GLAS LETO XX. ŠT. 27 (941) / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. JULIJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Krizi ni konca! meriški ekonomist, Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, je v svojem delu Globalizacija in njeni nasprotniki napisal naslednje: “Sodobna vojna, ki je zelo tehnološka, se zavzema, da bi izničila vsak človeški stik: Ko odvržeš bombe z višine 15 tisoč metrov, ti to omogoči, da ne slišiš tega, kar si storil. Današnje upravljanje z gospodarstvom je podob- no: iz luksuznega hotelskega apartmaja se lahko nemoteno vsilijo take politične odločitve, ki bodo uničile življenja mnogih ljudi, a vsa zadeva bo vse pustila brezbrižne, saj nihče teh življenj ne pozna”. In prav isti Joseph Stiglitz je nekaj dni pred grškim referendumom za tednik Internazionale napisal: “Veliko evropskih voditeljev bi se rado znebilo Ciprasa, ker se njegova vlada upira tistim političnim odločitvam, ki so doslej samo še povečevale razlike, in se zavzema za zajezitev pre- velike moči najbogatejših. Prepričani so, da bodo prej ali slej dosegli padec njegove vlade in ga tako prisilili, da sprejme dogovore, ki so pravo nasprotje njegovih volilnih obljub”. V svojem zapisu je Stiglitz dal jasno razumeti, da bi sam v Grčiji na referendumu volil NE, kot se je tudi zgo- dilo, saj je proti pritiskom posojilodajalcev in Evropski uniji v Grčiji gla- sovalo več kot 61 odstotkov vseh udeležencev referenduma, ki bo do- dobra pretresel Evropo in posredno ves svet. Kako bodo nadaljnja po- gajanja potekala, ne vemo. Na eni strani so tisti, ki bi radi prisilili Grke, da bi dobesedno jedli travo, na drugi tisti, ki mislijo, da bi se jim lahko odpisali dolgovi (Zakaj pa ne, recimo, Sloveniji?), na tretji so tisti, ki pravijo, da se bo dogovor našel, izkušnje pa kažejo predvsem na za- strašujočo požrešnost ter pohlep kapitala, ki hoče samo več in več in drvi v blaznost. Pravzaprav imamo pri grškem primeru vsi možnost videti, kaj naredi egoizem: na eni strani grška nesposobna politika, ki se igra rusko ruleto z nemško in drugih evropskih ustanov togostjo, na drugi strani oholost bogatašev, ki jim ni mar za preproste ljudi, kar je razvidno tudi v naši bližini, če le hočemo videti. Danes imamo tudi možnost videti, kako nas ti finančno-bančni-kapi- talski lobiji dobesedno postavljajo na raven nekdanjih sužnjev, vrste nemočnih ljudi pred praznimi grškimi bankomati in zaprtimi bankami nam zgovorno kažejo, kako nas ti kapitalu zavezani služabniki Satano- vega govna (denarja) držijo v šahu, zastrahujejo, kotrolirajo, pogojujejo, uničujejo, predvsem pa nam vsem jemljejo človeško dostojanstvo. A Foto I. Škorjanc XV. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Za lepšo, boljšo prihodnost Slovenije! Državnem zboru Republike Slovenije je bilo v četrtek, 2. t. m., že 15. tradicionalno vseslovensko srečanje. Ude- ležence je nagovoril predsednik DZ Milan Brglez, ki je poudaril, da Slovenci, ki živijo zunaj meja matične domovine, predstavljajo izjemen potencial za Slovenijo: “Slovenci in Slovenke, ki živite zunaj meja svoje matične do- movine, predstavljate za slovensko državo izjemen potencial, hkrati pa ste tudi njeno neprecenljivo bogastvo. S svojimi iz- kušnjami, znanjem, širino, s poznavanjem nam tujih okolij in poslovnih navad lahko pomembno prispevate k razvoju in na- predku slovenske države”. Letošnje srečanje je imelo naslov Slo- venke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v tej luči poudaril, da so prav rojaki po svetu ključen člen pri ustvarjanju uspešne Slovenije: “Ste izjemna dodana vrednost v naši državi”. Kot je poudaril, si v uradu aktivno prizadevajo za realizacijo projektov v sklopu evropskega teritorialnega sodelovanja Slo- venije s sosednjimi državami, saj predstavljajo konkreten način oblikovanja skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak je dejal, da naslov letošnjega srečanja izraža željo po nadgradnji odnosov. Prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parla- mentu Erika Köleš Kiss je v svojem govoru orisala pot porabskih Slovencev v zadnjih 25 letih, Gabrijela Žagar, predsednica Ko- ordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji je govorila pod naslovom Slovenci v tujini smo ambasadorji svoje domovine, odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk pa je dal svojemu govoru naslov: Enotni v različnem doma in v svetu, vedno za- vezani skupnemu dobremu in lepemu! Trem osrednjim govorcem so sledili posegi različnih predstav- nikov iz našega prostora in z vseh koncev sveta. Tri posege objavljamo, iz našega prostora pa so med drugimi nastopili še predsednik SKGZ Rudi Pavšič, prof. Samo Pahor, dr. Vladimir Vremec ter Martin Lisiach. V www.noviglas.eu V Števerjanu je lepo! Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na obisku v briški vasi 45. Festival narodno-zabavne glasbe v Števerjanu Slovenski predsednik Borut Pahor na obisku Šte- verja- nu je lepo”! so peli pev- ci, pravzaprav kar cvet vasi Štever- jan, ko je sloven- ski predsednik Borut Pahor izsto- pal iz predsed- niškega avtomo- bila. Zares je bilo v biseru Goriških Brd lepo, saj je v petek zvečer pred- sednik Republike Slovenije Borut Pahor s svojim prihodom prine- sel tudi lep večer po neurju, ki se je zneslo nad vasjo in je prizadevne prireditelje na- rodno-zabavnega festivala v Štever- janu žal prisililo, da so uvodni večer prenesli v dvorano krajevnega društva Sedej! Županja Franka Padovan je skupaj s Katjo Dorni, tajnico kra- jevnega društva F. B. Sedej in pravzaprav z vsemi občinskimi odborniki pričakala slovenskega predsednika pod lipami pred županstvom, skupaj sta poslušala pesem, mala Ema Ter- pin pa je slovenskemu predsedniku poklonila v imenu vseh Števerjancev šopek v slovenskih barvah. / str. 6 “V Foto JMP GLAS LETO XX. ŠT. 27 (941) / TRST, GORICA ČETRTEK, 9. JULIJA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Krizi ni konca! meriški ekonomist, Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz, je v svojem delu Globalizacija in njeni nasprotniki napisal naslednje: “Sodobna vojna, ki je zelo tehnološka, se zavzema, da bi izničila vsak človeški stik: Ko odvržeš bombe z višine 15 tisoč metrov, ti to omogoči, da ne slišiš tega, kar si storil. Današnje upravljanje z gospodarstvom je podob- no: iz luksuznega hotelskega apartmaja se lahko nemoteno vsilijo take politične odločitve, ki bodo uničile življenja mnogih ljudi, a vsa zadeva bo vse pustila brezbrižne, saj nihče teh življenj ne pozna”. In prav isti Joseph Stiglitz je nekaj dni pred grškim referendumom za tednik Internazionale napisal: “Veliko evropskih voditeljev bi se rado znebilo Ciprasa, ker se njegova vlada upira tistim političnim odločitvam, ki so doslej samo še povečevale razlike, in se zavzema za zajezitev pre- velike moči najbogatejših. Prepričani so, da bodo prej ali slej dosegli padec njegove vlade in ga tako prisilili, da sprejme dogovore, ki so pravo nasprotje njegovih volilnih obljub”. V svojem zapisu je Stiglitz dal jasno razumeti, da bi sam v Grčiji na referendumu volil NE, kot se je tudi zgo- dilo, saj je proti pritiskom posojilodajalcev in Evropski uniji v Grčiji gla- sovalo več kot 61 odstotkov vseh udeležencev referenduma, ki bo do- dobra pretresel Evropo in posredno ves svet. Kako bodo nadaljnja po- gajanja potekala, ne vemo. Na eni strani so tisti, ki bi radi prisilili Grke, da bi dobesedno jedli travo, na drugi tisti, ki mislijo, da bi se jim lahko odpisali dolgovi (Zakaj pa ne, recimo, Sloveniji?), na tretji so tisti, ki pravijo, da se bo dogovor našel, izkušnje pa kažejo predvsem na za- strašujočo požrešnost ter pohlep kapitala, ki hoče samo več in več in drvi v blaznost. Pravzaprav imamo pri grškem primeru vsi možnost videti, kaj naredi egoizem: na eni strani grška nesposobna politika, ki se igra rusko ruleto z nemško in drugih evropskih ustanov togostjo, na drugi strani oholost bogatašev, ki jim ni mar za preproste ljudi, kar je razvidno tudi v naši bližini, če le hočemo videti. Danes imamo tudi možnost videti, kako nas ti finančno-bančni-kapi- talski lobiji dobesedno postavljajo na raven nekdanjih sužnjev, vrste nemočnih ljudi pred praznimi grškimi bankomati in zaprtimi bankami nam zgovorno kažejo, kako nas ti kapitalu zavezani služabniki Satano- vega govna (denarja) držijo v šahu, zastrahujejo, kotrolirajo, pogojujejo, uničujejo, predvsem pa nam vsem jemljejo človeško dostojanstvo. A Foto I. Škorjanc XV. Vseslovensko srečanje v Državnem zboru Za lepšo, boljšo prihodnost Slovenije! Državnem zboru Republike Slovenije je bilo v četrtek, 2. t. m., že 15. tradicionalno vseslovensko srečanje. Ude- ležence je nagovoril predsednik DZ Milan Brglez, ki je poudaril, da Slovenci, ki živijo zunaj meja matične domovine, predstavljajo izjemen potencial za Slovenijo: “Slovenci in Slovenke, ki živite zunaj meja svoje matične do- movine, predstavljate za slovensko državo izjemen potencial, hkrati pa ste tudi njeno neprecenljivo bogastvo. S svojimi iz- kušnjami, znanjem, širino, s poznavanjem nam tujih okolij in poslovnih navad lahko pomembno prispevate k razvoju in na- predku slovenske države”. Letošnje srečanje je imelo naslov Slo- venke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v tej luči poudaril, da so prav rojaki po svetu ključen člen pri ustvarjanju uspešne Slovenije: “Ste izjemna dodana vrednost v naši državi”. Kot je poudaril, si v uradu aktivno prizadevajo za realizacijo projektov v sklopu evropskega teritorialnega sodelovanja Slo- venije s sosednjimi državami, saj predstavljajo konkreten način oblikovanja skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak je dejal, da naslov letošnjega srečanja izraža željo po nadgradnji odnosov. Prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parla- mentu Erika Köleš Kiss je v svojem govoru orisala pot porabskih Slovencev v zadnjih 25 letih, Gabrijela Žagar, predsednica Ko- ordinacije slovenskih društev v južni Nemčiji je govorila pod naslovom Slovenci v tujini smo ambasadorji svoje domovine, odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk pa je dal svojemu govoru naslov: Enotni v različnem doma in v svetu, vedno za- vezani skupnemu dobremu in lepemu! Trem osrednjim govorcem so sledili posegi različnih predstav- nikov iz našega prostora in z vseh koncev sveta. Tri posege objavljamo, iz našega prostora pa so med drugimi nastopili še predsednik SKGZ Rudi Pavšič, prof. Samo Pahor, dr. Vladimir Vremec ter Martin Lisiach. V www.noviglas.eu V Števerjanu je lepo! Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na obisku v briški vasi 45. Festival narodno-zabavne glasbe v Števerjanu Slovenski predsednik Borut Pahor na obisku Šte- verja- nu je lepo”! so peli pev- ci, pravzaprav kar cvet vasi Štever- jan, ko je sloven- ski predsednik Borut Pahor izsto- pal iz predsed- niškega avtomo- bila. Zares je bilo v biseru Goriških Brd lepo, saj je v petek zvečer pred- sednik Republike Slovenije Borut Pahor s svojim prihodom prine- sel tudi lep večer po neurju, ki se je zneslo nad vasjo in je prizadevne prireditelje na- rodno-zabavnega festivala v Štever- janu žal prisililo, da so uvodni večer prenesli v dvorano krajevnega društva Sedej! Županja Franka Padovan je skupaj s Katjo Dorni, tajnico kra- jevnega društva F. B. Sedej in pravzaprav z vsemi občinskimi odborniki pričakala slovenskega predsednika pod lipami pred županstvom, skupaj sta poslušala pesem, mala Ema Ter- pin pa je slovenskemu predsedniku poklonila v imenu vseh Števerjancev šopek v slovenskih barvah. / str. 6 “V Foto JMP Svet okrog nas 9. julija 20152 Povejmo na glas Le solidarnost je nekaj Nagovor veleposlanika Mirošiča na sprejemu ob državnem prazniku RS Naj živita Slovenija in Italija! RIM bjavljamo daljše izvlečke in govora, ki ga je dose- danji veleposlanik Iztok Mirošič imel v Rimu ob držav- nem prazniku RS. Spoštovani predstavniki institu- cij, Ekscelence, Spoštovani gostje, Dragi prijatelji! Počaščen sem, da kot prvi slovenski veleposla- nik prirejam sprejem ob dnevu slovenske držav- nosti v teh mogočnih prostorih Vile Maravi- glie, nekdaj rezidenci ju- goslovanskega veleposla- nika, danes pa prostorih Slovenskega veleposla- ništva v Rimu. (...) Slo- venska država se je rodila pred 24 leti s trdno željo Slovencev, da si lastno prihodnost urejamo sa- mi. Želeli smo samostoj- nost, a ne izoliranosti. Naš cilj je bila neodvisna država s priključitvijo na- jrazvitejšemu klubu na svetu – Evropski uniji, ki to, kljub finančno go- spodarski krizi, ostaja še danes. Slovenija je bila zgodba o uspehu Srednje in Ju- govzhodne Evrope. Iz krize, ki je zajela mnoge evropske države, smo se Slovenci rešili z lastnimi močni. Sami smo sanirali banke in izvedli reforme za stabilizacijo proračuna ter ob tem ohranili za- vidanja vredno socialno stabil- nost in solidarnost v družbi. (...) Da je bila usmeritev Slovenije ob neodvisnosti pravilna, kaže tudi izjemno povečanje sodelovanja na vseh področjih z našimi so- sednjimi državami, s katerimi smo imeli tudi težko in zapleteno zgodovino, tudi z Italijo. Koncert prijateljstva v Trstu, pod pokrovi- teljstvom slovenskega in italijan- skega predsednika julija 2010, ki je okrepil zaupanje med država- ma in postavil slovensko O manjšino v Italiji/FJK in italijan-sko v Sloveniji v središčemeddržavnega in čezmejnega so- delovanja. V štirih letih smo iz- menjali kar tri državniške obiske na najvišji ravni – praktično sko- raj vsako leto. Ob 100-letnici 1. svetovne vojne skupaj razvijamo Pot miru od Jadrana do Alp, ki ni le pot spomina in opomina, tem- več pot novih razvojno gospodar- skih priložnosti, kar dokazujeta mesti Gorizia-Nova Gorica s skupnimi evropskimi projekti. V zadnjih petih letih je, tudi s po- močjo našega veleposlaništva, intenzivnost političnega dialoga med državama in posebej z ob- mejno deželo FJK na vseh ravneh enormno narastla. (...) Italija je naša največja in gospodarsko naj- pomembnejša soseda. Je druga največja gospodarska partnerica Slovenije, prva turistična in tretja investicijska. (...) Seveda med sosedi vedno obsta- jajo še odprti problemi in tudi pri uveljavljanju pravic naše manjšine bi si želeli, kljub pozi- tivnemu napredku v zadnjih le- tih, še nadaljnjih izboljšav in hi- trejšega uresničevanja zaščitnega zakona. Obstajajo še odprti pro- blemi okoljske zaščite Tržaškega zaliva z načrti za energetske ob- jekte, frekvenčne zasedbe in pro- blematike kulturnih dobrin iz slovenskega Primorja. Prav pozi- tivno ozračje in redni dialog med državama je prava pot za reševan- je problemov. Italija in Slovenija želita močnejšo in učinkovito EU, ki bo sposobna reševati probleme in služiti državljanom. Skupaj čvrsto zagovarja- mo politiko nadaljnje širitve z državami z Bal- kana. Italija in Slovenija močno podpirata razvoj evropske Jadransko jon- ske makroregije, ki želi z infrastrukturnimi, energetskimi in okol- jskimi projekti Jadran- sko morje spremeniti iz morja ločevanja v morje sodelovanja in končni cilj nove Svilene poti iz Azije v Evropo. Pri tem bo ključno sodelovanje naših pristanišč. Poleg reševanja gospo- darske krize in kreiranja delovnih mest ostaja za EU temeljni problem nestabilnost Mediterana in mi- gracijska problematika. (...) Dragi prijatelji, za vse to sva si v preteklih letih po svojih najboljših močeh, da bi tkala najboljše vezi med Sloveni- jo in Italijo, prizadevala tudi jaz in moja soproga Tina. Po petih letih zahtevnega in uspešnega dela v Rimu, tudi z vsemi vami, ki ste pomagali tkati mrežo prija- teljstva in razumevanja med Slo- venci in Italijani, septembra odhajava na nove delovne dolžnosti. (...) Slovenija in Italija imata veliko prihodnost in prijateljstvo v združeni in močni Evropski uni- ji!! NAJ ŽIVITA SLOVENIJA IN ITA- LIJA!!! Franka Padovan spregovorila na XV. Vseslovenskem srečanju “Za uspešno Slovenijo!” poštovani predsednik Državnega zbora, spoštova- ni predsednik Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, spoštovani minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, spošto- vani poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, spoštovani rojaki iz zamejstva in zdomstva, v svojem imenu in v imenu deželnega predsednika Sveta slo- venskih organizacij Walterja Ban- dlja vas vse lepo in