za ribe in košaro, Ejner imate nekoliko prigrizka. ||l' sieboj morate vzeti tudi tie- y jpcaj 'mesa in kruha, ker sama Blijača ni dobro. Potem pa poj-ggjite na ribji trg, dobro preglej-1» vse ribe, nakar se učite do-fino lagati, in tako posta-iBete izvrsten ribič. (Svetovali • p tudi, da ribe, katere prinesie- . gpe domov, kupite pri zaneslji-t vem in molčljivcni ribiču, da ne ( , Ejjfrftie kaj nepotrebnega, na 1 1 dan.) 1 1 11 šel jesti domov. Deklica je morala biti stara kakih dvanajst let, nahajala se je torej v onih letih, ko ni otrok ne devica, v letih, ko skače čez vodo, kjer je most, ko se veseli vsakega h . .. . najmanjšega naravnega poja-J va. Deklica je bila izvanredna ,l lepotica. Na njenem krašiKin obrazu je kraljevalo dvoje čr-' nih očij, ki so gledale polne ve-J selja v naravo. Z eno besedo, * vse njeno telo je pričalo o zna-" kili bpginje liepotf. * Deklici je bilo ime Viktorija, "kije bila hči Ronan Lebrena, tiskarja, kateremu je nesla kosilo. Ustavila se je za par tre> nutkov, da pogleda otroke na ulici, kako se igrajo. Nekoliko od nje stoji kočija. 1 Zdajci stopi iz kočije bogata dama vsa v svilo oiblečena. 1 obstala je pred deklico, jo opa- 1 go vala, potem pa zadovoljno < pokimala. Da se prikupi de- 1 klici ji ponudi slaščic. "Ali neseš kosilo očetu?'' 1 vpraša dama. 1 Viktorija prijazno pokima. ! "Ali želiš, da te peljem v 1 svoji kočiji na sprehod?" vpra- 1 šuje nadalje gospa, Viktorija je pa ik vrjetno po- t gledala igospo, češ, kako more 1 tako bogata gospa revno de- l1 klico s seboj vzeti. Same z a do- l voljnosti je kar sama šla proti ^ kočiji in se veselila lepe vožnje. V kočiji je zopet dobila \ slaščic, ki so bile namesane z r uspavalnim sredstvom. Ni dol- d go trajalo, in deklica je sladko zaspala. v * * * c Proti večeru se Viktorija prebudi. "Mama, ata!" zakrik- h ne, še predno se ozre okoli. Ni t verjela, da je zbujena, mislila r je, da še vedno sanja. Naihaja- r a se je v razkošni sobi, na po- S stelji, ki se je vsa bliskala zla- 11 ta. Okoli nje stojijo dve deklici. Na njen klic ji hitro od- 11 govore, da pridejo stariši vsak k čas pc njo. ti 'l (Dekletce jje pa mislilo, da k sanja. Spomnila se je, da j'. S nekoč 'brala, pridejo angelji iz n nebes in nesejo pridne otroke k s seboj v nebesa, kjej- je vse k zlato in sreibro. Tam umivajo h in češejo otroka, in tako je r tudi ona dopustila, da so z e njo delali ravno tako, jo lepo d opravljali, šumna muzika [je s donela ofkoli nje, in vse se je P svetilo v zlatu in srebru. Po » večerji so jo -zopet kopali z t< vodo, v kateri je bilo omotično u sredstvo, a njene dve postrež- s nice ste se trudili z obleko, da si ji je lepo prisojala. Dali so ji 11 še dve časi vina, položili v po- s stelj in jo prosili naj mirno n spi. Otrok je bil tako prevzet, da ž i se razjokal... iPristopil je prijatelj. "Ali že veš novico?" Nekako težko, resno so zvenele njegove besede in slutil sem takoj nesrečo. • "Kakšno?" s^m ga nestrpno vprašal in motril njegov resni obraz. "Sinoči je umrla sošolcu Miami mati," je spregovoril obo-tavljaje, kot bi se bal povedati resnico, "se je že odpeljal domov, da se udeleži pogrelba. Sinoči seni ga videl i-n »i- skoro ne da potolažiti.' Ne vem, če bi me kaka'druga novica kmalu tako pretresla, kakor ta. Milana da bi zadela toiifca nesreča? V tem trenot-cu se mi je zdelo to nemogoče. Si- sedaj jo vidim pred seboj, njegovo mater, prijazno ženico, kakto se mi je ljubko nasmejala, cadar sem prišel obiskat Mi-ana. Z Milanom sva bila namreč največja prijatelja in niti en dan nama ni bilo 'prestati drug brez druzega. Skupaj sva se igrala, skupaj hodila na iz->rdhod, skupaj trpela v 'žalosti. Ne v»em, kdaj se je pričelo to prijateljstvo in medsebojna udanost. Morebiti takrat, ko sva se še kot prvošolca nekdaj skupaj kopala in sem ga z lastno nevarnostjo rešil gotove smrti v vodi. Toda to vem, da me je ta novica hudo potrla. "Toda, ali si res sam govoril ž njim?" sem ga vprašal čez 1 nekoliko časa. "Da, včeraj zvečer sva bila skupaj in mi je 111 sam to povedal. Saj ga tudi v šolo ne bo danes,' je odgovoril prijatelj. Tisti čas je pozvonilo in v sobo je stopil profesor. Vsi smo biii 11a mestu, le Milana je manjkalo. In tisti hip* nisem več dvomil nad resnicj novice. 1 fi^^ Podružnica: (72 E. 152nd St. COLLINWOOD, O. I ■ .......' Milil Fina trgovina. I Velika in elegantna trgpvina najmodernejšega blaga* je popolnoma založena z moški-mi oblekami po jako nizkih cenah. Zlasti priporočam za ta čas fine mošjte klobuke, mehke in trde v vseh barvah. Najfineje kape po nizkih cenah. Velika izbera srajc, kravat* ovratnikov* spodnjega perila in vse moške potrebščine. Slovenska krojačnica. V naši krojačnici izdelujemo najmodernejše obleke po meri. Na razpolago je stotine vzorcev. Vedno moderni kroj in primerne cene Rojakom v Collinwoodu Rojakom v Collinwoodu priporočam ve-liko izbero ženskih sukenj, kril inkikelj ter otročjih oblek. Moške in deške obleke so iz najboljega blaga. Na prodaj imamo vse vrste Čevljev, za moške, ženske in otroke. Pri nas dobite v«e, kar potrebuje cela družina za opravo. Če kupite v tej trgovini si prihranite denar. Želim vesele velikonočne praznike vsem Slovencem. '_ ■ ftOSIP GORNIK, 6113 ST. CLAIR AVE. 672 EAST 152«d ST. ,-»;: ivJSfc* • - ' S . - . . .k. - . ^ . . .>dJ I Kako postanete vlomilec? a j bolje je, če se ne pri me te posla, iker je silno neva-Delo se začne šele ob dveh Hptiraj, torej je vlomilec po- JBfečl vselej brez spanja. Lahko !-Vts dobi t uki kak m izkušen I policist, in potem vas pošljejo več let v kraj, kjer ne b6-Mete mogli izvrševati svojih ■i|anovskih dolžnostij. Sicer so Bm tudi dohe dki -tega poklica [pij riskirani kot denar, ki je Hupetl v Hget-rich-quick" pod-Ipstje. Kdor |>a hoče že na vsak' p|t|čin postati vlomikc, tedaj n bolje, da postane borzni spe-Iffculant, ustanovnik ali proda-Hpec delnic. Ti ljudje so tudi vlomilci, k da neprestano pred ||£ako Se postane komponist? Tu pa sem prepišite kako sta« pesem ali valček. Čitn bolj Btnana je ta pršem, nolrko bo-za vas, ker se ljudstvo 44no-pesni prej priuči. Potem pa jp dobite osla, ki Bk> vaše kompo-I zicije založil, in v nekaj letih l|tnorate imeti milijone, Kako se postane izvedenec? Izvedenec mora biti na svo-P>eni polju mojster, da se ljud-IBtvo prepriča, da n^s nekaj ve, iikatevati nr ra nesramno viso-I ke cene za svoje delo, in čim \ več zahteva, neiubolj mu vrja-mejo ljudje. Izvedene mora | vselej dokazati, da ima nj go v a P stranka prav, in njegova stranska je vedno ta, ki največ plašeča. Kadar izreče kako sodbo, lifiiora rabiti toliko tujih besed, |;|Ja ga živ krst ne razume, potem mu pa tudi vrjamejo, tla izvrstno razume svoj posel. Kako postane patrijot? Zvezdnato zastavo mora'tie |ytefej nositi v žepu s seboj, in . kadar nanese prilika, jo hitro F zagrnite in mahajte z njo oko-I ti. Spoštuj postave svoje de-y iele, raz veti če kje drugje v*č I denarja zaslužiš. Gledati moraš, da ti noben cent ne odide. I Patrijotizem in "business" ste dve jako različne stvari. ■ Poslednja noč Ludovika XV. Eg r • Kft' Wfj, -Vfiiv.". 4- f[ '• . • KpLeta 1772 je šla nekega le-Koega dne po pariških ulicah gmlada deklica, noseč v roki Hpalo potodico. najbrž kosilo za Hgojega očeta, ki je bil preveč —---n . v i jii • • I-1 Prva največja slovenska trgovina z moškim hm BBMfl ženskim in otročjim blagom je M ANTON KAUŠEK M 62 02 - 6 206 ST. CLAIR AVENUE N. E. Sk&žMUHVt'', ' »:S , "Jat • «.' . , . .: ,• j* ; U ' ' '(.•MB/ v: . - ■ ■ .... }:.§jt.eS ZA GOSPE: - Ste že videli spomladanska modo ženskih oblek ? Gotovo ie ne! Pridite k nam. Kakor po stari navadi smo tudi letos nakupili zelo veliko ženskih oblek v vseh barvah in raznem blagu) ki so vse izdelane po najnovejšem kroju. Prepričani smo, da ako si ogledate naio bogato zalogo ženskih oblek, prazničnih in delavnih, svilenih in pletenih, bodete tudi popolnoma zadovoljni, ker blago in delo jamčimo. Poleg velike zaloge ženskih oblek pa imamo tudi fine ženske letne suknje iz volnenega in svilenega blaga, okrašene z raz- j ' nobarvano svilo in šlingami. Moda najnovejša. _ * ■■ ' I . • žL H Posebnost: Ako želite letni klobuk ali slamnik po najnovejši modi in po vašem lastnemu okusu, pridite k nam, izberite si kroj in naša izvežbana okraševalka vam ga okrasi, kakor vi sami zahtevate. Cena vedno niaga, kot drugod. ZA DEKLICE IN OTROKE: Založili smo naš oddelek oblek in drugih potrebščin za deklice in otroke. Velika izbera oblek za šolarice; fino belo obleko dobite skoraj za vsak denar. Otročje letne čepice, slamnate, svilene in in platnene okrašeni z raznimi čipkami in cvetlicami od 25c naprej, lepo okrašeni letni slamniki in klobuki za deklice, fino domače delo. ZA DEČKE: Povečali smo tudi našo zalogo na oblekah za dečke od starosti 2 let do 12. Cena vedno najnižja. Fina deska spodnja obleka. Velika izbera deških hlač. ZA MOŠKE: Kdor želi svoje potrebščine kupiti tam, kjer je doMj izbere naj pride v naio trgovino. Pri nas je največja zaloga moških prazničnih srajc, kravat, naramnic, rokavic nogavicj ovratnikov, hlač, žepnih robcev, spbdnje obleke itd. Popolnoma nova in velika izbira moikih in deških klobukov in čepic. « / . t, ♦ * ' v jgsfr: Zlffc' ^ ZA CELO DRUŽINO: Največja zaloga obuval za celo družino. Imamo čevlje za moške, ženske, deklice, dečke in otroke. Usnje črno, lakirano ali rujavo. Vsaki par garantiran. Popravljamo tudi stare čevlje. Posebno pa se priporočamo ceqj. gospem, ker ravno za to sezono smo nabavili izvanredno veliko izbiro ženskih čevljev v raznem usnju in najnovejšem kroju. Pridite in se prepričajte!!! 8f ZA NEVESTE: Kakor se spreminja čas, tako se tudi moda in ker je za to sezono zopet posebna moda za neveste, iste uljudno vabimo, predno . -- .