prisrčno poz- dravljam. Naslov letošnjega XV. Vsesloven- skega srečanja, ki se glasi Sloven- ke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo je zelo posrečen. Slo- venci v Furlaniji Julijski krajini, ki sicer ne živimo v tujini, ampak na našem narodnostnem ozemlju, izvajamo številne dejavnosti na področju kulture, prosvete, špor- ta, šolstva, vzgoje, sociale, župnij- ske pastorale itd. Pri vsem tem spadata med glavne namene teh dejavnosti ohranitev naše narod- ne zavesti in slovenskega jezika. Naša uspešnost pa ne ostaja v sklopih naših organizacij oziro- ma naše narodne skupnosti, tem- več se širi tudi onkraj vedno bolj nevidne meje na matično domo- vino Slovenijo. S tem želim pove- dati, da se pri nas zavedamo, da italijanski večinski narod razume našo uspešnost kot uspešnost ce- lotnega naroda in njegove države. Prepričana sem, da nam je ta za- S vest, kako našo uspešnost doživljavečinski narod, veliko pomenilaskozi vse povojno obdobje. S to zavestjo smo lahko postopoma vedno bolj uveljavljali naše pravi- ce, kar ni bila najbolj enostavna zadeva, in si zagotavljali vse boljše pogoje za obstoj. Po drugi strani je potrebno pou- dariti, da se je vse občuteno pre- maknilo na bolje, ko se je Slove- nija osamosvojila in postala so- dobna demokratična država. Slo- venci v zamejstvu smo tako lahko prišli v tisto skupino narodnih manjšin v Evropi, ki lahko računajo na pomoč matične države, članice Evropske unije. Na tak način lahko računamo na oporo Slovenije, ki je v svoji mla- di 24-letni zgodovinski dobi po- kazala, da zna biti uspešna gospo- darska država z zgledno zaščitno zakonodajo za svoji dve priznani narodni manjšini: Italijane in Madžare. V odnosu do nas v za- mejstvu pa lahko potrdim, da je prisotnost ministra in delo- vanje Urada za Slovence v za- mejstvu in po svetu ključnega pomena prav za izzive, ki se nam kažejo v prihodnjih letih. Danes, na tem vsakoletnem srečanju, lahko mirno rečem, da smo izredno zadovoljni, da razpolagamo z odlično podla- go, na kateri lahko skupno dvi- gnemo uspešnost Slovenije. Da pa lahko dosežemo ta cilj, moramo izboljšati naše pove- zovanje in s tem povezane strukture, ki bodo ustrezale po- trebam današnjih dni, predv- sem pa, da bomo lahko na naj- boljši način izkoristili vse možnosti, ki se nam ponujajo z evropskimi programi v novem obdobju. Z izkušnjo, kakršno je bila odprtje Tržaškega knjižnega središča, imamo zgledno dobro prakso uspešnosti Slovenije, ki presega svoje državne meje. Take- ga ali podobnega sodelovanja si želimo še naprej in še več, da ne bomo več delovali kot dve ločeni skupnosti, ampak kot enotno na- rodno telo. Hvala lepa za pozornost. e rečemo, da je le solidarnost nekaj, kar velja, potem nimamo v mislih zgolj le- pe besede, ki sicer vzbuja občudovanje, istočasno pa mnenje, da živi le v svetu zasan- jane domišljije. Solidarnost naj bi v tem smi- slu bila nekakšen svetel vzor, ki da je izven re- sničnosti in njenih obvezujočih danosti. In svetel vzor ni uporabljiv, uresničljiv naj bi bil le v vzneseni fantaziji pravljičnih dogodkov: nekdo se, čeprav lačen, odpove koščku kruha in ga da prijatelju. Drugi se zavzame za nekoga v stiski, ga brani pred drugimi, mu pomaga iz revščine in mu zvesto stoji ob strani, in tako dalje. Če že, pa bi se vse to lahko zgodilo in dogajalo le v povsem zasebnem krogu, kjer posameznik zastavi sebe, da dvigne iz težav drugega posameznika. Pa še v tem primeru se marsikdo sprašuje, ali je takšna pomoč dru- gim res koristna in smiselna, vsaj če pomisli- mo na tistega, ki od svojega za drugega v iz- datni meri nekaj da. Toliko bolj se oglasijo dvomljivci v smiselnost in koristnost solidar- nosti, kadar ne gre zgolj za pomoč temu ali onemu posamezniku - to bi še sprejeli -, am- pak za pomoč temu ali onemu narodu, tej ali oni državi. Pri tem imamo v mislih sedanjo stisko Evropske unije, se pravi evropskega člo- veka, se pravi nas samih. Čez noč se je namreč Evropska unija znašla v primežu dveh velikih problemov, Grčije in pribežnikov. Verjetno gre za največjo evropsko stisko v sedanjem, pa tu- di polpreteklem obdobju, katere rešitev je pre- senetljivo - kljub večinskemu nasprotnemu mnenju - v večji solidarnosti kot načinu ob- vladovanja najtežjih problemov. Doslej se Evropa principa solidarnosti očitno še ni opri- jela, ravno narobe, ob problemu Grčije in pri- bežnikov je solidarnosti dobesedno obrnila hrbet. Prevladal je strah, pravzaprav velikanski strah, zato do kraja nepopustljiva drža v od- nosu do Grčije, da ne bi bilo treba ogroženi državi slučajno kaj dati, da ne bi bilo treba biti z njo resnično solidarni. Podoben strah je za- vladal tudi v primeru pribežnikov, kjer je opu- stitev solidarnosti celo dvojna: pribežnikov se praktično vse evropske države, dežele, pokra- jine, občine otepajo, to je prva opustitev soli- darnosti. Druga opustitev pa je v dejstvu, da ni pri tem skoraj nikakršne solidarnosti med samimi državami članicami, kako naj bi si bre- me množičnega begunstva porazdelile. V igri sta torej strah, da bi kaj izgubili oziroma mo- rali kaj dati na eni strani, in solidarnost, ki je rešitev prav največjih problemov, na drugi strani. Solidarnost vzpostavi s sočlovekom pri- jateljski in razumevajoč odnos, in to je zelo dragoceno. Dalje ukine v nas strah, ki nas za- pira vase, stopnjuje tesnobnost, in to je vse drugo kot prijetno, lahko se sprevrže v nezno- snost. Solidarnost je najboljše vodilo tudi po- litike, točno tako. Ne nazadnje nam solidar- nost daje pravo dostojanstvo in v tem sta naša moč in resnično bogastvo. Zato bodimo na vseh ravneh solidarni, vse drugo je neskončno težje in temni že tako zatemnjen smisel. Janez Povše Č poštovani vsi, v čast mi je, da lahko kot predsednik Slovenske skupnosti v hramu slovenske demokracije zastopam edino narodno stranko Slovencev v Italiji. Vsaka narodna manjšinska skupnost je lahko uspešna le, če ima iste začetne pogoje kot večina pri izbirah na področju S gospodarstva, sociale, kulture,šolstva ipd.Ker je narodna manjšina po definiciji številčno šibka, mora biti deležna odstopanj pri kri- terijih, ki urejajo omenjene začetne pogoje. S tem se ukvarjajo mednarod- ne in notranje norme na po- dročju zaščite narodnih manjšin. Italija ne more biti pri tem izjema, saj našo narodno manjšino urejajo posebna pravila, ki so nastala po drugi svetovni vojni z medna- rodnimi akti, kot so London- ski sporazum iz oktobra 1954 in pravila Sveta Evrope za na- rodne manjšinske skupnosti ter notranji zakoni iz let 1999 in 2001, a niso bili do danes še v celoti uresničeni, z veliko škodo za celotno narodno skupnost, ki živi v Italiji. / str. 16 Peter Močnik spregovoril na XV. Vseslovenskem srečanju Za prihodnost Slovencev V soboto, 4. julija, je deželna predsednica FJK Debora Serrac- chiani obiskala Expo Milan 2015 in obiskala več paviljo- nov. Med obiskom so jo spreje- li tudi v slovenskem paviljonu, kjer so ji vsebino predstavili ge- neralna komisarka Jerneja Lampred in častni konzul Re- publike Slovenije v Milanu Gianvico Camisasca. Sprejema v slovenskem paviljonu sta se udeležila tudi deželni predsed- nik SSO Walter Bandelj in pod- jetnik Fabio Pahor. Med obi- skom je predsednica poudarila dobro sodelovanje z Republiko Slovenijo. Predsednik Sveta slovenskih orga- nizacij Walter Bandelj se je v pone- deljek, 6. julija, v Trstu sestal z vod- stvom deželne Kmečke zveze. Na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi predsednik KZ Franc Fabec in deželni tajnik kmetijske stanovske organizacije Edi Bukavec, je bil go- vor o pomenu, ki ga kmetijstvo ima za manjšino: ta dejavnost se nam- reč tesno povezuje z negovanjem območja, ki je ključnega pomena za obstoj same narodne skupnosti. Foto IG Aktualno 9. julija 2015 3 aščitni zakon 38/01 predvideva v 3. členu ustanovitev Institucio- nalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki ga se- stavlja 20 članov, od teh je 10 predstav- nikov slovenske manjšine. Od 13. ok- tobra 2014 mu predseduje Ksenija Do- brila, ki jo je v odbor imenovala itali- janska vlada. Pred njo so pa- ritetnemu odboru predsedo- vali Rado Race, Bojan Brezigar in Jole Namor. Prejšnji teden, v torek, 30. ju- nija 2015, se je predstavništvo slovenske manjšine mudilo v Rimu na avdiciji pri odboru Sveta Evrope, ki preverja izva- janje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin iz leta 1995. V delegaciji je bila tudi predsednica Ksenija Do- brila, ki smo jo vprašali o po- teku tega srečanja in o delo- vanju paritetnega odbora. Kako ocenjujete skupni do- kument, ki zadeva četrto poročilo Italije o okvirni konvenciji? Dokument, ki ga je predstavi- la naša delegacija, se nanaša na resolucijo odbora mini- strov Sveta Evrope in na po- ročilo, ki ga je leta 2012 pri- pravila italijanska država o iz- vajanju zaščite slovenske manjšine. Na podlagi spomenice, ki smo jo pred kakšnim tednom izročili predsedniku Sergiu Mattarelli, smo poglobili bistve- na področja, kjer so potrebni nujni po- segi za dvig ravni zaščite. Dobro je, da smo člani delegacije skupno sestavili in vsebinsko uskladili dokument. V njem se odraža skupno stališče podpisanih ustanov, ki so znale za vsako obravna- vano področje pripraviti skupno mnenje in tudi nakazati možno rešitev. Ker smo se znali dogovoriti in dobiti ustrezno sintezo, ocenjujem dokument povsem pozitivno. Kakšna je povezava med okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin in zakonom 38/01 za zaščito slovenske manjšine v FJK? Okvirna konvencija je zavezujoč med- narodnopravni instrument, ki se v ce- loti ukvarja z varstvom manjšin. Države podpisnice so se obvezale, da bodo ure- sničevale popolno enakopravnost manjšin na področju gospodarstva, po- litike, kulture in družbe ter nudile po- goje, da manjšine ohranijo ter nadgra- dijo svojo kulturo in identiteto. Države so se v tem kontekstu tudi obvezale, da bodo posvetovalnemu odboru pošiljale poročila o uresničevanju konvencije. Italija je konvencijo ratificirala leta 1997, na podlagi tega sta nastala zakon o zgodovinskih jezikovnih manjšinah 482/1999 in zakon za zaščito slovenske manjšine 38/2001. Kakšne so bile pripombe, ki ste jih vi vključili v skupni dokument? Predvsem sem izpostavila rabo slo- venščine v javnih upravah in še zlasti dostopa slovenščine na spletnih stra- neh in na digitalnih platformah javnih uprav ter prepočasno uvajanje dvoje- zičnih napisov na prometnih oznakah in javnih prevozih. Posebej sem še ob- delala področje izobraževanja oziroma potrebo po prilagajanju šolske reforme specifiki slovenske šole, problem začet- nega izobraževanja in usposabljanja učnega kadra in v tem kontekstu potre- bo po nadgradnji dogovorov med Itali- jo in Slovenijo iz leta 1995 s področja kulture in izobraževanja ter potrebo po večji avtonomiji urada za slovenske šole. Opozorili smo na arbitrarno uki- nitev pedagoškega jedra tega urada, ki je neprekinjeno nudil storitve šolam na osnovi 7. člena zakona 932/73. To jedro je sestavljalo 8 učiteljev in profesorjev ter en ravnatelj in nudilo didaktično pedagoške servise (učbenike, sodelo- vanje s Slovenijo, poklicno usmerjanje, integracijo otrok s posebnimi potreba- mi). Nov upravni organ, ki smo ga pri- dobili pred kakšnim letom, pa ne more opravljati vsega tega. Izpostavili smo tudi neizvajanje 14. člena zaščitnega za- kona, ki specifično predvideva ustano- vitev slovenskega urada na IRSAE (Za- vod za pedagoško inovacijo in evalva- cijo). Vse to je bilo na deželni ravni ukinjeno in sedaj deluje le INVALSI v Rimu, kjer ni osebja, ki bi skrbelo za storitve za naše slovenske šole. Pouda- rili smo tudi nerešeno vprašanje Sindi- kata slovenske šole. Kako so predstavniki odbora sprejeli priporočila? Svetovalna komisija je sestavljena iz iz- vedencev na področju manjšin. Bili so zelo podkovani in informirani ter po- stavljali tehtna in utemeljena vprašanja o stanju naše narodne manjšine. Kakšen vpliv bodo imele pripombe na izvajanje okvirne konvecije Sveta Evrope? Vlade držav podpisnic so zelo občutlji- ve za priporočila in opazke, ki jih pri- pravi odbor ministrov Sveta Evrope. Ta sistem evalvacije, ki ga predvideva kon- vencija, je učinkovit. Vlade morajo pri- praviti poročilo, strokovna komisija Sveta Evrope preverja poročilo in ga primerja z dejanskim izvajanjem na te- renu v dogovoru z manjšino. Odbor ministrov Sveta Evrope izglasuje končni dokument in ga posreduje do- tični državi. Od leta 1998 je bil sedaj že četrti krog. Za Italijo je bila v prejšnjem poročilu priporočena ustanovitev vlad- nega omizja, ki bi multidisciplinarno obravnaval probleme slovenske manjšine. To je bilo tudi narejeno in koordinacija tega omizja je dodeljena tržaški prefekturi. Približno deset mesecev je minilo, odkar je bil 13. oktobra 2014 umeščen paritetni odbor v novi za- sedbi, kateremu predsedujete. Kako ocenjujete to začetno obdobje in kakšna so bila glavna vprašanja, ki ste jih obravnavali? Takoj po umestitvi novega paritetnega odbora smo se morali soočati z refor- mo lokalnih avtonomij in predstaviti naše stališče. Naglasili smo potrebo po priznavanju rabe jezika, kot je do- ločeno v zaščitnem zakonu, in potrebo po ohranjanju avtonomije občin, kot to predvideva specifični člen okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu manjšin. V tem smo bili zelo odločni in stojimo za tem stališčem. Spremljali bomo izvajanje zakona 26/2014, še po- sebno, kar se tiče statutov medobčin- skih združenj. Obravnavali smo rabo slovenščine v javni upravi in opravili preverjanje rabe slovenščine pri podjet- jih, ki imajo koncesijo za nudenje jav- nih storitev, kjer smo ugotovili, da se to izvaja počasi, pomanjkljivo in brez upoštevanja potreb. Na dnevnem redu sta bili tudi vračanje narodnih domov in financiranje rabe slovenskega jezika v javni upravi, kjer skušamo preseči lo- giko financiranja po projektu in preiti na redno financiranje. Zvrstilo pa se je tudi precej dogodkov, od srečanja s šolsko ministrico Gianni- nijevo do vladnega omizja in avdicije v senatu glede šolske reforme, nato še srečanje z deželno odbornico Panariti tudi glede šolske refor- me ter zadnji dve srečanji v Ri- mu s predsednikom Mattarello in posvetovalnim odborom Sveta Evrope. Nova sestava paritetnega odbo- ra nima več veliko nasprotni- kov izvajanja zaščitnega zakona 38/01, ali lahko to potrdite? Občutek imam, da se vsi člani vključujejo v diskusijo in vsebi- no raznih vprašanj, ki jih obde- lujemo. Dialog je na zelo tvorni ravni in v naši sredini imamo zelo sposobne ter občutljive predstavnike raznih organiza- cij, ki se ukvarjajo z izvajanjem zaščite. Kakšni so odnosi z deželno upravo FJK? Odnosi so dobri in odziv s stra- ni odborništev je vedno dober. Naj omenim odbornika Panon- tina za krajevne uprave, odbor- nico za zdravstvene storitve Te- lesco, ki je bila na avdiciji in je predla- gala ustanovitev omizja za soočenje o posameznih vprašanjih, kar se mi zdi zelo dobro. Dobri so tudi stiki z odbor- ništvom za imovino, kjer se dogovarja- mo o vračanju imovin. Kakšno pri- pombo pa imam glede priprave orga- nizacije dela, da bi lahko imeli pogo- stejše stike z uradom za manjšine, kar bi pripomoglo k hitrejšemu reševanju sprotnih problemov. Ali ima paritetni odbor primerno strukturo in dotacije za to, kar so nje- gove zakonsko določene pristojno- sti? Paritetni odbor je bil ustanovljen in de- luje na podlagi 3. člena zaščitnega za- kona 38/01. Delovanje poteka na po- dlagi pravilnika, ki pa je zelo tog, še po- sebno glede namenskih sredstev. Pari- tetni odbor ima namreč dodeljenih pri- bližno 50.000 evrov letno, ki pa niso bili nikoli uporabljeni v celoti, saj jih lahko uporabimo le za tolmačenje in potne stroške. Ne moremo se po- služevati izvedencev ali naročati razi- skave zunanjim ustanovam za perio- dično in podrobno monitoražo na vseh področjih izvajanja zaščite, od koncesionarijev do občin. To bi bilo potrebno, da lahko delamo na resnih dokumentih, drugače pa moramo zau- pati temu, kar nam napišejo v po- ročilih. Zanimivo bi bilo tudi povabiti izvedenca za Rezijo, ki predstavlja resno vprašanje za izvajanje zaščitnega zako- na. Na umestitveni seji 13. oktobra 2014 je sam vladni podtajnik Gianluca Bressa omenil, da sta pravilnik in sam zaščitni zakon 38/01 potrebna sprememb. Kakšni pa so odnosi z vladnimi