•' . • ■ * kupijo kje drugje, da si ogledajo našo novo zalogo. Imamo fine svilene poročne obleke, kakor tudi volnene, platnene in. šlingane. Katera pa noče narejene obleke, si lahko izbere svilo, katere je sedaj vedno » > . g. „• ♦ f • dovolj v zalogi. Fine inportirane vence, šopke in šlajer, bele Čevlje visoke ali nizke, svilene nogavice in rokavice, fina platnena spodnja obleka, sploh vse potrebščine, kar rabita ženin in nevesta. Na dan poroke pošljemo našo izvežbano sple-talko las na dom nevesti, katera ji brezplačno uredi lase in opravi za poroko. , Poleg navedenega blaga pa imamo še tisoče raznovrstnega druzega blaga, kakor blago najarde, platneno in volneno ali svileno, kakor tudi še mnogo drugih potrebščin. Vsem našim cenj. odjemalcem in rojakom VESELO ALELUJO! ANTON HAlŠft, ftletrgOKCi 6202 6206 ST CLAIR AVE =='a==== ___i_■_i-___■ Minilo je Aom eno kio na-1 pnrnega. toda uspešnega dela u domačo clevetand&ko organizacija Zavedni in marljivi ljudje so delali kot buče le, da onasajo skupaj med, ki naj jim bn hrana 4°ma v domačem Monaku, kadar bo potreba na-mla. Nihče ne bi vrjel, da po talikilt letih »panja, slabe organizacije, nezavednosti, se šr ; 4nIn v Clevebnd« možakov, ki , m sprejeli idejo, da je trebi 4oma nekaj narediti, predno j todimo prosit tuj? pragc za j Iz vseh krajev st tgla-šajo. Žeaske so tudi že tol;ko < zavedne, da si ustanavljajo svo- J. ja društva, ki jih priklopijo k { Zvezi. Pri toliki delavnosti na- j srh Clevelandčanov, se pač ne smemo čuditi, da je Slovenska v j Dobrodelna Zveza v Clcvelan- u 4m napredovala tekom šestdi d mesecev za 600 novih članov, f Har je pač ogromno število, če d pomislimo, da smo imeli v Cle- A iclandu, predno se je Zveza u- s rt a no vila, 47 slovenskih podpor v drastrv. Nekaj izmed teh je S bilo seveda *simostt>ju»h, a ve v Črna je spadala k rar/nim Jedaj- v lam v drugih met-iih, kjer de- & bjo z denarjem članov, kako/ p fcaiejo koristi dotičnih mest. jt Knak napredek podporne orga- c< mzidje v današnjih časih je # aanvnost epohalen, k-fr z drtt- p, Itvi in Jednotami smo mi tako •felagodarjeni danes, kakor ona Jjtodovitna zemlja, ki sedemkrat »a leto žito rodi. Nič druzega kot zavest Slovencev v C!e-ve andu je oomagala naši naselbini, da smo prišli tako da-Ire wi polju podpore v Cleve-Undu. Vsakdo se gotovo nasiti vedno v tuja mesta plačevati, je marsikdaj se mora prepirati za tu feofmško podpore in smrtnino, p« marsikdaj v tujih mestih« kje* 90 organizacije, odklonijo pod- je poro kakemu bolnemu članu, el ker ne poznajo natančnih raz- tv Enake prilike v Clevelan- je Ko, pri domači organizaciji ne si morejo pripetiti, ker tukaj smo 01 vsi sknpaj in se poznamo med gt jpeboj. In ideja podpornih dru- > 1 fltev ki pošilja svoje mesečne pl prispevke v tuja mesta, je jako sramotilna za Cleveland. I Ponavljamo ideja, ne pa dejanska podpora. Kakor tmo i« večkrat povdarjali, je vsako društvo dobro, ki podpira svoje člane v bolezni, toda vsak je srbi najbtzji, in star pregovor pravi, da je tudi Bog sam sebi najprvo nos ustvaril. Zakaj to-raj silite v druga mesta, ko se nam nudi ravno v naši sredini |wse domaor- blago, domača podpora, ko smo izaiani z razmera rami, v katerih živimo? Vse to so clevelartdski Slovenci zadnje čase jako dobro premotrili in so prišli konečno m vr liki večini do spoznanja, da ni slaba stvar — domača or- I Kakor moramo priporočati, da pristopajo ljudje v največjem številu k naši Slfvenski .Dobrodelni Zwzi, tako pa mo-; ramo odločno odsvetovati, da f»e še vedno ustanavljajo nova Jimštva »ste Zveze. Druuštev hvala Bogu, imamo za enkrat dovolj. Pomisliti moramo tudi nekoKko, da nikdar ne bodejo vsi ljudje enega mišljenja, da bi vsi pristopili k Zvezi. V Cle-M.landu imamo tudi mnogo društev raznih Jednot, katerim društvom gotovo nihče ne "želi pogina ah* slabega napredka, pač pa moramo vselej, vsak po svoji moči vsi gledati, da se društveno življenje vedno dobro ohrani in v živahnem teku. l«otovo, še veliko bolj bi bilo obsojanja vredno, če bi se kdo drznil in ustanovil društvo, ki bi se priklopilo kaki izvan Cleveland ski Jednot i. Za enkrat imamo dovolj! Ta društva, ki so se ustanovila v Clcvclandii ia se prikhopila Slovenski T)cJ>rodelni Zvezi, po trebuhe jo na daljne podpore. K tem društvom naj rojaki pri- < stopajo, in nikar naj ne usta- danes novih članov, ne novih društev. Sicer nikakor ne mc- ■ podpremo že obstoječa društva n da pripeljemo ta društva do v .resnici krasnega napredka, kar se bo zgodib če sc jih bodemo trdno oprijeli in sku 1 ° ... pno k njim pristopa.1. 1- Slovenska Dobrodelna Zveza v Clevelandu nima polilike kot a jo ima marsikatera ven- ■ - skih Jednttlah, kar pa datus za- f libog ni. S pomočjo politike ho- 1 1 čejo posebno v Chicagi pripra- • viti člane za nezrela dejanja, pri SNPJ jim ucepljajo socija- j 1 iizem, in p." t o tu njih Glasila j - posvečajo več skrllri ,poJiti'č:i! f i stranki kot pa podpori bolni- < - kov. To je napačna pot, in ta f t pot gotovo ne bo dobila na t • predkfi, I • Slovenci v Clevelandu. do- * 1 volj imamo društev, ki spadajo a ■ k naši domači organizaciji. S - F 1 daj potrebujemo samo še članov 1 Konvencija »e bliža, treba bo j dobrih zastopnikov naroda pri a zbonevanju, ker Zveza ima kra- s sno bodočnosti* kadar bodemo n videli v edinosti in slogi zbrane J? Slovence pod zastavo naše cle- c vclandske organizacije. Tisoči v Ckvelandti, ki niste pri dru- P jfcvu, ki ste pri drugih društvih, n podprite že obstoječa društva, ti in nancd v (bodočnosti bo vedel S ceniti zasluge prvih boriteljev i« za cle vela ndsko slogo in pod- s1 poro udov in sirot. s< v o n Kako neskončno 1 velik je svet. __I)! d Norveški učenjak Birkeland « je pred kratkim govoril pred vi norveško tičenjaško družbo in či pri tej priliki omenjal začetek ni sveta. Birkeland je mnenja, da bi je postanek sveta ((odvisen od vi električne moči. Te svoje trdi- m t ve je podprl z las1! utrni skuš- b< tijami. V svojem laboratoriju si je naredil majhen svet sam za iz sebe, v podobi velike steklene s\ omare, v kateri ni bilo nobene- le ga zraka, in v kateri je bila tc električna negativna kovinska c< plošča kot "solnce". iLu Učenjak Birkeland misli, da . 'majio vsi planeti v primerju s ■ svetovnim prostorom veliko e-i lektrično napetost, ki se vedno > ohranjuje s pomočjo izžarivan-! ja. Izžarivanje, kakor pri'haja : iz solne a na našo zemljo, bi ■ znašalo po električnem računu i 600 milijonov volt. Da je v • osolličju mnogo »elektrike, lali- ■ ko doženemo na spremembah i solnca. Tudi razlaga Birkeland prav vrjetno pomenljivost soln-čnih kron. Kar pa pride v največje vpeštevanje pri ustvarjenju sveta, je pa sledeče: Po-1 skusi so dokazali, da vseKj, kadar se elektrika odloži, oziroma. kadar preide elektrika v kako dftvgo (telo v prostori*, kjer ni zraka, odganja od ftebe negativni pol materijalne stvari, in da ptostjija hitrost, s katero se taki predmeti premikajo, čimdalje večja, če je električna napetost velika in vročina precej visoka, S pomočjo matematične analize se lako /.računa, kaj se zgodi s takimi telesi, katere solnce od sebe vrže. Prvič se lahko dokaže, da solnčui sistem lahkio vrže od sebe veliko množino teles, ne da Ibi se kdaj povrnili v os: lnčje nazaj. Drugi del teh tefcs ali svetov se izopet povrne v solnce. dočim se tretja vrsta takih teh:s zbere skupaj, nastane planet, ki se začne \irteti okoli solnca. Posebno zadnje vrste tetesa sq zadnje čase jako preiskovali. Na primer v planetu Saturnu je opaziti mnogo krogov, in učenjaki so dognali, da jih je najmanj deset. Ti krogi pomenijo kose prvotnega planeta, ki so se odcepili od glavne materije in bočejo delovati kot svoje ozem-Ije. S preskušnjami se lahko dojene, da kovinska telesca, ka-1 tere je električni negativni tok ] vrgel od sebe, lahko vzdržujejo j v sebi pozitivne električne to-i ke. Pri načinu namreč, kakor je solnce magnetizirano, bi se lahko planeti, med njimi tudi naša zemlja, vrteli v nasprotni a ven pol samo negativna telesa, j 0 In če bi bMo to res, bi bila vsaj i, Birkelandova teorija zanič, ker li se ne bi strinjala z osnovnimi | zakoni nebeških teles. Toda B rkeland je medtem zadnjih a * 5t mesecev delal neprestano t preskušnje. Konečno se mu je - posrečib dobiti dolge svežnje - pozitivnih kovinskih žarkov, kil so fjili gotovo narejeni u ato- * mov s pozitivnim tokom, in • dolgost telh žarkov je vednoj naraščala, če je bila električna napetost v-čja ali pa se je zvi- . šala toplina. In če Birkeland tako uči, kaj [ ■ je pa s praznino našega svetov- 1 ja? Tudi na to je učenjak od-l govoril in sicer sledeče: Misel, - da vsaka zvezda, ki se razvija,! odpošilja v svetovje električna telesa, nas mora pripeljati dot prepričanja, da največja masa v svetovnem svodu niso zvezde j ali druge nebeške prikazni, pači pa je največ vsemirja praznega. Toda to vsemirjeje prenapo jeno z »elektroni, elek*:ričninr atomi in molekuli. Toda če bi se popolnoma pridružili temu mnenju, tedaj bi bilo skoro mogoče reči. da je svet neskon cen ali večen. Toda proti večnosti sveta je pa nastopilo že toliko uč.nih mož, da Birkeland .v tej svoji teoriji ne bo prodrl." Olbers in Seeli^er sta imela važne preiskave, ki so vse dokazale, da svet ni večen. Olbers je prona-šel, da če bi bila gostost zvezd v neskončnem vsemirju enakomerna, da bi se potem nebeški svod ravno tako silno svetil kci se solnce sveti. Ker pa temu ni tako, tedaj trdi Olbers, da zvezde niso dovolj gosto rnedse-boj. In zvezde postajajo čimdalje Ibolj redkeje, bolj se od solnca oddaljujejo: Toda če je vesoljno vsemirje polno letečih telesc, se mora svetloba nekje zgubljati, oziroma absorbirati, in vsemirje po Olberso vih mislih ni tako