in- stitucijami? Kateri vladni urad je re- ferenčna točka za paritetni odbor? Paritetni odbor je umeščen pri predsed- stvu ministrskega sveta, v okviru direk- torata za dežele, avtonomije in šport. Tajnik paritetnega odbora je glavni fun- kcionar tega direktorata. Problem pa je sedaj v tem, da je odstopila ministrica brez listine za odnose z deželami in av- tonomijami Maria Carmela Lanzetta in vse skupaj je v zelo prehodnem stanju. Kakšni so glavni cilji, ki jih želite do- seči? Na prvem zasedanju je bilo namreč poudarjeno, naj bi paritetni odbor imel bolj aktivno vlogo na po- dročju zaščite, ki jo ureja zakon 38/01. Zakon določa, kako paritetni odbor lahko deluje, in v tem je lahko tudi spodbujevalec pri izvajanju zaščitne za- konodaje. Seveda moramo pri tem ostati v zakonskih in institucionalnih okvirih. V tem smislu sem tudi pozvala tržaškega župana, naj se uredi vprašan- je rabe slovenskega jezika v občinskem svetu. Druga aktivnost so avdicije, kakršna je bila v senatu o šolski refor- mi. Možnost propozitivnega delovanja obstaja. Ali se Slovenec, ki mu npr. nepravil- no zapišejo ime in/ali priimek, lahko obrne na paritetni odbor? Posamezniki se že obračajo na paritetni odbor, ki mora ta opozorila ali prijave kršitev sprejeti v vednost ter jih uokvi- riti v splošno strategijo reševanja posa- meznih vprašanj, ki zadevajo zaščito. Ne more pa reševati problema vsakega posameznika, ker nima ne instrumen- tov ne kadrov in tudi ni to njegova na- loga. Vendar, ko so se nosilci posebnih interesov zglasili pri paritetnem odbo- ru, kot npr. Odbor kraških vasi, ki je iz- postavil, da podjetje ANAS ne namešča dvojezičnih kažipotov in ne uporablja slovenskega jezika pri dopisovanju s posameznimi srenjami, je paritetni od- bor pisal podjetju ANAS in ga pozval, naj spoštuje določila zaščitne zakono- daje. Nekaj podobnega smo naredili tu- di glede uporabe slovenščine na voz- niških dovoljenjih in zdravstvenih iz- kaznicah. O tem smo že opozorili deželno odbornico in v kratkem bomo stopili tudi do pokrajinskih uradov ci- vilne motorizacije. Kakšna je vaša splošna ocena o izva- janju zakona 38/01 za zaščito sloven- ske manjšine v FJK? Zakon 38/01 se izvaja, tega ni mogoče zanikati, vendar to gre prepočasi. Ne- katere člene zaščite je današnja splošna zakonodaja že presegla, npr. člen, ki za- deva glasbeno šolstvo. Tudi nekatere druge člene le delno izvajajo ali pa jih še niso začeli izvajati. Ali Slovenci v FJK dovolj dobro poz- namo to, kar so naše uzakonjene pravice? Vtis imam, da Slovenci vemo za naše pravice, a se jih premalo poslužujemo. Pri tem pa ne bi krivila posameznikov. Dejansko se je za navadnega človeka težko soočiti z zapletenim birokratskim kolesjem. Tukaj je zgovoren primer za- pisovanja slovenskih imen in priimkov na prometnih dovoljenjih. Problem na- stane že pri zdravniškem potrdilu o sposobnosti za vožnjo. Če sta ime in priimek zapisana zgrešeno, potem se celoten postopek razvije v zgrešeni smeri. Zelo težko je ugotavljati, kje se postopek zatakne, ker je njegovo upra- vljanje zelo kompleksno in premalo prozorno. V teh mesecih ste imeli stike s poli- tičnimi predstavniki in s predsedni- koma krovnih organizacij. Kako ocenjujete prizadevanje manjšine za izvajanje zaščite? Prepričana sem, da se vsaka naša pri- marna organizacija močno trudi, da bi stala ob strani našemu človeku. Vse to naprezanje in trud pa ne prideta pov- sem do izraza zaradi naše razdeljenosti in dialektike, pri kateri zmanjka sinte- za. To nam je uspelo doseči ob spreje- mu pri predsedniku republike Matta- relli in sedaj na avdiciji pri posvetoval- nem odboru Sveta Evrope. Po taki poti moramo nadaljevati in za vsako ceno priti do sinteze, ki jo mora naša orga- nizirana skupnost zagovarjati. To je po- trebno, da postanemo suveren osebek. Pred tem naj bo med nami razprava, pri tem nam lahko pomagajo usposo- bljeni strokovni kadri, ki jih imamo v naši sredini za vsa področja. Ko pa končno dobimo sintezo, mora za tem stati složno vsa naša narodna skupnost. Če tega ne bomo zmogli, ne bomo su- veren subjekt. Poslušali nas bodo ved- no dvakrat, na koncu pa bodo sintezo in odločitev naredili drugi, ne pa mi. @JulijanCavdek Z Evropska investicijska banka (EIB) je skupna in tudi najstarejša evropska finančna ustanova s sedežem v Luxembourgu. Ustanovljena je bila leta 1958 v Bruslju po podpisu Rimske pogodbe (25.3.1957), s katero sta bili ustanovljeni Evropska gospodarska skupnost (EGS) in Evropska skupnost za atomsko energijo (Euroatom). EIB si prizadeva za delovna mesta in gospodarsko rast, za ublažitev podnebnih sprememb in podpira projekte za uresničitev ciljev notranje in zunanje politike EU. Na kapitalskih trgih si izposoja denar in ga nato posoja za projekte. EIB ne dobiva sredstev iz proračuna EU. Storitve EIB so posojila za rast in zaposlovanje, mešano financiranje in svetovanje ter tehnična pomoč za večjo učinkovitost naložb. V letu 2014 je EIB predčasno dosegla ciljni znesek 77 milijard evrov posojil. EIB vodi Svet guvernerjev, ki ga sestavljajo finančni ministri držav članic EU, in določa splošno politiko banke. Italijo zastopa minister Pier Carlo Padoan, Slovenijo pa minister Dušan Mramor. Svet direktorjev, ki ga sestavlja 28 predstavnikov držav članic EU (Carlo Monticelli za Italijo in Anton Rop za Slovenijo) in direktor, ki ga imenuje Evropska komisija, skrbi za najemanje in dajanje posojil. Upravni odbor je izvršni organ banke, njegove odločitve uresničujejo Službe banke. Svet direktorjev in upravni odbor vodi predsednik EIB. Revizijska komisija ima nalogo preverjanja poslovanja banke. Vsako podjetje ali kdor je zaposlen v javnem sektorju in ima projekt, ki prispeva k uresničevanju politik EU, je lahko upravičen za posojilo pri EIB. EIB je večinski delničar Evropskega investicijskega sklada (EIS), ki je nastal leta 1994. Sklad financira projekte v državah EU, v morebitnih prihodnjih članicah EU, v Liechtensteinu in na Norveškem. Za financiranje lahko zaprosijo mala in srednja podjetja. Viri: www. europa. eu, www. eib. europa. eu in www. eif. europa. eu. EU slovarček: Evropska investicijska banka (European Investment Bank) V torek, 30. junija 2015, je posvetovalni odbor Sveta Evrope (Advisory com- mittee on the framework convention for the protection of national minori- ties), ki spremlja izvajanje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, v Rimu sprejel predstavnike slovenske manjšine v FJK. Odbor so sestavljali Reinis Aboltins (Latvia), Craig Oliphant (Velika Britanija) in Carmen Santiago - Reyes (Španija), funkcionar Krzysztof Zyman pa je zastopal glavno tajništvo Sveta Evrope. Slovensko manjšino v FJK so zastopali predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik SKGZ Rudi Pavšič ter Bojan Brezigar in Domenico Morelli za združenje CONFEMI- LI. Celoten dokument je mogoče prebrati na http: //www. ssorg. eu/uploads/tx_news/2015_06_30_rim_dokument_za_Svet_Evrope. pdf Ksenija Dobrila, predsednica paritetnega odbora Potrebna je sinteza POGOVOR Kristjani in družba9. julija 20154 onec druge svetovne voj- ne maja 1945 je za marsi- koga na Primorskem po- menil osvoboditev, marsikdo pa je v tistih poznopomladnih me- secih doživel samo prehod iz enega totalitarnega sistema v drugega, torej iz nacifašizma v komunizem. Vsaka vojna zahte- va svoje žrtve, nekoliko težje pa je razumljivo nasilje po končani vojni. Večino žrtev povojnega re- volucionarnega nasilja, tudi na Primorskem, je smrt dosegla brez sojenja. Slovenci, Italijani, Furla- ni, Nemci in drugi so končali v različnih breznih in kraških ja- mah, fojbah. A bile so tudi izje- me, kjer lahko govorimo o usmrtitvah, torej t. i. sodnih umorih. Skoraj pozabljena zgodba stopa tokrat pred nas v Vipavi. Šele sre- di oktobra 1999 so na tam- kajšnjem pokopališču z mašo za- dušnico pokopali posmrtne ostanke šestih žrtev. Položili so jih v skupni grob znotraj vipav- skega pokopališča. Vse žrtve so umrle istega dne, to je 14. julija 1945. Po nalogu vojaškega so- dišča tržaškega vojnega območja so jih dan prej obsodili na smrt, nato ustrelili in zasilno pokopali na polju za zidom vipavskega po- kopališča. Ni šlo za domačine, med žrtvami so: Ludvik Eržen, K Dušan Stanislav Leskovic, JanezLukan, Ivan Novak, Alojz Rakarin Franc Žgavec. Za odkritje gro- bišča v Vipavi je bila zaslužna predvsem »Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti občine Vi- pava«, ustanovljena leta 1995. Ve- liko so k temu pripomogla zlasti pričevanja prič, ki so pokazale prvotni kraj pokopa. »Ljudski glas« je že leta vedel povedati, da so kmalu po koncu druge svetov- ne vojne v Vipavi obesili nekega bogoslovca, kar se je izkazalo za ne popolnoma resnično. Torej, kdo pa so bile žrtve iz omenjene- ga vipavskega grobišča? Dušan Stanislav Leskovic je bil bogoslovec, rojen leta 1922 v Lju- bljani, očetu Josipu in materi Jožefi Trkman, po rodu iz Podkra- ja. Šolal se je na klasični gimna- ziji v Ljubljani, kjer se je leta 1943 vpisal na Teološko fakulteto. Leta 1944 je prišel v Vipavo, kjer je de- loval kot pripadnik Slovenskega narodnega varnostnega zbora oz. primorskih domobrancev. Ni ho- dil na bojne pohode, saj je večino časa preživel v pisarni vipavske čete, kjer se je ukvarjal predvsem s propagando. Ob koncu aprila 1945 so se tudi t. i. primorski do- mobranci umikali proti Gorici in potem dalje čez Sočo v Furlanijo. A Dušana Leskovica ni bilo med njimi, saj se ni bal svojega med- vojnega delovanja in se je odločil ostati v Vipavi, kjer so ga zajeli partizani. Pred vojaškim so- diščem tržaškega vojnega ob- močja je bil obsojen na smrt in ustreljen. Sorodniki dolgo niso vedeli za Dušanovo usodo, saj je bil šele decem- bra 1995 uvrščen med po- grešane osebe, za katere je začet postopek, da se razgla- sijo za mrtve. Dušan Lesko- vic je zapisan tudi na farnih spominskih ploščah župnij mesta Ljubljane. Nekoliko več vemo tudi o drugi žrtvi, to je bil Alojzij Rakar, salezijanski brat iz Ljubljane. Rojen je bil leta 1924 v Šentlovrencu pri Trebnjem, očetu Antonu in materi Albini Perstopec. Že kot mlad fant je vstopil k sa- lezijancem na Rakovniku v Ljubljani. Leta 1940 je vsto- pil v salezijanski noviciat na Radni pri Sevnici. Med voj- no je delal v salezijanski ti- skarni na Rakovniku. Poz- neje so ga mobilizirali do- mobranci in odločil se je, da bo šel med pripadnike Slo- venskega narodnega varno- stnega zbora. Med umikom ob koncu vojne so ga pri Aj- dovščini zajeli partizani. Pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na smrt in ustreljen v Vipavi. Tretja žrtev je bil Ludvik Eržen iz Lučin pri Gorenji vasi, rojen kot kmečki sin leta 1925, očetu Jane- zu in materi Ivani Mrak. Med voj- no naj bi bil pripadnik t. i. pri- morskih domobrancev v Soški dolini. Tudi on je bil obsojen pred vojaškim sodiščem in ustrel- jen 14. julija 1945 v Vipavi. Četrti ustreljeni je bil Franc Žga- vec, rojen leta 1925, doma iz Je- ličnega Vrha nad Idrijo. Tudi on naj bi med vojno služboval pri t. i. primorskih domobrancih in bil zajet ob umiku ter obsojen pred vojaškim sodiščem. Škofijska karitas Koper Umetniki za karitas na Sveti Gori nad Novo Gorico nedeljo, 28. junija, je bilo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico odprtje pro- dajne razstave likovnih del, ki so nastala v 20. medna- rodni likovni koloniji Umetniki za karitas z ge- slom: Tujec sem bil in ste me sprejeli (Mt. 23,35). Na Sveti Gori postaja v po- letnem času razstava Umetniki za karitas že tradicionalna. Pro- jekt Umetniki za karitas je predstavila Jožica Ličen (vo- diteljica projekta Umetniki za karitas; Gsm 00386 41 429 713, e-pošta: jozica. licen@rkc. si.) Spremljajoči kulturni program je soobliko- val MoPZ Ravnica pod vod- stvom zborovodje Andreja Fi- lipiča. Pozdravni nagovor je imel go- stitelj, gvardijan p. Pepi Le- breht. Razstavo je odprl upo- kojeni koprski škof msgr. Me- tod Pirih. Odprta bo do 9. av- gusta 2015. Razstavljena so dela ude- ležencev kolonije, strokovnih sodelavcev in darovalcev. Udeleženci likovne kolonije 2014 iz Slovenije: Irena Jeras Dimovska-Boge Dimovski, Silva Karim-Azad Karim, Mar- ta Jakopič Kunaver-Matej Ku- naver, Polona Kunaver Ličen - David Ličen, Maša Bersan Mašuk-Nikolaj Mašukov, Kle- mentina Golja-Klavdij Tutta. Udeleženci likovne kolonije iz tujine: Sumyiko Kyohara- Jože Stražar (Švedska), Susan- ne Gimbel Kortan-Helmut Kortan (Avstija), Ana Marija Botteri Peruzović - Hrvoje Marko Peruzović (Hrvaška). Karitas bo izkupiček od pro- danih del namenila pomoči tujcem. V 20. koloniji Umetniki za karitas je za pet dni sode- lovalo devet zakonskih parov, in si- cer šest iz Slovenije ter po eden iz Švedske, Av- strije in Hrvaške. Svo- ja dela so da- rovali tudi strokovni so- delavci, 21 udeležencev preteklih kolonij in 54 udeležencev dneva od- prtih vrat. Tako je nastalo 152 likovnih del, od katerih jih je 51 že prodanih. V V Vipavi Ob 70. obletnici ustrelitev Žal v Ajdovščini zbrano gradivo ni bilo predano v hrambo arhi- vu. Takratna Demosova vlada je iz- dala odlok o grobiščih in v večini slovenskih občin so ustanovili komisije, ki naj bi raziskale med- vojne in povojne poboje ter dvomljive procese in poskrbele, da bi morišča oziroma grobišča zaznamovali in zavarovali. Njiho- vo delo je bilo različno uspešno, kar lahko rečemo tudi za zagna- nost njenih članov pri tem. Naj- večjo dejavnost teh komisij opa- zimo sredi devetdesetih let, žal pa povsod niso pisali zapisnikov ali so se ti izgubili oziroma je gradi- vo ostalo pri ustvarjalcih, to je na posameznih občinah. Prvi pred- sednik prej omenjene vipavske komisije je bil prof. Jurij Rosa, si- cer zgodovinar in arhivist v Po- krajinskem arhivu v Novi Gorici. Prav on je poskrbel, da se je bo- gato arhivsko gradivo, ki je nasta- lo pri delu vipavske komisije, ure- dilo in potem predalo Pokrajin- skemu arhivu v Novi Gorici. Ko- likor mi je uspelo ugotoviti, je to edini tovrstni primer na širšem Goriškem. Predano vipavsko gra- divo je popisano, ustrezno oz- načeno in nudi odlične možnosti za raziskovanje. Večina zbranih dokumentov in pričevanj obrav- nava dogajanje med drugo sve- tovno vojno oziroma neposred- no po njej, geografsko pa je ome- jeno na ozemlje današnje občine Vipava, čeprav posamezni doku- menti in pričevanja segajo tudi v sosednje občine (Ajdovščina, Po- stojna, Idrija). Renato Podbersič ml. Peti ustreljeni je bil mladoletni Janez Lukan, rojen leta 1927, po domače Čoparjev iz Rovt, po po- klicu vrtnarski pomočnik. Med vojno naj bi služboval pri t. i. pri- morskih domobrancih, bil zajet ob umiku, obsojen pred vo- jaškim sodiščem v Vipavi in ustreljen. Za šestega ustrel- jenega Ivana No- vaka, bil naj bi iz Ljubljane, žal ni- sem uspel odkri- ti kaj več podat- kov, kajti več žrtev iz tistega obdobja nosi isto ime in prii- mek. Nasploh so veli- ko delo na po- dročju pozablje- nih in za- molčanih žrtev druge svetovne vojne na Primor- skem opravile različne občin- ske komisije s podobnimi ime- ni kot tista v Vi- pavi, ki so bile ustanovljene po političnih spre- membah v Slo- veniji leta 1990. Podobna komi- sija je bila po prvih povojnih demokratičnih volitvah ustanovljena tudi v nek- danji skupni občini Ajdovščina, tja pa je do leta 1994 spadalo tudi današnje ozemlje občine Vipava. Foto I. Žajdela Novi Center Karitas v Novi Gorici Sad petnajstletnih prizadevanj končno odprt o kakih petnajstletnih pri- zadevanjih je Goriška ob- močna Karitas (GOK) ven- darle kronala svoja prizadevanja, da bi pridobila nove prostore, po- tem ko je vse več prosilcev po- moči začelo trkati na vrata dose- danjih pretesnih in neustreznih prostorov, ki so bili v kleti konkatedralne cerkve Kristusa Odrešenika. V torek, 23. juni- ja 2015, so bili prostori nove- ga Centra Kari- tas tudi urad- no odprti, po- tem ko jih je blagoslovil ko- prski škof, dr. Jurij Bizjak, si- cer pa so se de- javnosti v njih začele odvijati že v začetku maja. Prostori se nahajajo v nekdanji Mer- catorjevi prodajalni na ulici Grad- nikove brigade 63 v Novi Gorici, za zdaj pa jih ima GOK v najemu, vendar gredo, normalno, prizade- vanja naprej – videli bomo, kaj se bo v tej smeri še dalo v prihodnje storiti. Vsekakor je zelo velika pri- dobitev v tem, da GOK ni le pri- dobila prostornost, temveč ima odslej na enem mestu pod eno