močno, da bi neprestano proizvajalo svetlobo za številna nova telesa. Seeliger j»a pa zopet drugače izračunal in dokazal minljivost sveta. O11 pravi, da nebeško telo, ki prihaja iz druzega sve-tovia; se vrti s strašno naglico proti solnčnemu sistemu, če je neskončno veliko zvezd. Ker je pa natančno izračunano, tla redko katero nebeško telo preseže hitrost 100 kilometrov v eni sekundi, tedaj moramo priti k minljivosti svea. Poljski socialni demokratje za vojno z Rusijo. Prasko agrarno glasilo "Venkov" 'jt nedavno toga prineslo iiz Slezije j tale dopis: "Poljski socialni demokratje v Sleziji se prav resn priprav.jajo na vojno z Rusijo. V Fryštatu so ustanovili "Delavsko strelno društvo'' /. namenom, da bi se dobro izvežbali \ I Urtljanju ter prirejajo " kur* samaritauskvza može in žene. da bi jih priučili stireči ran jeucem, V svojem glasilu "R> I botnik slazki" poživljajo tova- I riše. naj bi se pridno udeleževali 'tako strelnih vaj kakor tuli kurza. Na polju pri Hernia- I nicah st socialni demokratje iz Uermanic, Midialkovic in Polj- I ske Ostrave prav po vojaško I vežlbajo v niarširanju in drugem vojaškem vežbanju. ogleduje gladke, odločne „/etnje moštva ali grozeče puške ali polne, težke nahrbtnike Iz kakega okna pogleda I? i,veda vo dekliško oka in se spei hitro skrije v ozidje. Tedaj se na konci vrst pri-ka;.e stotnik. Vojaki, stoje tu /feot žeblji. In stopa mimo vrst ' in pregleduje.. . | Sredi moštva zapazi vojaka, Iti se mu smej« prostodušno v Bwjraz. Pogleda ga grozeče in Bkrohni: "Kaj je z vami. Pozor i«j— zakaj se smejete?" li^e včeraj je opazil, da se mu jJsmejal in danes spet. Stotni-\A je pograbila ježa. M"Ne smejajte se! Kaj je to! JL Zakaj se smeješ?" "Ne morem se zdržati smeha," odgovori viojak smehljaje. f; Stotnik ga pogleda pozorne-||t.. — Ali ne gleda ta človek nekako motno, brezčutno, topo, s&oro blazno.. . "Pijan je liuwda!" |>omisli. ; ;*AU \t pijan?" zarohnl nad A jim. y ii Vojak ga {»ogleda začudeno. f "Ne." Ali si bolan?" "Ne vem..." »' "Pred trenutkom divji glas |-j»ti>tnrkov postane resen, skoro jnietoak, ko vpraša: "Kako se * "Mežek" | "Kaj si delal doma? Kakega stanu si?" i; "čevljar.'' ' "Odkod si?" I "Iz Srtiartna na Kranjskem." ff "Torej Kranjec! Zato, zato! To pa vendar veš, zakaj se i ni),"ješ?" "Ne vem,". j "Meni, kajne?" "Nikomur." p "Ti pojdeš v zapor, če se boš t .r1 o obnašal." jfe Vojakov obraz se je zresnil, smeh je izginil, toda le za hip, tako 'kot se skrije les, ce ga vr^eš- v vodo, da tajcoj na to H in sdneje bukne na .površje. Obraz je bil spet poln smeha. f "Ali si bedast?" 'Vidite, ne morem se prema- Stotnik je poklical sanitejca.^ || "Profesor Fridrih. zapomnite p tega moža. Jutri greste z nji ni v Celovec v bolnišnico. ivlu štvo, ki je ves čas radovedni opazovalo ta pnzor, se je ^ obrnilo in začelo stopati med Jfiišami navzgor. Tudi okarani Klevljar je postal- resen, ko je /stopal /. drugimi* vred v hrib. •Molče je stopal poleg tovarišev, fli -e menil za njihove radovedne in tudi škodoželjne po- Soince je vzhajalo takrat na idaljnem v zhodu. Začelo je upi- - - , . . -j ' , « Tj ' | ' ' 1 I ; d' tc jan Toda smeh njegov, smeh! — Ta je pokvaril vse Hrib na katerega so stopali, je bil zelo strm. in kamenitna steza se je vila po mnogih ovmkih semtertja. Visoko nao čevljarjem, na zgornjem ovinku je začel vojak oponašati mukajoč o kravo. Ponarejal je glasove zelo naravno in* tovariši s«J se smejali. A zdaj se čevljarjev obraz niti .za hip ni spremenil. Ni se mogel pesme-jati. — Mož je postajal truden. Po vsem životu je bil moker od potu in po obrazu so mu lili potni curki. Gledal je .v tla in videl, kako so-debele kaplje padale na kamenje, kako je za četo ostajala znojna sled. Debela kaplja mu je pripolzela po nosu in ob visela prav na konci ; odpihnfil jo je in padla je v lok d pred njini na gladek kamen. Začel je misliti na znoj in na trud vojaške službe iti čudil se je, kako da se j? sploh kdaj mogel smejati. "Kaj smo mi?" se je vprašal. "Kdo nas kaj šteje, kdo kaj ceni? Puška je vse in mi smo le bolj ali manj sposobni, premični aparati za prenašanje pušk. Puška ima svojo številko, a jaz je nimam; ona je večna, a mi smo le začasni, kmalu ofb-i rabljenih podaljšek ktflbe. Mi smo tukaj, se mučimo in trpimo in vendar — čemu? zakaj? Domovino varujemo.. . Ali. domovina. Dtemovina je tam, kjer bomo jSočifi. — In stotnik, kako se potega za red in za službo, s kako vnemo, s kako gorečnostjo se loti učenja vsak dan znova. A jaz te službe ne merem vzeti i/a resno. Mi tu hodimo za njim, brez misli, brez volje, kot sužnji. To je edinole potrata časa. Mar bi ne (bilo bolje, če bi sedel doma na stoličku in gradil če v-Ije... Tako je premišljeval, in pozabil je na težo, ki ga je tlačila k tlom. Zamišljat se je v splošno "krivico" in pri tem je pozabil da ta "krivica? že leži na njegovih ramah, da se mu je treba najprej samemu otresti, potem šele naj misli na druge.1 Usta so mu postala suha in v prsih ga je tako čudno peklo. Kal bi se bil globoko oddahnil. toda ni, mogel. Sopel je v kratkih sunkih in glava mu je postajala težka. Bik) mu je, kakor da je trdo zvezan in on bi pulil roke iz vezi. toda zaman, r Hodili so že celo uro in prišli so v temno senčno globe! in obstali. Oddih, j Čevljar se je zavalil v celico. V globeli je bila .še r^sa in dobro mu je del hlad. Toda tista tesnoba v prsih se ni polegla. Tako težko je sopel, roke in noge so bile trudne in v glavi je Ifilo tako suho in soparno. Pomislil je: Ravno tako je, kot oblaki v vročini in zdajpazdaj preleti bolečina kot blisk iz enega kot mozga n do drugega — in tako mu šumi in vrši po glavi kci vihar. Rodila se je ta f/avest že vsa bolna, trudna in nejasna, za hip obstala v njegovih glavi, a potem je izginila kot bi zamižil. »Potem se ni več zavedal sam sebe. Vse zatvornice njegove duše so bile odprte in sama strast in sovraštvo in divjost je napolnila njegovo srce. Pogledal je po globeli. Ne daleč od njega je siedel stotnik, brkat in zagorel in polglasno si je požvižgal in lica so mit prj tem komaj vidno trepetala. A dalje navzdol in navzgor med grmovjem same sive uniforme in zagoreli obrazi. Spet mu je pogled ostal na stotniku. "Ti si že eden izmed tistih krvosesov. Ti nas mučiš in zmerjaš in zaničuješ]" Stonik se je ozri po moštvu in opazil njegov pogled, in hipoma .'sip njegova lica nehala trepetih*. "Rezeirvist Mežekf je za-klical. Čevljar je planil po konci. "Kaj se godi z vami? Vi ste bolni!" Stotnik je vzel iz 'žepa de- I narnico in mu izročil denar. I "Pa hitro!" • Vas je ležala pod strmim bre- I gom, komaj par sto korakov I oddaljena, a pot do nje je bila I težavna. Navzdol po strmi dr- I "ci in navzgor bi bilo mogoče le I po precejšnjem ovinku. ftiežek ni pokazal nikake ne- I volje, takoj se je podal na pot. I "To imam za moje misli," si I je .rekel. "Na ta način me bo I odvadil od smelha. A ko je bil sam, ga je spet I popadla jeza. Začutil je, da se I mu godi krivica. "Vse moštvo počiva in jaz I naj drvim okrog; samo zaradi I stotnikove porednosti. Kako I me je ta vrag pogledal, kot da I mi vidi v dno srca," je zamr- I mral skozi zobe. "Ali je to pra- I vica?' Prišel je v vas in stopil I v prodajalno. Med vrati se je I še enkrat ozrl na strmino, po I kateri je prišel. Na vrhu str- I mine, na sjtezi je stal stotnik I in gledal za njim. Videl ga je I stoječega v grapi med skalami, I a nad njim se je razpenjalo mo- I dro nebo. "Sedaj še gleda za mano in I se smeje,"'je pomislil. "Vrag..."' I Naročil je cigan.'te, stopil I za vrata in nabasal puško. Po- I tem se je spet vračal navzgor. I Toda ni iskal ovinka, šel je na- I i ravnost po grapf, po kateri je I ' prišel, kjer je sta] stotnik. Na I očeh so se prikazale krvave ži- I lice. Čutil je svojo onemoglost I in vse njegovo bitje je h repe- I nelo po osveti. Sklep je bi! I storjen; sam je vzklil, rastel in I dozorel v njegovi duši, ni ga I gojil, ni ga zatiral, samo podsl I se niu je in vse se je vršilo, kar I samo od sel>e. Oko je meri'c I razdaljo med seboj in n>:d či- I stnikom, razum je umiral in 1 volja se je stisnila y kot. Samo toliko časa naj še ž! I vini, da sprožim puško," ha že- I Ija je polnila njegovo dušo, si* cer ni mislil ne na prihednjost, I ne na preteklost. "Samo še par trenutkov!" - Plezal je po vseh štirih, na zadnje se je prijel za leskovo vejo in obsedel med kamenjem 1 Začutil je, kot da bi mu te-•iek udarec padel na glavo; in Uroča kri se mu je vlila iz nosa in čz ust v narečje. Puška se je strkljala navzdol po me lini^.. » o Cporoka milijonarja Leipzi-gerja. Zapuščina pred kratkem umrlega milijonarja Lcipziger-ja v Budimpešti ziiažajo pni-bližno 20 milijonov kron. Za ! universalne dediče je testira' Leipziger sv-eje- dve hčeri, soprogo bančnega ravnatelja Fel-nerja in ministerijalnega svetnika Neumana. Poleg tega je zapustil iraZlično visoke legale vsem sorodnikom in priliki krstov, porok in enakih prilikah. Imamo vedno dovolj vozov trt konj na razpolago, da lahko vsem ustrežemo. Opozoriti moramo občinstvo tudi na avtomobile, limu-sine, odprte in zaptte, ki so posebno pripravni ob priliki krstov in porok. Avtomobil je primeren za vsako vreme, mrzlo in gorko. V njem se lahko pelje šesr ljudij. Pogrebni zavod. V '-i ■ , ' ' , * V**." • ' J'.'" ' ... » v ' ■■ . •-. * I,- Pogmbni zavod je popolnoma moderno urejen. Imam veliko zalogo krasnih rakev, male in velike in vso drugo opravo, ki spada k temu. Imamo dovolj delavcev, ki s0 izvežbani v tem poslu, dovolj vozov in tri avtomobile in druge priprave, da lahko vsakemu natančno po želji postrežemo. Ni treba," da nadalje razlagam, ker naše delo se samo hvali in dokazuje, da smo vedno pripravljeni rojakom za vsako postrežbo. Naša volja je, da