streho zbrane prostore, ki lahko služijo praktično vsem njenim dejavnostim v skrbi za pomoči potrebne na Goriškem, še zlasti pa seveda v mestu samem. Največ prostora, pričakovano, zasedata dejavnosti razdeljevanja hrane in oblačil, čeprav se bo razdeljevanje oblačil pričelo meseca septembra, saj je treba pred tem še do konca urediti vse potrebno v prostorih – skladišče oblačil in obutve je bi- lo sicer doslej v Solkanu, v prete- snih in neprimernih prostorih. Zelo pomembna in tako rekoč nujna pridobitev pa so seveda pi- sarne, kjer sedaj lahko sodelavke in sodelavci Karitas končno v nor- malnih pogojih ne le vodijo vseh tovrstnih “papirjev”, ampak tudi prisluhnejo vsem ljudem v stiski, ki si tega želijo in potrebujejo. Na dan odprtja je bila najprej v cer- kvi Kristusa Odrešenika sveta maša ob koncu pastoralnega leta GOK, ki jo je, ob navzočnosti ne- katerih duhovnikov novogoriške in šempetrske dekanije ter seveda sodelavk in sodelavcev Karitas, daroval koprski škof Jurij Bizjak. Ker velja v dobrodelnosti pravilo, da naj ne ve levica, kar dela de- snica, poimensko na tem mestu ne bomo naštevali nikogar, ker se sicer rado zgodi, da pride do mar- sičesa neumestnega ter neprimer- nega, kakor se je neizogibno tudi tokrat zgodilo. Za tiste, ki so na- redili za novo središče največ, se ve, pa tudi dela o njih govorijo, prav ta pa so tudi tista, ki na koncu ostane- jo in proti ka- terim ne vzdrži noben argument. Ze- lo smo bili tu- di veseli obi- ska sodelavcev Caritas iz go- riške nadškofi- je, na čelu ka- tere je bil seve- da g. Paolo Zuttion – dele- gaciji gre tudi naše opra- vičilo za nevšečnosti, ki jih je imela z iskanjem no- vih prostorov. Nova pridobitev Centra Karitas lahko rečemo, da zaokroža letošnjo 25. obletnico Slovenske karitas na Goriškem, čeprav nas čaka še dobrodelni koncert Goriška dlan, tretji zapo- vrstjo, ki bo v petek, 9. oktobra 2015. Zdi se nam namreč, da je ti- sto redno delo z ubogimi in zanje pomembnejše od izrednih do- godkov, zato na koncu vabimo, da se še kdo iz naših župnij odloči za prostovoljno delo v Karitas, vse dosedanje sodelavce pa vabimo še k večji vnemi in gorečnosti v skrbi za uboge. A. V. P Naši cenjeni sodelavki, gospe Jožici Ličen, ki pri koprski Karitas skrbi za revne in potrebne, predvsem pa z razsta- vami ter likovno kolonijo Umetniki za karitas povezuje vse nas, da smo bolj solidarni, so v Gradežu v torek, 30. junija 2015, na posebni prireditvi v Kongresni palači po- delili posebno priznanje Donna di fiori (Žena cvetja), ki je namenjeno zaslužnim ženskam v našem prostoru. Iskrene čestitke, draga Jožica! Kristjani in družba 9. julija 2015 5 Vzhodne Cerkve na kratko “Imamo skoraj vse skupno!” CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA ri Celjski Mohorjevi družbi je v letošnjem letu izšla za- nimiva publikacija izpod peresa Klemna Jelinčiča Boete pod naslovom Vzhodne Cerkve na kratko. Knjiga se umešča v zbirko, ki izhaja pod geslom 'va- demecum na kratko', v sklopu ka- tere je isti avtor pred petimi leti objavil Uvod v judovstvo, ostali, med katerimi velja omeniti vid- nejša imena, denimo kardinala Franca Rodeta, papeža Janeza Pa- vla II., poleg njiju pa še Marijana Smolika, Johna D. Caputa in Iva- na Rojnika, pa so tako ali drugače, seveda na poljudnoznanstven in zato vsem dostopen način, obrav- navali zanimive verske ali reli- giozne tematike. Kar nas najprej pritegne, ko začnemo listati po knjigi, sta nje- na natančnost in preglednost. Po krajšem uvodu, ki prihaja izpod peresa dr. Bogdana Dolenca s Teo- loške fakultete Univerze v Ljublja- ni, so vzhodne cerkve razdeljene v tri večje sklope, in sicer stare vzhodne Cerkve, pravoslavne Cerkve in vzhodne katoliške Cer- kve. Knjiga je opremljena tudi s preglednicami o posameznih državah in približnem številu pri- padnikov posameznih vzhodnih cerkev. Povprečni bralec bo lahko tako s presenečenjem ugotovil, da je nekaj milijonov kristjanov, de- nimo tudi na indijski podcelini. Ob toliko verski pisanosti si lahko torej jezikovno kar sami predsta- vljamo. Že omenjeni Dolenc predstavlja Jelinčičevo knjigo s svojim zapi- som Zahod potrebuje Vzhod, ki ga uvaja citat “Imamo skoraj vse skupno”. Splošno je namreč znan P podatek, da je do dokončne ločit-ve in medsebojnega izobčenjamed poglavarji rimskokatoliške in vzhodne pravoslavne Cekve prišlo v prvem stoletju drugega ti- sočletja, čemur je pripomogla te- danja politična situacija Evrope in kljubovanje vzhodnega dela nek- danjega rimskega, tedaj že bizan- tinskega cesarstva. Temeljna razli- ka med rimskokatoliško in ostali- mi vzhodnimi cerkvami se kaže predvsem v osrednji figuri papeža pri katoličanih, ki priznavajo ozi- roma odobravajo načelo Petrove- ga nasledstva, medtem ko so pra- voslavne Cerkve po večini avto- kefalne, tako da imajo posamezni narodi in države lastne patriarhe. Nekatere razlike ostajajo tudi na področju teologije oziroma poj- movanja dogem. Pomembna vez- na člena med Zahodom in Vzho- dom sta vsekakor sveta brata Ciril in Metod. Avtor spremne besede poudarja dejstvo, da so bili, kljub velikim razlikam, v zad- njih desetletjih narejeni po- membni koraki v smeri ponov- nega približevanja. Česar si namreč v preteklosti niso upali s Kristusovo haljo narediti na- jemniški vojaki, ki so ga križali, torej da bi jo raztrgali, so v na- daljevanju zgodovine naredili kristjani sami, ki so dobesedno razkosali Jezusovo zapuščino, zato je na njih, da se ponovno približajo, še piše Dolenc. V krajšem uvodu avtor knjige obnavlja zgodovino krščanstva do delitve, in sicer od Konstan- tinovega edikta leta 313, Teo- dozijevega razglasa državnosti krščanske veroizpovedi s konca istega stoletja, do koncilov, ki so se zgodili na koncu prve po- lovice prvega tisočletja. Jelinčič nato prehaja k obravnavi že omenjenih starih vzhodnih Cerkva, torej tistih, ki so šle svo- jo pot pred samo ločitvijo med Rimom in Bizancem leta 1054. To so asirska, sirska, armenska apo- stolska in koptska cerkev ter Man- dejci, ki sicer niso kristjani, a so s krščanstvom tesno povezani. Te veroizpovedi oziroma Cerkve še danes delujejo na področjih sever- ne Afrike in zahodne ter južne Azije, a ne samo, saj so jih migra- cije razširile tudi na druge celine. Njihovih pripadnikov je skupno med 73 in 81 milijoni. Najbolj številčne so seveda pravo- slavne cerkve, ki so se od Rima uradno ločile leta 1054, ločitev pa se je še dodatno poglobila po četrti križarski vojni v začetku 13. stoletja, ko so križarji za nekaj de- setletij dejansko zasedli velik del tedanjega Bizantinskega cesarstva in ustvarili Latinski imperij. Zani- mivo je namreč, da ima vsaka država svojo avtokefalno cerkev, ki jo vodi samostojen patriarh, grških pravoslavnih Cerkva pa je celo več, saj obstaja ekumenski patriarh v Konstantinoplu, grška pravoslavna Cerkev v Grčiji sami, druga je, denimo, na Cipru, avto- nomen je samostan na gori Atos itd. Poseben status uživata cerkvi v Aleksandriji, danes v Egiptu, in Antiohiji, ki se nahaja v Turčiji, saj spadata mesti med antična sre- dišča krščanstva. Vsaka država ima malodane svojo avtokefalno pravoslavno Cerkev, denimo tudi Italija in Francija, 'podružnice' ruske pravoslavne Cerkve pa se nahajajo tako v nekdanjih, danes neodvisnih republikah nekdanje Sovjetske zveze, pa tudi na Aljaski, ki je bila dolgo časa ruska koloni- ja. Več samostojnih pravoslavnih Cerkva pa je nastalo tudi z odce- pitvami. Posebno poglavje predstavljajo uniatske Cerkve, ki se nahajajo predvsem v vzhodni Evropi. Na- stale so namreč kot posledica pri- zadevanj za ponovno združitev ločenih kristjanov. Avtor Klemen Jelinčič Boeta jih imenuje z izra- zom grkokatoliške, v glavnem te priznavajo rimskega papeža, nji- hovo bogoslužje pa je zelo blizu pravoslavnemu. Poleg teh obsta- jajo še drugačni obredi, največ na področju Afrike in Azije. Že sam format knjige nam naka- zuje, da gre za žepno izdajo, ki je poljudnega značaja in zato pri- merna za vsakogar. Besedilo nam- reč ne vsebuje kakih teoloških razprav, ki bi povprečnemu bral- cu oteževale razumevanje, tako da je izdaja primerna tudi za branje v poletnih mesecih. Primož Sturman Papež Frančišek v Južni Ameriki Sveti oče je v nedeljo, 5. t. m., začel svoje 9. mednarodno apostolsko potovanje v Ekvador, Bolivijo in Paragvaj. Gre za najdaljše potovanje v njegovem pontifikatu, trajalo pa bo do 13. julija. V ospredju obiska pod Andi so socialne teme. Pred odhodom na drugo potovanje v Južno Ameriko po obisku Brazilije med svetovnimi dnevi mladih leta 2013 je argentinski papež prebivalcem trojice sestrskih držav poslal sporočilo, v katerem je poudaril, da želi med obiskom deliti njihove skrbi, a se z njimi tudi poveseliti in jim izkazati naklonjenost in bližino. V Ekvadorju je Frančišek med štiridnevnim obiskom vodil dve maši, pri maši v Quitu se je zbralo več kot milijon vernikov, obiskal je tudi dom za ostarele, srečal se je tudi z ekvadorskim predsednikom Rafaelom Correo, ki ga je pričakal na letališču. Sveti oče je potoval s potniškim letalom, predsedniku pa je naročil, “da je treba še posebej skrbeti za najšibkejše in najbolj ranljive manjšine”. “To je dolg, ki ga mora Latinska Amerika še poplačati”, je poudaril. Pri maši v pristanišču v Guajaqiuilu pa je pred 600 tisoč verniki v neznosni vročini izpostavil, da je glavna naloga Cerkve, da se v državah, ki so v krizi, zavzame za revne. Več v prihodnji številki. 27. romanje treh Slovenij na Svete Višarje V nedeljo, 2. avgusta 2015, se bodo na Svetih Višarjah srečale matična, zamejska in izseljenska Slovenija. Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju tržaškega časnikarja in publicista Iva Jevnikarja z naslovom 70 let po dogajanju, ki je spremenilo vse “tri Slovenije”. Ob 12.00 bo slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval nadškof msgr. Alojz Uran. Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program. Ob letu posvečenega življenja bodo tako mašo kot kulturni program s petjem sooblikovale Marijine sestre. Dogodek organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Dragi rojaki, lepo vabljeni! Kratki di se, da so se razni t. i. “uvodi” pri maši vendarle pričeli krčiti, še vedno pa opažamo med sveto mašo določene kretnje, ki ali tja ne spadajo ali pa niso v skladu z duhom bogoslužja in vsem drugim, če se jih dela nekontrolirano in vsepovprek. Z “uvodi”, ko pride torej kak vernik k ambonu, torej k tistemu pultu, kjer se bere Božja beseda, in ima še sam svojo pridigo, se tokrat ne bomo ukvarjali, čeprav bi tudi v tej smeri veljalo kaj reči. Prihaja pa poletje in razni poletni tabori, oratoriji in podobne reči, ko posebej opazimo dva fenomena znotraj svete maše, ki tja ne sodita – prvi je držanje za roke med molitvijo očenaša, drugi pa je vsesplošni kaos pri izmenjavi t. i. “pozdrava miru”. Pošteno povedano, za nobeno od obeh praks ni prav nobene potrebe, če pa je prva popolnoma “out” pri maši in se je torej naj nikakor ne bi izvajala, pa je druga pod določenimi pogoji “in”. Vsekakor je oboje prišlo iz protestantskega ali vsakdanjega sveta, tudi “pozdrav miru”, ker pred tem tega v katoliškem bogoslužju nismo poznali in ker nikdar tega nismo počeli Z v takšni obliki, kot jopoznamo danes. Včasih jenamreč pri bogoslužju obstajal “bratski poljub miru”, ne pa praksa podajanja rok. A o tem nekoliko kasneje. Najprej praksa držanja za roke med molitvijo očenaša. Ta izhaja iz protestantskega sveta in je prišla k nam hkrati z vsem ostalim, kar smo uvozili iz ZDA. Zakaj se torej pri svojih bogoslužjih oni držijo za roke? Ker nimajo resnične Kristusove navzočnosti v evharistiji, torej nimajo resničnega in veljavnega zakramentalnega obhajila, ki je v katoliški Cerkvi tisto, ki resnično ljudi poveže med seboj in z Bogom. Iz tega razloga se poslužujejo kretnje, da se pri molitvi očenaša primejo za roke, da bi na neki način zadostili tisti potrebi po povezanosti in skupni molitvi pri bogoslužju. Vprašanje pa še vedno ostaja, kako naj vendarle zgolj človeška kretnja te ljudi dvigne še k povezanosti z Bogom? Treba je, da se najprej Bog spusti k ljudem, zato pa imamo pri sveti maši dva posebej povezovalna elementa, ki nebo združita z zemljo – posvetitev in obhajilo. Posvetitev ni le v posvetilnih besedah, temveč v celotni posvetilni ali evharistični molitvi, ki traja vse tja do očenaša (zato težko razumemo, kako je sploh mogoče dopuščati, da se ljudje sredi same posvetilne ali evharistične molitve, po vzkliku “Skrivnost vere”, kar usedejo, ker to nikakor ni prav in primerno), z molitvijo očenaša pa se začne že obhajilo ali obhajilni obred, katerega višek je seveda prejem Kristusa samega pod podobo kruha. V teh dveh osrednjih elementih maše najdemo katoliški kristjani svojo edinost, saj se prav tu povežemo prav tako, kakor pravi sklepni hvalospev: “Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu”. Povežemo se v skupnem ali krstnem duhovništvu, držanje za roko pa je seveda nekaj, kar pri tem ovira in oddaljuje od tega – kdo se namreč notranje poglobi in občuduje to čudovito povezavo celotne Cerkve v Kristusu, nebeške in zemeljske, in namesto da bi zadeva potem dosegla svoj višek v prejemu Kristusa v obhajilu, kdo to zbranost, zrenje in pripravljenost zmoti z nečim povsem posvetnim. Dogajajo se nadčloveške, nadzemeljske, nebeške reči, mi pa vsiljujemo neke povsem vsakdanje, človeške kretnje in tako koga dobesedno “sklatimo z oblakov na zemljo”. Držanje in podajanje rok je tako ne le moteči in nepotrebni element pri bogoslužju, temveč tudi kretnja, ki nosi napačno sporočilo – katoliški verniki se namreč med seboj najbolj povežemo v svetem obhajilu, pa ne glede na to, ali je to obhajilo stvarno ali pa le duhovno. Povezuje nas ne podajanje rok, ampak Kristus sam, ki je pa pri sveti evharistiji zlasti med omenjenima osrednjima deloma resnično Nekaj bogoslužnih smernic Očenaš in pozdrav miru navzoč. Sveta maša je poleg resnične Kristusove žrtve na križu, v katero se vključimo, njegova resnična navzočnost med nami, ne pa: “Mi se imamo radi”! Vera v resnično Kristusovo navzočnost je postala izredno problematična v današnjem katoliškem svetu, zato je ne bi smeli še bolj uničevati z medsebojnim prijemanjem za roke in rokovanjem. Pošteno povedano, ni nobene potrebe, da si med seboj še podamo roke, potem ko nam je duhovnik že izročil Kristusov mir, rekoč: “Gospodov mir bodi vedno z vami”. Ni potrebe zato, ker deluje duhovnik pri maši In Persona Christi, v Osebi Kristusa, torej je Kristus sam, ki nam po duhovniku podaja, daruje svoj mir. Če že mora res biti to rokovanje, ki je sicer po obredu možno, ne pa nujno, pravijo navodila, da naj se rokujemo le z levim in desnim sosedom. Nihče naj ne bi zapuščal svojega mesta, zlasti pa seveda ne duhovnik, čigar mesto je tedaj v prezbiteriju. Če se kdo noče z nami rokovati, se ga po navodilih v to ne sme siliti. Prav glede “pozdrava miru” je lanskega 8. junija, na Binkošti, Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov izdala posebno okrožnico, ki pa je očitno marsikje ostala prezrta. Seveda nas, potem ko smo pregledali bogoslužno prakso, nič ne ovira, da se ne bi kdaj za roke prijeli za skupno molitev izven bogoslužja, zlasti, ko se zberemo kot zaključena skupina. Pa tudi rokovanje je priporočljivo, a izven bogoslužja, sicer je, glede na stanje v bogoslužju, kot pravi Kongregacija, bolje to kretnjo opustiti. Andrej Vončina Goriška9. julija 20156 Abonmajska sezona SSG 2015/16 v Gorici Predvpis že poteka pri blagajni goriškega Kulturnega doma Slovensko stalno gledališče se v abonmajski sezoni 2015/2016 predstavlja na Goriškem s še posebej bogatim repertoarjem, ki zajema šest predstav ter dva dogodka v organizaciji Kulturnega doma Gorica in Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Uvodna predstava Angel pozabe bo na sporedu v ponedeljek, 23. novembra 2015, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Na Goriškem že poteka predvpis abonmajev; kdor vpiše abonma do 31. julija, bo imel popust. Abonmaji SSG za Gorico so na voljo pri blagajni Kulturnega doma, ki je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Predstave bodo tudi letos izmenično na odru Kulturnega doma in Kulturnega centra L. Bratuž in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačen avtobusni prevoz za vse predstave goriškega abonmaja. Za vse podrobnejše informacije za vpis abonmaja SSG v Gorici se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 – tel. +39 0481 33288 – info@kulturnidom. it). Pod lipami Peter Sušnik in Jože Pirjevec o težavah slovenske sedanjosti in preteklosti Četrtkovo srečanje Pod lipami, ki bo tudi tokrat, če bo vreme prizaneslo, na dvorišču Kulturnega centra Lojze Bratuž in ob več desetletij starih lipah, ki so jih goriški Slovenci posadili, ko so kupili zemljišče za kasnejši Katoliški dom, bo postreglo s pogovorom, ki bo osredotočen na nerazčiščene probleme slovenske sedanjosti in iz preteklosti. 