se vam postreže, kaker je prav. Ako ste siro.tni, da ne morete plačati vse naenkrat, plačate samo nekaj, drugo prepustite nam, da bodemo skrbeli, > da bodiete počasi, kakor Ibodene megli, vse odplačali. Nam so dobro znane razmere in stališče vas vseh,' in mnogokrat vam bom pri najboljši postrežbi prihranil denar. Kdor se čuti le malo nezadovoljnega, naj se takoj javi pri meni, kajti jaz raje trpim škedo, kakor da bi imel mr*žnjo pred ljudmi. Se vam vsK-m toplo priporočam za nadaljno postrežbo in trgovino. Srečne velikonočne prairnike! Kadar nas potrebujete, pokličite na telefon. Odprto noč in dan. 1 jO? H« '' Našim Stateljem hočem po-ocristi na tem mestu dw zgodbi, resno in šaljivo zgodbo, ki sla se v resaici pripetili preti nedavnim časom. Obe zgodbi vsake mn mislečemu človeku dovolj misliti. Začnimo z resno zgodbo: V ječi mesta Charlestown so Miti nekega jetnika, ki je ho-tt) pobegniti Mož je velik zločinec. Ko je bil« star 13 let je pri popolni zavesti, iz sovra-itva in maščevanja zabodel fifcega 16 letnega dečka, in ga it mrtvega obrezoval z no-*m. Bil je obsojen na smrt, pada pomiloščen na dosmrtno jtto. Sedaj je že štirideset let v ječi, in je danes 53 let star. 5 tem možem kot a zločincem nimamo nobenega usmiljenja, dssiravno je ič štirideset let v pii živ zakopan. Misliti nam da samo njegova pamkusnja k begu. Štirideset fct tiči Ca človek 'it v ječi, toda želje po svobodi še nt zgubil, Asi ni spoznal nikdar 4nt dobili in zopet oropali svo-b«d<- Toda tri dolga leta u-f paja na rešitev in svobodo, to m bila tri leta sreče za zločin-| «a — in upanje je včasih š>e I fcftlj blagodejno, kakor izpol-sjesa zelja. 6 Kakor smo rekli, m«« kot I zlscinec ni vreden usmiljenja, (toda njegovo stremljenje po aaobodi je prava prispodoba ileveske družbe, ki nepnesta-nm stremi naprej. Mi vsi smo aifrti, in upanje na svobodo p, kar nas drži kvišku, da ne easagamo v boju za obstanek. m ita za dnevom, noč za nočjo ^dajemo, da podremo omrež-za katerim sedimo. Leta in I Icia živimo v sreči bliskajoče-9» upanja, da bodemo enkrat iaebodni — potem pa pride u-i$ ipta in nas prisili z železno ro-fjfe da se podamo nazaj v omrežje, za katerim sedimo. l*ta in leta živimo v sreči | ISskajocega upanja, da bode-; mm enkrat svobodni — potem ■gift pride usoda in nas prisili z rriarno roko, da se podamo ftftsaj v zamreženo celico. Priznat moramo, da leži bas v stremljenju po svobodi sreča aašega življenja. Sedaj pa povejmo drugo, ša-agodbo: Na elegantni ulici zapadne-ga dela mesta Uondona se je jsrikazal revno oblečen mož, ki je mimoidočim ponujal svoje Vbtpt Mož je prodajal prave laafcovce, vredne 25 dolarjev aaafc, za en cent. Slo se za stava Mož je stavil s svojimi prijatelji, da bo ponujal na cesti jpsve bankovce za en cent. pa mr bo dobil med sto ljudmi deset odjemalcev. Prijatelji so se sms seveda smejali. Toda mož jjr poznal svet. Eno uro je kričal na ulici, in med 400 pot-aK, ki so hiteli mimo njega in psgledali, kaj prodaja, je dobil hrdva, ki sta kupila bankovec. Ta dogodek nam jasno pout; kakšen je sveft. Vi lahko po-aadite ljudem najbolj dragocena stvar, pa ne bodete dobili »fjemalcev, če jim v istem časa ae bodete nudili enake vred-nvsti. Ljudje danes ne vrjame-da je kdo nesebičen, ljudje ar vr jame j o v vrednost stvari, ce se jim nudi zastonj, današnji rod sploh ne vrjame, da je Bda tak tepec, da bi naredil za-stsoj kaj za svojega bližnjega. Ljudje vidijo danes za vsa-Uim dobrim delom, ki je kdo ■sredi v korist svojega bliž-»jega, takoj dobičkarske na-Mrue, m če ne morejo dekaza-' riv si pa sami zmislijo. Z zaničevalnim obrazom gre-mm na cesti mimo sreče, če jo S^o^ST^V rah, ob nevarnih prepadih, za trnjem in velikanskim zidov-jem. Mi dvomimo nad resničnostjo zlate kepe, kat robi lahko dobili za en cent, dvomimo * nad resnico, ki se nam Ijubez-1 njivo smehlja v obraz, m> sploh 1 dvomimo, ker nismo navajeni 1 na zmago brez boja, ft>:cz truda in napora. o Roman prihod- njosti. I Tunel ali podzemeljski pre-, dor med Evropo in Ameriko je . ze stara sanja velikih in malih otrok, kakor je zveza po zra-! ku med Evropo in Ameriko ze jako znana stvar, o kateri se pa ne ve, kdaj sc bo uresničila. Mnogo tisoč ljudij trdo vrjame na podmorsko in nadmorsko zvvzo med obema deloma sveta. Neki pisatelj je pred nedavnim časom spisal zanimiv roman, ki obdeluje to zvezo pod merjeni, in kateri roman začne z dejanjem v Ameriki, v New Yorku. In da se dejanja začne v New Yorku, je umevno samo ob sebi, ker mesto New York postane v prihodnjosti srce celega sveta, ne da bi se pri tem povzdigovali, pač pa ker bo ta naravna posledica neizmernega bogastva dež.le in neutrudne marljivosti njenih prebivalcev. Toda o tem sedaj ne govorimo, pač pa omenimo nekoliko roman prihodnosti, oglejmo si dejanj., ki se bo enkrat go-iovo vršilo. Prihodnjvst je dalekosežeii pojem, ker