70 let pozneje je naslov večera, ki ga bosta sooblikovala predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik in tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, ki na soočanjih pogosto zastopa stališča Zveze borcev. Govor bo namreč o letošnjem letu, ko beležimo 70. obletnico konca druge svetovne vojne, ki se je tako globoko zarezala v slovensko dušo in družbo, da še danes nam ne uspe najti skupnega jezika glede preteklega dogajanja, kar pogojuje naš vsakdan in izbire na političnem in drugih področjih. Pogovor bo osredotočen na sedanjost in predvsem na zadnje dvajsetletje, govor bo o tem, kako slovenski narod še vedno ločeno obeležuje letošnjo obletnico, pa tudi o tem, kako se je pot iskanja skupnega imenovalca po slovesnosti v Kočevskem rogu leta 1990 in osamosvojitveni enotnosti upočasnila in v zadnjem obdobju zagozdila. Kje je treba ponovno začeti, kateri je lahko skupni imenovalec za iskanje nove sinteze, kdo so pri skupnem omizju primarni sogovorniki, ali je sprava sploh potrebna, v kolikšni meri se dojemanje preteklosti razlikuje v različnih slovenskih pokrajinah, kdaj bomo končali poglavje druge svetovne vojne, so le nekatera od vprašanj, ki bodo načeta med pogovorom. Pogovor, ki bo v četrtek, 9. julija, ob 20.30, bo vodila časnikarka Erika Jazbar, srečanja Pod lipami pa prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. Kratke od lipami se je v četrtek, 2. julija, goriški publiki, ki se je zbrala na dvorišču Kul- turnega centra Lojze Bratuž, predstavil argentinski Slovenec Tone Mizerit. Gre za vsestranske- ga kulturnega delavca, ki je v prvi vrsti novinar in eden od stebrov slovenske skupnosti v Buenos Ai- resu. Njegova razgibana življen- jska zgodba je na goriškem večeru prišla do izraza tudi po za- slugi pripovedovalčeve po- ročevalske žilice in ob izho- diščih, ki jih je Mizeritu posta- vljala novinarka Erika Jazbar, moderatorka večera. Mizerit se je v prejšnjem tednu mudil v Sloveniji in se udeležil 15. vseslovenskega srečanja v DZ v Ljubljani. Mizerit je ob tem tudi predstavnik Slovencev iz Argen- tine v Svetu vlade za Slovence po svetu. Njegova življenjska zgodba je seveda prepletena z živahno- stjo in življenjskostjo slovenskega človeka v Argentini. Ob tem pa velja poudariti, da se je Mizerit rodil v Sloveniji in da je v matični domovini preživel prvih deset let P svojega življenja. Njegova mati jebila iz Bele krajine, očetovadružina pa ima korenine pri nas, v Števerjanu. Rodil se je februarja 1944 v Šentrupertu na Dolen- jskem, očeta pa je spoznal šele deset let kasneje, ob prihodu v Argentino. Njegov oče je namreč iz Dolenjske zbežal nekaj mese- cev pred njegovim rojstvom: ne- kaj časa je prebil na Koroškem in nato šel v Argentino. Družina je šla za njim šele leta 1954, ko je Jugoslavija prvič odprla meje in ko so se družine političnih mi- grantov lahko pridružile svojcem čez lužo. Šentrupert je plačal zelo visok krvni davek državljanski vojni: vasica s 50 hišami je be- ležila 278 žrtev. V Šentrupertu je med drugim pokopan tudi Lojze Grozde: za njegov grob je v po- vojnih letih skrbela prav Mizeri- tova družina. V Argentini se je Mizerit najprej posvetil študiju fizike in kemije, a se je po štirih letih “preusme- ril” v novinarstvo. Delal je na ra- zličnih tiskanih medijih, s svojim življenjskim delom pa se je zapi- sal tedniku Svobodna Slovenija, za katerega piše že 50 let in ki ga danes tudi ureja. Tednik izhaja na šestih straneh, velik del tek- stov je v slovenščini, v španščini so samo povzetki. Mizerit tednik sestavlja skupaj s sodelavci: “70 odstotkov je sicer starejših sode- lavcev, imamo pa tudi dobrih 30 odstotkov mlajših sodelavcev. Dopisnike imamo po vseh slo- venskih centrih, tako da be- ležimo dejavnosti naših rojakov po celotni Argentini. Tekste, ki prihajajo, moramo sicer lektori- rati: s tem se ukvarjam sam, po- maga mi še sestra. Bralstvo je pre- težno starejše: naši največji pod- porniki so upokojenci, ki komaj čakajo, kdaj bodo dobili v roke nov izvod tednika”. Mizerit je ob tem zadnjih deset let tudi ured- nik revije Meddobje, ki je bila ustanovljena leta 1954: gre za re- vijo literarnega, znanstvenega in socialnega značaja. Njeni ustano- vitelji so bili po Mizeritovih be- sedah “težki kalibri”. Omenil je Tineta Debeljaka, Ivana Ahčina, Zorka Simčiča in še druge sloven- ske intelektualce, ki so odšli po vojni. Danes Meddobje urejata Mizerit s pomočjo dr. Katice Cuk- jati. Mizerit je v drugem delu večera spregovoril o t. i. “argentinskem čudežu”, to je tisti specifični na- vezanosti na narod in domovino, ki je omogočila tamkajšnjim Slo- vencem ohranitev identitete vse do današnjih dni. “Sam ne spre- jemam opredelitve 'argentinski čudež'. Čudeži imajo nepoja- snjen vzrok, pri nas pa je povsem jasno, zakaj smo se ohranili skozi vsa ta desetletja: za tem je trdo delo in veliko vloženega napora. Za vse to obstaja logična in na- ravna razlaga: naši ljudje v Argen- tini dajejo na skupnost toliko, kolikor dajejo nase. Ali morda ce- lo še več”. Pri tem ohranjanju igra zelo pomembno vlogo šolski pouk v slovenščini: “Pouk, ki ga organiziramo v ok- viru slovenskih hiš, je malodane 'vzporedni šolski sistem'. Ne gre za tečaj slovenščine, temveč za pouk s slovenskim učnim jezi- kom. V sobotah zjutraj šolo s slo- venskim učnim jezikom obisku- jejo osnovnošolci, popoldan pa eneralna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš s kon- zulko Eliško Kersič Žmavc, podpredsednik deželnega sveta FJK in deželni tajnik Sloven- ske skupnosti Igor Gabrovec, nek- danji tajnik slovenske stranke Da- mijan Terpin, podpredsednica go- riške pokrajine Mara Černic in vrsta drugih je dala slovesnemu sprejemu ton tistega dogodka, ki si ga ne zapomniš samo zaradi ve- likega števila varnostnikov na vseh koncih in krajih v Števerja- nu. Sprejem na županstvu je do- kazal, da je dialog tisti, ki odlikuje naše čase, saj je županja Franka G Padovan predsedni- ku Pahorju razložila, za- kaj mu je pi- sala prote- stno pismo ob odliko- vanju guver- nerki Serac- chijanijevi, predsednik pa je dejal, da sam razume težave, ki so nasta- le pri novi zako- nodaji, ki jemlje pristojnosti ma- jhnim občinam, obvezal pa se je, da bo budno bdel nad morebitnimi kršitvami, kot je tudi povedal, da je s svojim italijan- skim kolego Mat- tarello navezal iskren dialog. Prijazno povabilo županji in števerjanskim pevcem, naj pridejo v predsedniško palačo v Ljubljano na obisk in mu zapet ter darilo, Kosičeva upodobitev Števerjana, sta bila zaključek, na- kar je sledil sestanek za za- prtimi vrati med predsed- nikom, županjo ter vrhom stranke Slovenska skupnost (I. Gabrovec, P. Močnik, D. Terpin) o težavah slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nato se je predsednik spre- hodil skupaj s prefektom Zappalortom do dvorane, kjer je prisotne nagovoril in se spomnil preminulega Slavka Avsenika ter ude- ležencem festivala zaželel veliko uspeha. V prvi vrsti so bili domači župnik Ma- rijan Markežič, predsednik SSO W. Bandelj, goriški župan E. Romoli, Zvezo ka- toliške prosvete je zastopal Miloš Čotar, stranko SSk Julijan Čavdek ter vrsta drugih. JUP Tone Mizerit “Argentinski čudež” je sad trdega dela POD LIPAMI srednješolci. Doslej je bilo v naši šoli že več kot tisoč abiturientov. Mladi spoznavajo slovensko zgo- dovino in literaturo od Brižin- skih spomenikov do sodobnosti. Danes sicer porabljamo veliko več časa za pouk jezika in slovni- ce kot pa literature”. Mizerit se je dotaknil tudi spoznavanja po- glavja politične emigracije med mladimi. Sam je sicer dejal, da Slovenci v Argentini po letu 1991 niso več politična emigracija. Ob tem je še dejal, da vsekakor mla- dim rodovom posredujejo vred- note in idejno plat, ki je botrova- la njihovi rasti. “To delamo s srcem, in dokler bomo to počen- jali, tako kot doslej, bomo tudi obstali. Pri nas je na primer Fran- ce Balantič eden od bolj prilju- bljenih in cenjenih slovenskih li- teratov”, je še dejal Mizerit in po- jasnil, da kamniškega pesnika vsi poznajo, otroci se učijo njegove pesmi na pamet ter da je v Argen- tini njemu posvečenih veliko slo- venskih objektov. V sklopu slovenskega pouka po- jasnjuje mladim tudi organiziran ustroj slovenske skupnosti v Ar- gentini: tudi to pripomore k spoznavanju lastne zgodovine in korenin. O ustroju slovenskih or- ganizacij je Mizerit spregovoril vsekakor tudi v Gorici: krovna or- ganizacija Slovencev v Argentini je Zedinjena Slovenija, ki deluje od leta 1962 v federativni obliki in zajema druga društva in orga- nizacije na terenu. Posamezni domovi ohranjajo avtonomijo, je poudaril Mizerit, a nekatera po- dročja, šolstvo je eno od teh, ostajajo v rokah krovne organi- zacije. Večer je Mizerit sklenil z oceno o delovanju papeža Frančiška, ki ga je gost (tako kot vsi Slovenci iz Argentine) poznal zelo dobro še pred njegovim imenovanjem za Petrovega namestnika. “To je pravi argentinski čudež”, se je Mizerit izrazil glede papeža. “Njegov blagi in ponižni značaj smo mi poznali že prej. Tako kot ga danes spremljate v Rimu, smo ga mi spoznavali v Buenos Aire- su. Njegovo imenovanje za pa- peža je nedvomno delo Svetega Duha”. AČ S 1. strani Slovenski predsednik ... Foto I. Škorjanc Foto I. Škorjanc Foto I. Škorjanc Foto I. Škorjanc Foto JMP Goriška 9. julija 2015 7 a nami je jubilejni, 45. Fe- stival narodno-zabavne glasbe “Števerjan 2015”. Na dveh polfinalnih nastopih, ki sta potekala 3. in 4. julija, je na- stopilo 24 mladih an- samblov, ki si utirajo pot v to glasbeno zvrst. V finalnem večeru, v nedeljo, 5. julija, ki se je začel ob 17. uri, je nastopilo 11 glasbenih skupin: Murni iz Šen- tjurja, Savinjski kvintet iz Žalca, Mladi upi iz Šmarij pri Jelšah, Kvin- tet slovenskih deklet iz Ribnice, Šaljivci iz Limbuša pri Mariboru, Sekstakord iz Planine pri Sivnici, Dolenjski zvoki iz Novega mesta, Grajski kvintet iz Škof- je Loke, Klateži iz Nove Cerkve, Ognjeni muzi- kanti iz Žej pri Komendi in Maj iz Logatca. V dvorani župnijskega doma F. B. Sedej pa je bilo živahno in pestro že teden prej, saj je v soboto, 27. junija, v živo potekala oddaja Glasba po željah v sodelovanju s slovenskim programom deželne- ga sedeža Rai, Radio Trst A, ob ju- bilejni 70. obletnici oddaje. Na prizorišču je vse zaželjene sklad- be zaigral ansambel Gorenjski kvintet. Sledila sta ples in veseli- ca. Izza kulisja se je zaslišala melodi- ja Zarja Števerjana Štajerskih se- dem, zmagovalna melodija na števerjanskem festivalu, ki je v le- tih postala že prava himna samih Števerjancev. Pričel se je nabito poln program, ki ga je mojstrsko povezovala priznana napovedo- valka Tjaša Hrobat. V prvih dveh tekmovalnih večerih je komisija za glasbo (Marjana Mlinar, Mihael Corsi, predsednik komisije Filip Hlede, Norbert Lipusch, Denis Novato, Alen Ojcinger, Patrick Quaggiato in Igor Podpečan) prepustila v fi- nalni nedeljski del 11 ansamblov. Zmagovalci 45. Festivala narod- no-zabavne glasbe “Števerjan 2015” so Ognjeni muzikanti iz Žej pri Komendi, ki so nastopili s skladbama Zapleši z mano (ans. Alpski kvintet) in Danes pijan (glasba in besedilo Uroš Stekla- sa), medtem ko so si nagrado občinstva pridobile poskočne članice ansambla Kvintet sloven- skih deklet iz Ribnice. Iz zaklad- nice narodno-zabavne glasbe so izvajale skladbo Spominčice v maminih očeh (ans. Alpski kvin- tet). Nagrado za najboljši kvintet je komisija prisodila ansamblu Sekstakord iz Planine pri Sivnici, za najboljši trio ansamblu Dolen- jski zvoki iz Novega mesta. An- sambel Kvintet slovenskih deklet je prejel tudi nagrado za naj- boljšo melodijo s skladbo Ti znaš ravnati z mano na besedilo Mar- tina Juharta, nagrado za naj- boljšega debitanta pa ansambel Grajski kvintet iz Škofje Loke. Ko- misija za besedilo (Nadia Roncel- li, Janez Dolinar in Martina Va- lentinčič kot predstavnica orga- nizatorja) je nagradila Ajdo Hri- bar za skladbo Otroci sonca, uglasbil jo je Tilen Selič, izvajal pa ans. Savinjski kvintet iz Žalca. Nastopajoča besedila so bila ra- zlična po tematiki, a včasih pre- malo izvirna. Kljub nagajivemu vremenu, ki je v petek zvečer ponagajalo po- Z slušalcem, program je bil namrečv obnovljeni dvorani, je lepo vre-me spremljalo tridnevno tekmo- vanje in smo lahko dobesedno uživali ob zvoku polk in valčkov na tem lepo urejenem briškem prizorišču. Očitno deževno vre- me prinaša Števerjancem srečo, saj so lahko ponosni na dosežen kakovosten rezultat prijavljenih ansamblov in na število obisko- valcev, čeprav je bilo zaznati manjši upad menda zaradi vse- splošne gospodarske stiske. V nedeljo, 5. julija, se je s final- nim delom, podelitvijo nagrad ter z nagovorom predsednika or- ganizatorja SKPD F. B. Sedej, Fili- pa Hledeta, končal 45. Festival “Števerjan 2015”. Eden izmed vrhuncev vseh treh večerov je bil brez dvoma poklon spominu na komaj preminulega velikana te glasbene zvrsti Slavka Avsenika. V 86. letu starosti se je poslovil človek, ki je ponesel slovensko glasbo po svetu in se je s svojo glasbo zapisal v knjigo nepozab- nih Slovencev. Sam predsednik Filip Hlede se je v svojem nago- voru osredotočil na pomem- bnost Avsenikovega lika, saj so se ljudje v letih naravnost polastili njegovih napevov, tako da je marsikatera njegova uspešnica že skorajda ponarodela. Vsi ljubitelji narodno-zabavne glasbe dolgu- jejo veliko takim pomembnim osebam. Števerjance so v tem tekmoval- nem tridnevju počastili številni gostje, med katerimi naj omeni- mo županjo občine Števerjan Franco Padovan, deželnega tajni- ka SSk Igorja Gabrovca, pokrajin- skega tajnika SSk Julijana Čavd- ka, podpredsednico goriške po- krajine Maro Černic, podpred- sednika ZSKP iz Gorice Miloša Čotarja, župana občine Brda Franca Mužiča, župana občine Gorica Ettoreja Romolija, go- riškega prefekta Vittoria Zappa- lorta, predsednika SSO Walterja Bandlja. 45. Festival narodno-za- bavne glasbe “Števerjan 2015” je v petek zvečer odprl častni gost predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Tudi letos je bilo možno po- slušati celoten potek tekmovanja na spletni strani društva F. B. Se- dej, www. sedej. org, kar je dodat- no obogatilo ponudbo organiza- torja, tako da so tisti, ki jim je Šte- verjan težko dosegljiv, lahko vseeno spremljali festivalsko do- gajanje. Obiskovalcem festivala je bil na voljo obširen bilten o sami prire- ditvi. Brošuro, ki obsega precej črno-belih, pa tudi več barvnih strani, je izdala Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Le- tošnjo uvodno misel je prispeval nekdanji član ans. Lojzeta Hlede- ta in odbornik SKPD F. B. Sedej Zvonko Simčič. Pri organizaciji in izpeljavi festi- vala imajo vsako leto pomem- bno vlogo pokrovitelji, ki so Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Občina Štever- jan, Rai - Postaja Trst A, Občina Brda, Svet slo- venskih organizacij, Fundacija Goriške hra- nilnice in Gorska skup- nost Terskih in Na- diških dolin ter Brd; prav tako tu- di sponzor Avto Batič Ajdovščina. Seveda gre prisrčna zahvala tudi vsem ostalim cenjenim daroval- cem, ki so zagotovili pomembno finančno podporo le- tošnjemu Festivalu. Hva- ležna misel naj gre do- mačemu župniku Marija- nu Markežiču za uporabo prostorov ter vinoteki Šte- verjanski griči, lovski družini iz Števerjana, do- mačemu kulturnemu društvu Briški grič in Sa- botin iz Štmavra za poso- jeno dragoceno opremo. Odrsko sceno sta si zami- slila in izdelala priznana umetnika Alessandro Starc in Sheila Perossa. Ozvočenje sta urejala Va- sja Križmančič s sodelavci in Niko Klanjšček, ki sta se tudi letos odlično izkaza- la. Za vso skrb in profesionalnost si zaslužijo vsi omenjeni prisrčno pohvalo. Števerjanski festival ni le glasbe- no tekmovanje, ampak ima tudi velike zasluge pri ohranitvi kul- turne dediščine in daje mladim močno oporo, da se lahko s po- nosom zavedajo svojih korenin in da vedno bolj spoznavajo, da je treba biti narodu zvest in tako ohranjevati lastno identiteto. Ob koncu čutimo dolžnost, da se zahvalimo števil- nim Števerjan- cem, fantom in dekletom, ki neu- trudno skrbijo za brezhiben potek tako pomembne zamejske manife- stacije. Mislimo, da ni bilo še niko- mur žal za obisk na našem prazni- ku v tej prelepi briški vasici, saj je vsak festival s svo- jimi melodijami, ansambli in gosti enkratno doživetje, ki se vsako- mur nepozabno vtisne v spomin. Festivalske luči so ugasnile, pri- voščili si bomo dolgo, vroče po- letje in se v mislih že spogledo- vali z naslednjim 46. števerjan- skim festivalom. Poslušalce in ljubitelje tovrstne glasbe organi- zatorji ponovno vabijo čez leto dni v briško prestolnico narod- no-zabavne glasbe. Marjan Drufovka Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo Srečanje pod lipami, ki bo v četrtek, 9. julija 2015. Na temi “70 let pozneje” se bosta soočila zgodovinar in profesor Jože Pirjevec ter predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar in bo potekal v zunanjih prostorih pri Kulturnem centru Lojze Bratuž s pričetkom ob 20.30. Feiglova knjižnica je v poletnem času, od 29. junija do 28. avgusta, odprta po naslednjem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure. Zaprta bo od 10. do 14. avgusta 2015. Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na pripravo na šolo: ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11. september), UVOD V SREDNJO (7. - 11. september). Informacije na tel. 0481-280857, 366- 6861441, e-mail: mladinskidom@libero. it Mednarodni poletni jezikovni kamp 2015: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice in Rogosom vabi na jezikovne počitnice v Doberdob od 29. junija do 4. septembra. Otrokom od 4. do 13. leta ponujamo veliko zabave ter kvaliteten in pester program: jezikovne delavnice in tečaje, tematske in ustvarjalne delavnice, sproščanje v naravi, športne aktivnosti vseh vrst, glasbo in ples. INFO: hisapravljic@gmail. com ali 334- 1243766 od 18.30 do 20.30 (Martina Šolc). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 1. avgusta, tradicionalni piknik, povezan z izletom v Pesariis (občina Prato Carnico) za ogled muzeja in vasi, posejane z zanimivimi urami. Sledilo bo družabno srečanje z glasbo v Ovaru, ki ga krasi slikovito naravno okolje. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Na račun 20 evrov. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijava čim prej na društvenem sedežu na korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481 531383 ali 0481 532092. Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za upravljanje osebja in vodenje plač. Zaželena je najmanj dvoletna izkušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angleškega jezika ter uporabe računalnika. Življenjepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA- NA. Informacije na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. Resna gospa nudi pomoč v gospodinjstvu in nego starejšim osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel. štev. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Urejena in zaupanja vredna 54- letna gospa išče delo za čiščenje vašega stanovanja, lahko tudi kuhanje kosila ali odhod v trgovino. Želela bi delati za izobražene, spoštljive in čustveno inteligentne osebe na območju Gorice. Lahko pokličete v dopoldanskem času na GSM: 041 787 506. Čestitke Franko Paulin se je srečal z Abrahamom. Ob tem lepem življenjskem mejniku mu kličejo še na mnoga zdrava leta vsi domači in prijatelji. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 10.7.2015 do 16.7.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 10. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 11. julija (vodi I laria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v slovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju. Nedelja, 12. julija (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 13. julija (v studiu Andrej Baucon): V poletje z narodno-zabavno in zabavno glasbo - Novice iz Slovenije - Humor. Torek, 14. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 15. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Malo soli za okus I. del - Izbor melodij. Četrtek, 16. julija (v studiu Andrej Baucon): V poletje z vročo lahko glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe, filma in britanskega dvora - Humor. Dragemu kolegi Fabiu Gergoletu in drugim sorodnikom izrekamo občuteno sožalje ob smrti očeta ANDREJA UREDNIŠTVO NOVEGA GLASA 45. Festival narodno-zabavne glasbe “Števerjan 2015” Ansambel Ognjeni muzikanti je doživel največ uspeha Prvouvrščeni ansambel Ognjeni muzikanti (foto I. Škorjanc) Foto I. Škorjanc Kultura9. julija 20158 esec se je v petek, 26. junija 2015, zvedavo oziral na ma- vhinjski trg, ko so na oder sto- pili mladi člani ŠKD Cerovlje Mavhinje. Po dolgem času je domače društvo spet sodelovalo v tekmovalnem programu. Na odru so bili otroci nekdanjih mavhinjskih igralcev, zato je bil zanje ta dan še posebno prazničen, saj jih drugače med festivalski- mi dnevi občudujemo, kako z vnemo tudi oni pomagajo pri “tehničnih” opravilih ali pa na odru poklanjajo spominski dar nastopajočim. V sodelovanju z gledališko šolo Studio Art so na oder postavili izvirno besedilo Veronike Don Pepelka, princ & Co. - Zgodba po naše, o odnosih med mla- dimi, ki se pletejo po SMS sporočilih. Ra- zličica klasične pravljice je v režiji Donove v dokaj dopadljivem odrskem spletu izz- venela v čisto sodobnem slogu, s čimer so se seveda dosledno uje- mali tudi lepi kostumi in dobro za- mišljena scena, sestavljena iz scen- skih elementov, pa tudi prikazana na poslikanih panojih. Tekst v po- govornem jeziku, v katerega so se sicer mestoma le preveč očitno vri- vali kalki iz italijanščine, so dobro in sproščeno obvladali in duhovito prikazali Maja Grilanc (Pepelka), ki je zaigrala tudi na prečno flavto, Petra Antonič (Julija), Karen Can- cellari (Modra vila), Sofia Umek (Anastazija), Nataša Močnik (Genovefa), Jernej Močnik (Princ), Gabriel Umek (Ma- li princ), Francesco Primavera (Jan), Jernej Antonič (Araldo), Mika Zannoni, Gorazd Antonič, Lenart Antonič v ljubkih vlogah treh mišk (Gas Gak, Šparou). Večer je na odru pod šotorom sklenilo Beneško gledališče s pravo odrsko poslastico, kri- minalko, Osan žensk, začinje- no s črnim humorjem in ode- to v skrivnost, seveda odigra- no v pojočem benečanskem narečju, brez tujih primesi. Po delu Roberta Thomasa je be- sedilo, v katerem se vedno znova odpirajo vprašanja, ka- tera izmed žensk je zabodla moškega, ki je z vsako tako ali drugače povezan, kot mož, oče, ljubimec, svak, brat, zet … , za skupino odlično priredila Marina Cernetig, zelo dina- mičen ritem je predstavi s premišljeno in funkcionalno scensko zasnovo dala ener- gična in razgibana režijska roka Danijela Malalana. Spomnimo naj, da je dolga leta z veliko ljubeznijo do Beneških Slovencev in njihovega vztrajnega ustvarjalnega za- gona v ne ravno vedno naklonjenih raz- merah to dramsko skupino vodil letos pre- rano umrli režiser Marjan Bevk. Gonilna sila skupine Marina Cernetig in soigralke, Cecilia Blasutig, Emma Golles, Teresa Tru- sgnach, Emanuela Cicigoi, Bruna Chiuch, Breda Berginz in Anna Bernich so v zelo homogeni in tekoči igri ustvarile povsem enakovredne dramske like, ki so se, ob spretnem prekrivanju resnice, zaiskrili v vseh značajskih odtenkih. Igralke so za- plet igre imenitno privedle do neslutene- ga konca. Mavhinjski nastop je bila peta ponovitev te odrske uprizoritve, s katero je Beneško gledališče na Srečanju gleda- liških skupin Severne Primor- ske, ki spada v Linhartovo srečanje, Srečanje ljubiteljskih skupin iz Slovenije in zamejstva, prejelo nagrado za najboljšo predstavo v celoti. Sobota, 27. junija 2015 Program se je tokrat začel in končal na odru pod šotorom, ker je začelo liti in je dež pre- prečil, da bi se gledalci preselili na trg. Ni pa se zaradi tega skalilo festivalsko vzdušje. Pod odrom se je namreč že pri prvi predstavi zbralo lepo število najmlajših gledalcev – to se je sicer dogajalo vsak večer -, ki so radoved- no in pazljivo spremljali uprizoritev, na- menjeno prav njim. Mark Rebula, Niko Pahor, Matej Tavčar, Nicola Floreani, Mar- gherita Stanissa, Nina Trampuš, Marta Jug, Sara Komar in Cecilia Olivotti, ki se- stavljajo Otroško mlajšo skupino Lutkarji iz Devina - ta deluje pod okriljem OPZ Ladjica -, so namreč z velikimi kartonasti- mi lutkami in rekviziti, ki so jih sami iz- delali, kot tudi scenske elemente, prikazali lutkovno igro Dušana Vukotića Krava na mesecu, ki jo je priredil in ji igrivo podobo dal režiser, znan etnomuzikolog, lutkar in likovnik Igor Cvetko. En te- den so z njim v dopoldan- skih urah spoznavali očar- ljivi lutkovni svet in seveda pridobljeno znanje pridno uporabili v kratki, a učin- koviti igri o vesoljskem po- letu, ki se je končal v sose- dovem kamnolomu. Se- strica si je hudomušno pri- voščila bratca, ki je priku- kal iz rakete, misleč, da je priletel na luno, in se mu predstavila kot marsovček … Tudi kravica, ki se je pasla v bližini, se je dečku zdela zelo podobna domači. Mali vesoljček je bil zato prepričan, da je na lu- ni vse kot na zemlji … Prisrčno ploskanje je nagradilo male lutkarje, ki so prepustili odrski prostor večjim. Starejša skupina Lutkarji iz Devina OPZ Ladjica; Mira Tavčar, Lara Bearzi, Veronika Bandiera, Blaž Terpin in Ivana Jug so v režiji Jelene Sitar, ki z možem Cvetkom vodi Lutkov- no gledališče za otroke Zapik in že deset let z njim prihaja v juniju v Devin kot vo- diteljica delavnic, so po motivih A. Lobla zelo disciplinirano in natančno uprizo- rili Mišje poti, dve skrbno zamišljeni lut- kovni miniaturki, prava odrska biserčka. Brezhibno so v prvem oživili miško-lut- ko na palici, ki je drvela k mami najprej z avtom, nato z rolkami, pa še v škornjih, potem bosa. Ko si je izrabila še “noge”, je kupila druge. Prav miškine noge so bi- le fantazijsko zelo domiselne: niso bile nič drugega kot roke enega izmed lutkar- jev, odete v nogavice. Zelo privlačen in nadrobno naštudiran je bil tudi drugi prizorček, v katerem je živahna miška- ročna lutka našla čaroven lonec, ki ji je izpolnil željo po potovanju. V intenzivni enotedenski lutkovni delavnici so si ti večji ustvarjalci pridobili res veliko znanja, tako da so se imenitno “spojili” z lutko in s svojim duhovitim nastopom očarali gle- dalce vseh starosti in jih prijetno zabava- li. Na mavhinjskem trgu je tudi letos med festivalskimi urami večkrat pri- jetno zadišalo po pečenih dobrotah: prireditelji so poskrbeli, da ne bi kru- lili prazni želodci in da ne bi bila grla suha. Nastopajoče skupine, deset jih je bi- lo v otroški kategoriji, dve v mladin- ski in devet v odrasli, je ocenila stro- kovna komisija, ki so jo sestavljali dramaturginja Samanta Kobal, vsestran- ska kulturnica Nerina Švab in predsednik ZSKD Igor Tuta, ki vsa leta aktivno sprem- lja festival in je že večkrat bil član te žirije. Programsko knjižico, na naslovnici katere je izrez mavhinjskega trga, kot ga je v svoj umetniški pogled ujela Vesna Benedetič l. 1995, je pregledno uredila Mateja Clarici, fotografije pa prispevala Paola Ber- nasconi, tudi avtorica umetniških izdelkov iz gline, ki so jih v spomin na festival prejele vse dramske sku- pine. Poleg sporeda in slik nasto- pajočih skupin ter predstavitve po- sameznih predstav so v njej zapisi članov žirije in beseda o razstavi, ki je bila nameščena v nekdanjih mavhinjskih šolskih prostorih. Pod naslovom Naša umetnost so razstavljene slike- lepi kolaži ra- zličnih vsebin, ki so sad večletnega dela CEO VZS iz Sesljana, dvojezičnega vzgoj- no zaposlitvenega središča občine Devin- Nabrežina, ki ga vrsto let upravlja ekipa vzgojiteljev socialne zadruge La Quercia iz Trsta. CEO VZS je namenjeno osebam s posebnimi potrebami in ima sedež v na- selju Sv. Mavra pri Sesljanu. Med njegovi- mi dejavnostmi zavzema likovna zelo po- membno mesto. / dalje prihodnjič Iva Koršič M 11. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin (2) Čarobnost gledališke umetnosti se je razlila po mavhinjskem trgu ŠKD Cerovlje-Mavhinje, Pepelka, princ&Co. - Zgodba po naše Beneško gledališče, Osan žensk adnje poglavje letošnjega 11. Zamejskega fe- stivala amaterskih dramskih skupin na ma- vhinjskem trgu, ki očara vsakogar, ki ga obišče, se je zapisalo v toplem nedeljskem večeru, 5. julija 2015. Kot vse festivalske večere se je tudi tokrat zbrala velika množica gledalcev, ki jih je sem prignala radovednost, kdo so letošnji zmagovalci. Strokovna komisija, ki si je pozorno in seveda tudi s kritičnim očesom ogledala vse predstave in so jo sestavljali Samanta Kobal, Nerina Švab in Igor Tuta, je imela po pravilniku festivala na razpolago tri na- grade za vsako kategorijo (otroško, mladinsko in odraslo), in sicer za prvo, drugo in tretje mesto. Le- tos so se člani odločili, da ne bodo kot v prejšnjih letih dali vsaki nastopajoči skupini daljše mnenje o odigrani predstavi, ampak da bodo vsem izročili skupen zapis, ki vsebuje opombe in pripombe na šibke točke in hibe, ki so jih v večji ali manjši meri “zagrešili” skoraj vsi. Žirija je, po tehtnem premisleku po vsaki videni predstavi, ob koncu pa ob branju premišljeno na- pisanih utemeljitev, dodelila naslednje nagrade: Otroška kategorija: 1. nagrada: Mišje poti – Starejša skupina Lutkarji iz Devina; 2. nagrada: Stara hiška, hruška, buška in zlato pero - Mali telego (Tečajniki tečaja lepe govorice za najmlajše) pri Radijskem odru; 3. nagrada: Pepelka, princ & Co. – Zgodba po naše – ŠKD Cerovlje - Mavhinje. Posebno priznanje v otroški kategoriji je prejela predstava Pravljična degustacija – Gledališka delavnica Osnovne šole Virgil Šček v Nabrežini. Mladinska kategorija: žirija je podelila le drugo na- grado, in sicer Mladinski dramski skupini Tamara Petaros za predstavo Večerja s presenečenjem (fe- stivala sta se sicer udeležili le dve mladinski skupi- ni). Kategorija odraslih: 1. nagrada: Osan žensk – Be- neško gledališče; 2. nagrada: Aulularia – Dramska družina F. B. Sedej iz Števerjana; 3. nagrada: Mrtvi ne plačujejo davkov – Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež. Posebno priznanje v kategoriji odraslih je prejela predstava Avia cirkus – Dramska skupina SKD Slovenec iz Boršta. Iz rok predsednika ŠKD Cerovlje - Mavhinje je na- grado občinstva prejela predstava Svakinja da te kap – Repentabor (Kraški dom in Razvojno združenje Repentabor). S tem so gledalci potrdili, da so jim še vedno najbolj pri srcu “veseloigre” z ljudskim nadihom, katerih vsebina, vzeta iz domačega okol- ja, jim je, razumljivo, še posebno blizu. Na tem slovesnem večeru, ki mu je ob žlahtnem gostu–povezovalcu, vsem dobro poznanem gleda- liškem, filmskem in televizijskem igralcu Gojmirju Lešnjaku Gojcu, dalo posebno svež mladosten pečat osem njegovih mladih pomočnikov, odbra- nih iz raznih na festivalu nastopajočih skupin, je festival dobil tudi svojo himno. Vsem gledalcem je besedilo na papirju, prepognjenem v obliki ladjice, ki naj lahkotno pluje po festivalskih vodah, razde- lila prav omenjena skupina mladih igralcev. Te je za prijetno popestritev večera pripravila Maja La- pornik. Himno so prvič izvedli Kraški muzikanti, priljubljen narodno-zabavni ansambel, ki je s sproščenim glasbenim nastopom in brezhibno iz- vedbo poznanih narodno-zabavnih melodij vsem pokazal, kako je v teh letih glasbeno zelo napredo- val. Med drugimi skladbami se je, tudi v poklon prav prejšnji teden umrlemu Slavku Avseniku, ogla- sila njegova čudovito “spevna” Na Golici, ki je baje največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. To se pravi, da prednjači tudi pred pesmimi slovitih Roling Stonsov, je pripomnil Gojmir Lešnjak, ki je v šegavem tonu vodil celoten večer in seveda vanj vpletal svoje mlade “sovoditelje”. Ti so mu tudi zaupali, da se ukvarjajo z gledališčem zato, ker je zabavno, ker omogoča druženje, ker ob usvajanju likov bolje spoznavajo tudi sebe, in še marsikaj zanimivega … Povedali so mu tudi nekaj anekdot iz svoje igralske izkušnje. Resno plat slav- nostnega večera je seveda predstavljala žirija, v ime- nu katere je kar dolg “monolog” imel Igor Tuta. V njem je podal nekatere ugotovitve ob koncu le- tošnjega festivala – npr. to, da je bilo mnogo novih, izvirnih tekstov, spisanih izrecno za točno do- ločeno skupino; prav zaradi tega lahko ti nastavljajo igralcem tudi pasti, saj niso “preverjeni” kot znana avtorska besedila. Poudaril je tudi, kako pomem- bno je, da igralci, preden stopijo na oder, zelo do- bro obvladajo tekst, kar je nujen pogoj za tekoč po- tek uprizoritve in seveda za njen uspešni končni rezultat. Med drugim se je s hvaležnostjo spomnil dveh režiserjev, Marjana Bevka in Sergeja Verča, ki sta veliko svojega strokovnega znanja in življenjskih moči podarila prav ljubiteljskim gledališkim sku- pinam. Oba sta nas prerano zapustila v letošnjem letu. Izmenjava mnenj o festivalu, uprizoritvah in še o marsičem se je po uradnem delu nadaljevala pod šotorom ob obloženih mizah in ob poskočni gla- sbeni spremljavi Kraških muzikantov, ki so ustvarili zelo prijetno domače vzdušje. Ob koncu te maratonske gledališke prireditve, ki se je vila od 24. junija do 5. julija 2015 s premorom treh dni, naj gredo iskrene čestitke vsem nagrajencem, vsem nastopajočim, režiserjem, mentorjem in tistim, ki so kakorkoli pripomogli k ure- sničitvi na festivalu sodelu- jočih predstav, pa še pohval- ne besede za vloženi trud in spodbudne misli za nadal- jnje gledališko ustvarjanje, ki nedvomno plemeniti bo- gato kulturno delovanje na tem obrobju slovenske zem- lje, o kateri si srčno želimo, da bi na njej še dolgo zvene- la slovenska govorica. Ogromen aplavz si seveda zaslužijo vsi zelo delavni starejši in mlajši člani ŠKD Cerovlje-Mavhinje, ki so tudi letos srečno izpeljali ta gledališki festival, katerega predstave je vse dni gladko in prikupno napovedovala Anja Colja. IK Z Mavhinje / 11. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Mladostno sveže obarvan večer ob podeljevanju nagrad Otroška mlajša skupina Lutkarji iz Devina, Krava na mesecu Starejša skupina Lutkarji iz Devina, Mišje poti Tri igralke prvonagrajenega Beneškega gledališča s člani strokovne komsije Kultura 9. julija 2015 9 SNG Nova Gorica na festivalu v Umagu V torek, 30. junija 2015, je Slovensko narodno gledališče Nova Gorica gostovalo na mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu s predstavo Postani obcestna svetilka (Srečko kosovel). Koncer t poezije je nastal v počastitev 110. obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela januarja 2014. V njem se prepletata družbeno angažirana poezija in proza ter intimnejša poezija. Prva kliče po prenovi družbe in nagovarja k človečanstvu (kar se neverjetno prilega današnjemu trenutku), intimnejša poezija pa prinaša notranje preizpraševanje v kritičnem, a vendarle vedrem pogledu. V središču je človek, ki želi spremeniti svet, a se mora ob tem soočiti tudi z vprašanji o lastni biti in smislu življenja. Koncert poezije je razgibano in tudi z duhovitim nadihom uspešno postavil na oder režiser Andrej Jus v avtorskem sodelovanju z dramaturgom Nejcem Valentijem in skladateljem Brankom Rožmanom. Igralci so se imenitno izkazali tudi kot pevci. V morje - nov singel skupine Vulture and the Guru Vročina v mestu. Z avtom proti obali. Ljubezen, sonce, radoživost, veter v laseh, hrepenenje v pričakovanju na skok v morje. Zgodba o potovanju dekleta in fanta na morje ima nepričakovan in nepredviden konec. V morje ali umor je? Vulture and the Guru predstavljajo nov singel, za katerega so k sodelovanju povabili pevko Tino Hrabar. Gre za razmišljanje o tanki meji med srečo in pogubo, med dobrim in slabim … Včasih so odločilne malenkosti, tako kot med besednima zvezama “v morje” in “umor je”. Tudi tokrat je skupina Vulture and the Guru, ki jo sestavljata Andrej Kralj in Peter Gergolet, k sodelovanju povabila kitarista Aljošo Saksido in skladatelja Valterja Si vi - lottija. Bas ki - taro je posnel Marjan Milič, koproducent pesmi V morje pa je Andrea Ef fe, ki je skladbo tudi miksal in s katerim Vulture and the Guru v zadnjem obdobju redno sodelujeta. Singel “V morje” je izšel v okviru glasbenega projekta, ki ga že vrsto let izvaja Kulturni dom iz Gorice. Vinilvečeri 2015 na gradu Kromberk pri Novi Gorici Goriški muzej, v sodelovanju s KUD Morgan iz Nove Gorice, že sedmo leto zapored v mesecu juliju prireja glasbena predavanja Vinilvečeri. Tudi letos bodo vse štiri torke v mesecu juliju različni ljubitelji glasbe in lastniki vinilov imeli svoja predavanja na poljubno glasbeno temo. Edini pogoj, ki ga morajo zadostiti, je, da mora biti glasba predvajana z vinila ali katerega drugega analognega nosilca zvoka. V šestih letih se je tako zvrstilo kar nekaj različnih tem in vrsta zanimivih predavateljev, od glasbenih urednikov, pesnikov, glasbenikov, pa do “navadnih ljubiteljev glasbe”, naj naštejemo samo nekatere: Igor Vidmar, Dragan Bulič, Tomaž Domicelj, Jure Longyka, Marko Vuksanovič, Drago Vovk, Sergej Randjelović, Jizah, Zvone Tomac, Jure Potokar, Igor Bašin, in drugi. Vsak torek vzporedno s predavanji na stojnicah poteka še semenj rabljenih in novih vinilov ter drugih redkosti. Letošnji predavatelji: - 7. julij: Brane Rončel Brane Rončel je slovenski publiki znan predvsem po televizijski oddaji Izza odra, ki so jo na državni televiziji predvajali celih 18 let, ter številnih drugih radijskih oddajah na Radiu Maribor, Valu 202, Radiu Študent, MARS, Radiu Koper... V njegovi oddaji je gostovalo mnogo vidnejših predstavnikov svetovne glasbene scene. Bil je tudi umetniški vodja jazz festivala v Mariboru in Ljubljani. Poslušali bomo glasbo enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja, jazz trobentača, skladatelja in bandliderja Miles Davisa. - 14. julij: Žiga Klančar Žigina glasbena pot se je začela z vrtenjem glasbe, najprej v K4, potem v Orto baru, kjer je ostal kar 15 let. Kasneje je začel delovati v glasbenem poslu, najprej pri lokalnem zastopniku založbe Universal, nato kot glasbeni opremljevalec in urednik regionalne televizije MTV Adria in za tem kot koncertni agent pri agenciji Mars Music. Ob tem je začel sodelovati z Valom 202, kjer je od lanske jeseni zaposlen kot glasbeni urednik. Predstavil bo svoje glasbeno odraščanje skozi rock 90. let. - 21. julij: Borja Močnik – DJ Borka Borja Močnik je didžej, glasbeni kritik, vodja radijskih oddaj (na Valu 202 in Radiu Študent), glasbeni producent, opremljevalec in organizator dogodkov ter poznavalec urbane glasbe. Leta 2012 je pri založbi rx: tx izdal svoj prvenec What Sticks. Je programski vodja založbe rx: tx, kot glasbeni novinar in kritik pa piše in sodeluje z Mladino, Radiom Študent (kjer tudi vodi oddajo Breakwave) in spletno revijo Odzven. Je didžej s petnajstletnim stažem, organizator funk večerov Good Foot, ter serije dogodkov in izdaj remiksanih jugo klasik Tetkine Radosti, član skupine Jimmy Barka Experience. Zavrtel nam bo set muzik, ki jih je nabiral z namenom semplanja, od jugo soula do ameriškega funka in turškega psycha. - 28. julij: Andrej Pauer Andrej Pauer je imel srečo, da mu je oče že za dvanajsti rojstni dan kupil vinil- ploščo z jazz glasbo, ki ga je zapeljala v prav poseben svet. Vedno je rad poslušal sodobno glasbo, najraje pa jazz, od Glen Millerja do sodobnikov. Raziskoval je tudi razvoj jazza, pa bluesa, folka, countrya, rock'n'rolla, R&Bja. Predstavil bo izbor svetovnih hitov bluesa, folka in jazza 20. stoletja. Dodatne informacije: Aleks Vičič, gsm +386 41 695 688, glasbe. sveta@gmail. com Kratke SNG Nova Gorica/Foto atelje Pavšič Zavadlav e danes, se pravi nekaj dni po žalostni novici, ki je kot ledeno mrzli strel odjeknila pod vroč četrtkov večer, si ne mo- rem predstavljati, da ute- meljitelja slovenske narod- no-zabavne glasbe in du- hovnega očeta vseh nas har- monikarjev, Slavka Avseni- ka, ni več med nami. Morda zaradi tega, ker mi je bilo dano preživeti več časa z njim in ostalimi člani njegove družine, kar mi je v veliko čast, oziroma je to pravi pri- vilegij; spomi- ni na srečanja s Slavkom Av- senikom so to- rej v meni še kako živi, oti- pljivi. Ali pa morda zaradi tega, ker je Av- senikova gla- sba nekakšna konstanta, ki spremlja razne trenutke mo- jega življenja: kot otrok sem jo dojel pasiv- no ob po- slušanju Avse- nikovih vi- nilk, kot naj- stnik aktivno z igranjem, pozneje pa še službeno za radijske, televizijske in pu- blicistične potrebe. Zato imam občutek, da je Avse- nikova glasba v meni nekaj prirojenega in neminljive- ga – kot da bi se ta glasbena ljubezen nikoli ne pričela in niti končala: enostavno je bila, je in bo. Verjamem, da je tako tudi za marsiko- ga od vas, ki berete te vrsti- ce. O Slavku Avse- niku in njegovi glasbi sem pri svojem publici- stičnem in ra- diotelevizij- skem delu po- snel že desetine izjav, ki so tako meni kot bral- cem, poslušal- cem in gledal- cem pripomo- gle k boljšemu razumevanju tega neverjet- nega fenome- na, ki je pred dvainšestdese- timi leti vzklil v Begunjah na Gorenjskem. Glasbeniki, be- sedilopisci, skladatelji in muzikologi z različnih gla- sbenih po- dročij, kot tudi novinarji, kulturniki in pe- sniki, so se o vsem, kar sta brata Slavko in Vilko Avse- nik na glasbenih tleh zgra- dila od leta 1953 dalje, izra- zili s samimi laskavimi be- sedami ter ju primerjali z najpomembnejšimi skla- datelji vseh časov. Avseniki so pravi pojem na področju narodno-zabavne glasbe, a ne samo to; o njih lahko upravičeno govorimo kot o fenomenu, ki se je s po- dročja umetnosti zvokov razširil tudi na sociološka tla. O tem, kaj ljudem po- meni in kakšne občutke v njih vzbuja ta glasba, bi morda res veljalo narediti sociološko oziroma psiho- loško raziskavo; publicisti, zbiratelji in avdiofili, ki nam je še največ do glasbe kot take, se teh plemenitih tem lahko dotaknemo le mimogrede. Zagotovo pa nam je še kako jasno, da ko govorimo o Avsenikih, se vselej izražamo s presežni- ki, navajamo velike števil- ke, jih postavljamo na visoke podstav- ke in v prestižne okvirje. Kljub pla- netarnemu uspe- hu pa tako sami protagonisti te “glasbene pravlji- ce” (če si izposo- dim naslov jubilej- ne televizijske oddaje iz- pred nekaj več kot desetih let) kot poslušalstvo ohran- jajo tisto človeško pri- stnost, ki jo ta glasba že sa- ma po sebi odraža. Kdor je pobliže spoznal Slavka Avsenika, dobro ra- zume, o čem govorim: ni- koli se ni ba- hal s tako ve- likimi do- sežki (milijo- ni prodanih nosilcev zvo- ka, desetine zlatih plošč, priznanja vseh vrst, koncerti v najprestiž - nej ših sred- njeevropskih dvoranah), ravno na- sprotno; v njem sem spoznal pre- prosto, a žlahtno, glo- boko in čustveno ose- bo, s katero deliti pogo- vor tako o glasbi kot o kateri koli drugi temi našega vsak- dana. V čast si štejem, da sem ga lahko večkrat srečal na njegovem domu v roj- stnih Begun- jah na Gorenjskem, da sem lahko z njim pokramljal ob pijači, ki nama jo je ljubez- nivo ponudila njegova žena Brigita, da je pred ma- no ustvaril novo melodijo na klavir, da sem lahko zai- gral na njegovo studijsko harmoniko, in še marsikaj bi lahko naštel. Še najbolj pa me je presenetil, ko me je poklical na mobilni tele- fon, da bi mi čestital za do- kumentarni film Spomin - Naših 60 let ob Avseniko- vih melodijah, ki sem ga pripravil za slovenski TV program Rai: dejal je, da bi se rad oddolžil s tem, da bi zame napisal novo izvirno skladbo. To me je globoko ganilo, pa čeprav mu bole- zen ni dopustila, da bi me na ta način počastil. Tudi to je bil dokaz Slavkovega značaja, ki je sogovornika vselej nagovarjal v duhu spoštljivega prijateljstva. In prav tako mi bo ostalo za vselej v spominu njegovo zadnje pričevanje za Radio Trst A, ko sem ga 7. maja la- ni, ob 50-letnici sedeža Rai v ulici Fabio Severo v Trstu, povabil, naj se oglasi prek telefona v živo v javni od- daji Iz domače zakladnice; tedaj je obudil svoje spomi- ne na prisotnost na Tržaškem in z izbranimi besedami vnovično (prav- zaprav: poslednjič) očaral vse prisotne v studiu. Ob vsem tem blišču pa me preseneča dejstvo, da sta brata Avsenik prav v svoji domovini naletela na mar- sikatero težavo. Čeprav je res, da sta prejela več držav- nih odličij, njuna glasba, kakovosti in odmevnosti navkljub, ni bila nikoli pri- merno uokvirjena in priz- nana. Nekajkrat se je šušlja- lo, da bi ju lahko doletela nagrada Prešernovega skla- da, kar bi bilo po mojem skromnem mnenju pov- sem zasluženo. Malce pro- vokativno je nato prišla za- misel, da bi zamenjali slo- vensko himno z Avseniko- vo melodijo. Morda to ni potrebno: valček Slovenija, odkod lepote tvoje, je z občutenimi verzi Marjana Stareta verjetno že danes nekakšna neuradna slo- venska himna. Da o polki Na Golici sploh ne govori- mo. Morda bo odslej Avseniko- va umetniška zapuščina za- dobila pravi pomen in pri- merno razsežnost. Tisto ti- sočico skladb, ki sta jo Slav- ko in Vilko Avsenik prek ra- dijskih valov in televizij- skih oddajnikov, vinilnih in laserskih plošč, partitur in pesmaric z vso svojo lju- beznivostjo poklonila do- sedanjim generacijam po- slušalcev, jo predajata zdajšnji in prihajajočim; tem pripada prijetna nalo- ga, da ta zajetni opus hra- nijo in čuvajo, ga nadalje raziskujejo in ob tem uživa- jo, kot smo mi doslej. To je iz- jemno veliko bogastvo, kate- rega pomena se morda včasih ne zave- damo v pravi meri; to boga- stvo bo trajno, neminljivo, večno in bo preživelo še druge mode, težnje in žan- re, kot jih je si- cer doslej. Av- senikove me- lodije so posta- le del našega vsakdana; so zvoki, ki nas, zdaj poskočno zdaj otožno, božajo že šest desetletij in so, navsezadnje, del nas samih. Aleksi Jercog Glasbeni urednik na Radiu Trst A, publicist in glasbenik Š Avtor članka je Slavka Avsenika ujel v svoj fotoaparat pred nastopom na odru števerjanskega festivala, 9. julija 2000: bil je to zadnji Slavkov nastop v živo v zamejstvu. Avtor članka s Slavkom Avsenikom ob snemanju televizijskega dokumentarca Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah, 4. septembra 2013. Utihnila je slavna harmonika In memoriam Slavko Avsenik Tržaška9. julija 201510 Sv. Peter in Pavel / Teden kriških zavetnikov Kot veleva dolgoletna tradicija, so v Križu tudi letos slovesno in z nizom prireditev, ki so jih poimenovali Teden kriških zavetnikov, počastili god sv. Petra in Pavla. Župnija Sv. Križ pri Trstu, Slomškovo društvo in Mladinska skupina so si to zamislili kot postopno pripravo na nedeljski višek, ko so na vigilijo praznika prvakov apostolov imeli slovesno sveto mašo, ki jo je daroval novi kriški župnik p. Rafael Slejko, sledila je procesija po kriških ulicah, pri kateri so ob cerkvenem pevskem zboru, ki ga sedaj vodi Tomaž Simčič, kot veleva lepa kriška navada, sodelovale narodne noše, nabrežinska godba na pihala pa je dala prazniku še dodaten praznični pečat. Vaščani so se res lepo odzvali in poskrbeli tudi za lepe oltarje, ob koncu slovesnosti pa so se vsi zbrali v Slomškovem domu na družabnem srečanju. Slomškov dom je bil prizorišče ostalih dveh kulturnih dogodkov. Na predvečer praznika sv. Janeza Krstnika so namreč priredili delavnico izdelovanja svetoivanskih venčkov, ki jo je vodila Jadranka Sedmak. S tem želijo oživiti to lepo in zelo povedno slovensko navado, kar je prav gotovo dragocen kamenček naše duhovne, nesnovne dediščine, ki jo moramo prav tako ohranjati kot kulturne spomenike. Zelo primerno so organizatorji Tedna kriških zavetnikov poskrbeli za postavitev retrospektivne razstave del domačega likovnega ustvarjalca Miroslava - Mirka Doušaka; odprli so jo v ponedeljek, 22. junija, v Slomškovem dom. Na odprtju je z doživetim igranjem sodelovala mlada pianistka Helena Lupinc. Na stenah so ljudje lahko občudovali predvsem njegova olja, na katerih je upodabljal stare kriške hiše, cerkev in morje ter ribiške ladje na njem, skladna tihožitja in krasne rože. Kriški in širši javnosti so tako oživili spomin na leta 1928 v Križu rojenega slikarja Miroslava - Mirka Doušaka, ki je povojna leta preživel z družino v Ljubljani, v Križ pa se je vrnil leta 1978 in tu ostal in deloval do smrti pred dvema letoma. O njegovem pogledu na umetnost in slikanje je po uvodnem posegu predsednika Slomškovega društva Igorja Sedmaka spregovoril umetnikov sin Andrej Doušak, ki je zlasti izpostavil, da je bilo slikarstvo očetu predvsem 'hrana za