prihodnjost se neha tam, kjer se prične večnost. Kdaj se začne ta roman? Katerega leta v New Yorkb? To bi vsakdo rad zvedvl, in pisatelj tudi priblifho po ovi-kih omeni neko gotovo ddbo, namreč po končanju panamskega prekopa, torej po letu 1914. V istem romanu se govori o mostu, ki veže Ceyion z Predno Indijo, in ker bi tako delo potrebovalo najmanj deset let, da se zgradi, in ker dans o tem niti načrtov ni, torej lahko vzamemo leto 1930 kot začetek enakega dejanja. iPisatelj nadalje omenja posebni exprcsni vlak po zraku med Chicago in New Yerkom, ki bo pr. vozil to 900 milj dolgo pot v osmih urah. Nadalje omenja, da so milijonarji dali napraviti pred svojimi vilami posebne postaje, kjer bodejo lahko takoj zasedli vlak ali pa se spustili v svojo hišo. Pisatelj tudi omenja, da bodejo pred rednim prometom med Evropo in Ameriko po zraku, samo dva zrakoplova naredila isto pot. In vse to so stvari, za katere se potrebuje najmanj četrt stoletja, torej že lahko itejemo, da smo pri letu 1940 Nadalje pripoveduje pisatelj 0 velikanskem parniku "Kos-mos", ki je na morju s 4000 potniki brez sledu zginil. Kljub brezmejnemu brezžičnemu br-zojavu? Tedaj bodejo parniki baje potrefln vali samo tri dnij za vožnjo preko morja. Roman prične z opisanjem velikanskega koncerta, ki je bil prirejen v proslavo odprti-je norega velikanskega Madison Square vrta. Najboljša družba se nahaja na tem koncertu. No, in tu se pisatelju ni posrečilo, Kteri Newyorčan naj pride na idejo, da zgradi nov Madison Gahlen? Saj je vendar to poslopje vsako leto enkrat prodano, in vsak novi gospodar vodi trgovino lepo naprej. Madison Square Gar den torej zadostuje Newyorca-nom še za 2000 let. Pred leti se je neki inženir Fuller začel že resno pečati z načrtom podmorskega predora imd Evropo in Ameriko. Ker je pa že tedaj zahteval, da se mora ustanoviti družba, ki bi spravila skupaj 500 milijonov dolarjev kapitala, seveda ni mogel s svdjim rtačrtom nikakor naprej. Človeški duh pa deluje neumorno, nima nobenih 1 mej. V kratki dobi pridejo na ' svet stvari, o katerih se nam ' danes niti sanja ne. Mogoče j postavijo zanamci se drugi babilonski stolp? Vse je.mogoče na svetu. John Grdina, Slovenska gostilna IN DVORANE 1 --- Slavnim društvom te priporočam za oddajo moja velike, dobro opremljene dvorane za društvene veselice in za vse slavnostne prilike. _T g _ Na razpolago je tudi pet dvoran za društvene s*je. A-1 Gostje so vselej domače postreženi z dobro pijačo. Vsem Slovencem se priporočam in jim želim vesele velikonočne praznike. 6021-25 ST. CLAIR-AV. - Mlii - Josip Kalan Slovenska, gostilnah: \ Pryetno zbirališče slovenske družbe. Čisti prostori, uljudna postrežba. Vsi slovenski gostje vedno dobro doili. Srečne velikonočne praznike šalim vsem znancem. 6101 ST. CLAIR-AV. i • 1 Geo« Boston, j I Slovenska slaščičarna, zaloga tobaka, cigar in cigaret. Fine velikonočne razglednice, igrače za .otroke, i . baseball potrebščine. Slovencem se ! priporočam v obilen poaet 6002 St. Clair Ave. i JOSIPINA TURK, 6010 ST. CLAIR AVE. - w i ■ - Edina slovenska cvetličarica. -— In ^- Se priporoča slavnim društvom v slučaju pogrebov za fine vence is svežih roi. Šopki sa neveste, domaČe cvetlice v posodah imam vedno na razpolago po nizkih cenah. Posebno nizke cene za cvetlice za velikonoč. Slovenci, poopirajte domače podjetje. • Hi \ I/IKI II II - J1A 4w*MwWM llllilll I. Hp'' mi flftJ^^ HL^ ^^Jr A ; '^M [Slownshi fotograf ^tT®RSfw^jJfT "Mi ifVsm. iu /1II11 vjt isyn// 4Hn Se priporoča slavnim slovenskim društvom v izdela-vo najlepšihin najcenejših društvenih slik. : / - "'Si ' > ' '-if • • - iV ) Nadalje izdelke \ fine poročne in krtine alike, kakor kdo želi. Vedno točna, poštena postrežba, cene vedno najnižje. Velika naklonjenost, ki jo mi Slovenci skazujejo, je naj-boljši dokaz, da so pri meni vedno dobro in poceni postreženi. Vsem dosedanjim prijateljem želim vesele in srečne velikonočne praznike .....Ill M IU .Ml IM...........I II Ml II, .11 I I ill HI II I ' M —M———jI— J. S. JABLONSKI, 6122 ST. CLAIR AVE. .i . ............ u f j ¥ 7SAKO leto voščim rojakom srečne in vesele ve- ! V likonočne praznijce in tako ponavljam tudi letos moje srčne želje da bi bili vsi srečni in zadovoljni ob teh praznikih. —-—--^ ——— ^ ■ - :V\: . .''v. , . v- ". 'V?',; H/ W ■ r'*- i: ' ' '"«8! Rojakom v Clevelandu priporočam svojo trgovino s čevlji za moške, ženske in otroke. Moja trgovina s čevlji, je najstarejša slovenska trgovina v Clevelandu In številni odjemalci tekom dolgih let mojega posla pričajo, da so bili vedno zadovoljni z. blagom, ki so ga kupili pri meni. Vsakdo ve, da so vedno večje cene pri blagu, pri nas pa dobile še vedno najbolje čevlje po starih cenah Kdor ni zadovoljen s čevjji, naj jih pride zamenjati ali se pa zastonj popravijo. j Frank Suhadolnik, 6107 St Clair Ave. . šm^-m v. ■ hI T,'". ■ .;,-!.