dušo', njegovo umetniško ustvarjanje pa je razdelil na tri dele in obrazložil zunanje vplive na njegovo umetniško pot. O svojem bratrancu pa je nazadnje spregovoril tudi Miroslav Košuta, ki je širše uokviril Mirka Doušaka v družinski in vaški zgodovinski kontekst. Retrospektivna razstava Doušakovih del je potrdila, da znajo v Križu idealno povezati verski praznik z bogato kulturno in duhovno dediščino svoje vasi. Nove zamisli GM ob koncu sezone / Koncerta komponistov in glasbenih skupin Konec sezone je za profesorje in učence Glasbene matice vselej pester, letošnje junijsko dogajanje pa je glasbeno javnost presenetilo z dvema inovativnima zamislima. Utrjenost pedagoške dejavnosti in cvetoča mreža obstranskih dejavnosti dokazujeta, da je najbolj množična šola pri nas z več kot 600 učenci v polnem razcvetu. Ob tradicionalnih slavnostnih akademijah, na katerih se ob koncu sezone predstavijo najboljši učenci, je tokrat stekel večer Glasbeno ustvarjanje – zvočna izpoved duše. V četrtek, 18. junija, je v dvorano SKD Barkovlje prinesel skladbe udeležencev tečaja kompozicije. Ravnatelj Bogdan Kralj je povpraševanju po tovrstni prireditvi strumno odgovoril in po dolgih letih ponovno organiziral štirimesečni tečaj kompozicije, ki ga je vodil primorski glasbenik Bojan Glavina. Udeležili so se ga profesorji in učenci za skupnih enajst vedoželjnih glasbenikov, ki hlastajo po izpovedi. Vodila sta jih notranja želja in veselje do ustvarjanja lepega, povezovalo pa skupno doživljanje “zvočne izpovedi duše”. Glasba uči, odpira, varuje in povezuje. Od tod torej naslov koncerta, ki ga je Kralj predstavil kot praznik celotne slovenske narodne skupnosti, saj je vse, kar človek ustvarja in “izpove”, pomembno tako na individualni kot skupnostni ravni. Skozi glasbene oblike, motive, polifonijo in tudi dodekafonijo jih je vodil priznani primorski skladatelj, pianist in pedagog prof. Bojan Glavina, veliki prijatelj Glasbene matice. Prazničnemu vzdušju, nabitemu s pričakovanjem, so obetavni komponisti odgovorili z variacijami, invencijami, impresijami, miniaturami, baladami, skladbami za solo glasbilo, duo, trio ali vokalno skupino. V skladateljevanju so se preizkušali profesorji Ambra Cossutta, Davide Tomasetig, Fulvijo Jurinčič, Manuel Figheli, Franko Reja in Kristjan Stopar, med mladimi učenci GM pa omenjamo Simona Kravosa, Vanjo Zuliani, Roka Dolenca in Lorenza Darija. Sodelovali so še violinist Dejan Bacicchi, čelistka Irene Ferro Casagrande, klarinetist Marko Štoka in ženska vokalna skupina VIKRA, ki jo vodi Petra Grassi. Želja vseh je, da bi ta tečaj postal stalnica in bi ga pospremila izdaja notne zbirke. Dva dni za tem je ob evropskem dnevu glasbe, 21. junija, v luteranski cerkvi v Trstu stekla še druga velika novost, koncert skupin Glasbene matice, in sicer zbora in orkestrov ob koncu šolskega leta. Krepka osvežitev bo glede na navdušenje postala tradicionalna, želja organizatorjev pa je širiti glasbeno kulturo Slovencev v Italiji in dokazati mestu, kaj smo zmožni na tem področju. Zvezde večera so bili člani novoustanovljenega Orkestra Glasbene matice, ki se je pod vodstvom harmonikarja Igorja Zobina predstavil prvič. Sestavlja jih sedemindvajset učencev in učiteljev GM z nekaterimi sodelavci, ki so porazdeljeni v sekcije godal, pihal in trobil. Orkester GM je uspešen poizkus tesnega in aktivnega sodelovanja med učitelji in njihovimi učenci, kar spodbuja navdušenje in željo po izpopolnjevanju mladih glasbenikov. Umetniški vodja je izbral komorni program, ki je dostopen tudi boljšim učencem višjih letnikov. V luteranski cerkvi so zadonele Griegove suite Holberg ter Bartokovi Romunski ljudski plesi. Večer sta oplemenitila še nastop harmonikarskega orkestra “Synthesis 4” pod vodstvom Fulvija Jurinčiča in bogat vokalni izbor MePZ Jacobus Gallus, tržaškega reprezentančnega zbora, ki prepeva pod taktirko Marka Sancina. / Jernej Šček Kratke Na Kolonkovcu Župan Cosolini na obisku v agriturizmu Debelis KMETIJST VO ržaški župan Roberto Cosolini se že dalj časa sooča z gospodarskimi dejavniki našega občinskega področja na podlagi neposred- nih obiskov v tovrstnih obra- tih. Z obiskom kmetije in agri- turizma Debelis na Kolonkov- cu je župan po eni strani izka- zal zanimanje za kmetijski sek- tor, ki se spričo raznovrstnih okoliščin (od geoloških do prostorskih in tudi političnih) nahaja v nelahkem položaju, po drugi pa je ‘nagradil’ kleno slovensko prisotnost na tem mestnem robu. Rodbina De- belis se s kmetijstvom ukvarja že več kot sto let. Praded Kri- T stjan se je proti koncu 19. sto-letja preselil iz Vipavske na Tržaško, kjer je pri okraju Mag-dalene kupil prvo zemljišče. Družinska kmetijska dejavnost se je v letih večala in segla tudi do oljkarstva in vinograd- ništva. Pred nekaj leti je sedan- ja četrta generacija Debeliso- vih odprla agriturizem, v kate- rem ponujajo domače proiz- vode. Tržaški župan, ki so mu stali ob strani rajonski svetnik Slovenske skupnosti Sergij Pe- taros, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, nekateri člani družine Debelis in občinski svetnik Igor Švab, je tako med dru- gim okusil slasten do- mači radič, zaradi kate- rega družina poljedelcev slavi daleč naokrog. V sproščenem vzdušju je beseda tekla predvsem o odprtih vprašanjih glede krajevnega kmetijstva, nato so Debelisovi pred- stavili županu in ostalim gostom značilnosti do- mačih kmetijskih pridel- kov in delovanje kmetije ter agriturizma. rgelski tečaj je za Zvezo cerkvenih pevskih zborov po- membna redna dejavnost”. S te- mi besedami je v petek, 26. juni- ja, Alenka Hrovatin, ki je v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah povezova- la večer, uvedla sklepni koncert udeležencev orgelskega tečaja. Gre za dejavnost, ki redno poteka med šolskim letom, in to že vrsto let, število udeležencev pa se iz leta v leto spreminja. Letos so sklepni nastop oblikovali štirje organisti, dva letošnja učen- ca, se pravi Niko Trento in Borut “O Štoka (tretja ude- leženka je mora- la zaradi družin- skih razlogov nastop odpove- dati) in nekdanji te čajnik David Lenissa ter nji- hov mentor Matej Lazar. Ob začetku šolskega leta je sicer tečaj obiskovala še ena tečajnica, ki pa se je morala zaradi drugih obvez- nosti odpovedati pouku. V osrednjem delu koncerta je nastopil ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, ki ga vodi Marko Štoka, in izvedel pet pesmi. Pri- sluhnili smo ubrane- mu petju in slišali Tebi, Mati, se izročam, ki jo je uglasbil Nace Duh, v koroškem ljudskem tonu Materino prošnjo Milke Har- tman, v ljudski preprostosti pe- smico izredne sproročilne moči Ta tičica poje, kot jo je za visoke glasove harmoniziral Stanko Je- ricijo, in še Vodopivčevo na Gre- gorčičevo besedilo Na polji. Ob koncu večera, v slovo, pa še Vrabčevo medjimursko ljudsko Protuletje. Organisti so predstavili kar zah- tevno orgelsko literaturo. Večer je uvedel Niko Trento z Malim pre- ludijem in fugo v a-molu BWV 559, medtem ko je Borut Štoka najprej zaigral Ba- chovo predelavo korala Oče naš, ki si v nebesih in še Ave Maris stella franco- skega skladatelja Francoi- sa Benoista. Za poslušalce je bila zelo zanimiva Slav- nostna koračnica, ki jo je uglasbil Rihard Orel, do- ma iz Prvačine, ko je bil za učitel- ja v Šmarjah na Vipavskem; suve- reno jo je zaigral Trento. Prisluhnili smo nato openskemu organistu Davidu Lenissi, ki je do lani tudi obiskoval tečaj. Nastopil je s Pachelbelovo Toccato in Cou- perinovo Chacono. Mentor or- gelskega tečaja Matej Lazar pa je končal večer z Widorijevo slavno- stno Toccato iz 5. simfonije in z njo pokazal tudi vse bogate zvočne možnosti orgel v openski župnijski cerkvi sv. Jerneja. Ob koncu koncerta je udeležence pozdravil domači župnik gospod Franc Pohajač in poudaril duhov- no moč glasbe. Zveza cerkvenih pevskih zborov je tudi z letošnjim nastopom po- trdila, da skrbi za vzgojo novih organistov. Že sedaj je več deklet in fantov, ki so obiskovali ta tečaj in ki postopoma že prevzemajo to zahtevno in odgovorno litur- gično službo na raznih korih tržaške škofije, še nekaj pa je ta- kih, ki so pripravljeni vsko čiti in pomagati, ko posamezne župnije potre- bujejo kako pomoč. Mo- goče je to navidezno ma- jhna stvar, a v premislek se nam vrača verz, ki smo ga slišali na koncertu: Bog Oče nebeški v nebesih se- di, / na ptičico gleda, se je veseli. Tudi mi se veseli- mo teh 'ptičič', ki že ali pa še bo- do lepšale svete liturgije po naših cerkvah. V. J. V gradu Limberg na avstrijskem Štajerskem Jamborette odraslih skavtov gradu Limberg na avstrij- skem Štajerskem je v dneh od 18. do 21. junija potekalo srečanje odraslih skav- tov bratovščine Alpe Adria; vanjo so vključeni člani iz Italije, Slove- nije, Avstrije in Hrvaške. Srečanja in drugi dogodki se vrstijo večkrat na leto, vedno drugje, ta- ko da se člani tudi geografsko čim bolje spoznajo med sabo. Jambo- rette (to je mali jamboree) pa je na vrsti vsaka štiri leta. Prvo tako taborjenje je bilo leta 2007 v Ce- sclansu v Karniji, drugo v Kančevcih v Prekmurju in zdaj tretje v kraju Wies (nekdaj slo- venski Travnik) v bližini Gradca. Gostili so avstrijski skavti, kamor spada vodja bratovščine Georg Strafella. Udeležencev je bilo 87, v večini Italijanov, iz Slovenije jih je bilo enajst, slovenskih skavtov iz Trsta je bilo pet, Hrvatov pa ni bilo. Po številu je bilo še najmanj V Avstrijcev, toda izpeljava celotneprireditve, pri kateri so sicer so-delovali tudi predstavniki drugih organizacij, je bila odlična in udeleženci so bili zelo zadovol- jni. Tematika srečanja je bila geslo Gradimo mostove in v tem duhu so se narodnostno mešani vodi poimenovali po rekah in mestih skupnega prostora (Drava, Sava, Mura, Maribor, Oglej, Trst, Gori- ca itd.). Najprej je bila v petek ce- lodnevna orientacijska igra za boljše spoznavanje kraja, vmes so bile vpletene tudi določene skavt- ske spretnosti, ki so veljale potem za točkovanje. V soboto je deževalo, a na sporedu so bile de- lavnice, tako da vreme ni motilo. Udeleženci so izdelovali kostume za viteško igro, ki je bila na pro- gramu naslednji dan, izdelali so tudi bakle, učili so se ljudskih ple- sov različnih narodov in seveda so morali izdelati vsak svoj most, iz papirja, a toliko trden, da je prenesel težo 25 lesenih kock. Za- bave in truda je bilo ravno v pravi meri. V nedeljo dopoldne so bile na vrsti še viteške igre, ki so jih pripravili slovenski skavti. Oblečeni po srednjeveško so mo- rali igralci premagati razne ovire, princ pa je moral premagati zma- ja in rešiti princeso. Ravno pre- den se je spet ulil dež, so ude- leženci zapeli Pesem slovesa, po- spravili golaž iz grajske menze in se zadovoljni razšli, polni lepih vtisov in z občutkom, da se lahko dobro počutiš, čeprav je bilo z je- zikovnim sporazumevanjem kar nekaj težav, saj Italijani ne znajo slovensko, Avstrijci tudi ne, skoraj nihče ne razume nemško, Slo- venci si pomagajo z angleščino, a ni rečeno, da jih drugi razume- jo. Prepletanje jezikov, prevajanje in tolmačenje pa je itak glavna značilnost bratovščine Alpe Adria, ki že poldrugo desetletje gradi stike in mostove miru v prostoru od Alp do Jadrana. Vera Tuta - KRESNICA ZCPZ Orgelski koncert ob sklepu tečaja OPČINE Foto Slomedia Matej Lazar, David Lenissa, Niko Trento in Borut Štoka (foto D. Danev) Foto D. Danev Tržaška 9. julija 2015 11 Obvestila Družbenice pri Sv. Jakobu in iz ul. Risorta vabijo vernike 12. julija 2015, ob 10.30, v Škedenj, kjer bo maša zadušnica za g. Dušana Jakomina. ACM (Apostolstvo sv. Cirila in Metoda) iz Trsta vabi vse svoje člane in vernike k slavju sv. Cirila in Metoda v nedeljo, 12. julija, ob 17. uri na Vejno. Slovesno so - maševanje z duhovniki jubi lanti bo vodil letošnji koprski novo - maš nik g. Blaž Lapanja. Pel bo Združeni cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Edi Race. Zaželjene so narodne noše in skavti. Narodna in študijska knjižnica je v poletnih dneh, od 29. junija do 28. avgusta, odprta po na - sled njem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure; Oddelek za mlade bralce; pon., tor.: od 9. do 13.30; sre., čet., pet. od 13.30 do 18. ure; zaprto bo od 3. do 21. av - gu sta. Odsek za zgodo vino in et - no grafijo: obisk po predhodnem dogovoru. Zaprto: od 10. do 14. avgusta 2015. Sožalje Sestri družbenki Ivanki Srebot ob izgubi dragega brata p. Bo - go mirja izrekajo sožalje verniki pri Sv. Jakobu in vsi, ki se zbirajo okrog Pastoralnega središča v ul. Risorta. Matjaž Rustja, predsednik Jusa Kontovel Nova cerkvica je arhitektonski biser v našem prostoru POGOVOR a odprtju prenovljene Nove cerkvice na Konto- velu se je v nedeljo, 28. junija, zbralo res veliko ljudi, večina je bila va šča - nov, za ogled cerkvi- ce, ki je bila zaprta približno deset let, pa se je odločilo tudi več radovednežev iz sosednjih krajev. Slo - vesno sveto mašo je ob pol desetih daro- val domači prose - ško-kontovelski žup- nik Jože Špeh, sledila pa je krajša otvorit- vena slovesnost, za- pela pa sta Ženski pevski zbor Prosek- Kontovel pod vod- stvom Marka Štoke in Moški pevski zbor Vasilij Mirk pod tak- tirko Aljoše Starca. Potek del je opisal re- stavrator Andrej Ru- pe z Božjega polja, prisotne pa je nago- voril predsednik Jusa Kontovel Matjaž Ru- stja. Prav njega smo zaprosili za daljši pogovor, ki ga objavljamo. Najprej beseda o imenu. Od kod tak naziv? Ime izhaja iz preproste potrebe, da to cerkvico ločuje- mo od farne cerkve sv. Hieronima, ki je v statutu tržaškega stolnega kapitlja pr - vič izpričana leta 1338, Nova cerkvica pa je bila zgrajena kasneje in je torej mlajša, novejša. Zgra dili naj bi jo v drugi polovici 15. stoletja v poznem gotskem slogu, to - čneje okoli leta 1475, stoji pa na glavni ce- sti med Prosekom in Kontovelom, na prometnici, ki že stoletja povezuje Kras s Trstom. V italijanskih virih je cerkvica poz- nana tudi z imenom Madonna della Salvia. Nova cerkvica je pravi arhitek- tonski biser. Kakšne so značil- nosti te zgradbe? Da je cerkvica arhitektonski, u - metniški in kulturni biser našega prostora, so si složni slovenski, italijanski in avstrijski umetno- stni zgodovinarji, ki so raziskovali njena bogastva v prejšnjih dese- tletjih. Prvič je cerkvica unikat, ker v ab- sidi hrani dragocene freske s kon- ca 15. stoletja, in drugič, ker so na eni izmed poslikav napisi v gla- golici. O avtorstvu fresk ni nobe- nih poročil, lahko torej le ugiba- mo. Poznavalci trdijo, da sledi de- korativni shemi tako imanovane- ga kranjskega prezbiterija, upodo- bljeni pa so Odrešenik, Mati Božja, apostoli in cerkveni očetje. Umetnostni zgodovinar France Stelé uvršča Novo cerkvico v stil dekoracije, ki se je izoblikovala v osrednji Sloveniji ob navdihu iz srednje Evrope, nato pa je po do- lini reke Soče prišla do tržaškega Krasa. Preučevalci iz Italije pa opominjajo na slikarsko tehniko Giovannija Francesca del Zotta, imenovanem Gian Francesco da N Tolmezzo, ki je ustvarjal prav v ti-stem času.Končna beseda o avtorstvu ni še padla, lahko pa bo v prihodnosti na podlagi novih dognanj ali do- kumentov. Nisem pa še omenil, da je Nova cerkvica posvečena Materi Božji, kar priča na oltarju tudi kamniti Marijin kip iz 15. stoletja. Omenili ste tudi napise v gla- golici... To so pravzaprav podpisi ali gra- fiti popotnikov, ki so jih izpraska- li na desni stenski freski. Najver- jetneje so bili to romarji, ki so bili iz Istre, s Kvar- nerskih otokov in iz Dalmacije, namenjeni v Oglej, Furlanijo ali Rim. Poleg imena in priim- ka se najpogo- steje pojavljata še letnica in kraj bivanja, napisi pa imajo izred- no vrednost, ker predstavljajo eno najbolj za- hodnih meja glagolice in pri - čajo, da je bila še v vsakdanji upo- rabi. Najstarejši glagoljaški napis sega v leto 1509, najmlajši pa 1599. Naj nave- dem tri primere: “To pisa pop Mi- kula Tehomi- lić”, “Mihovil s Crikvenice”, “Ja- dre Žakan od Rovinja”. Nova cerkvica hrani še številne la- tinske napise iz 16., 17. in 18. sto- letja. Nova cerkvica je last kon- tovelske vaške skupnosti... kako se je razvila ta zgod- ba? Cerkvica je v zasebni lasti, to je tudi poseb- nost! Ta zgodba pa sega v sredino leta 1795, ko je tržaška občina javila, da namerava po sklepu Jožefinske reforme pro- dati verski objekt na javni dražbi. Kontovel- ci so skušali prepričati mestno vlado, naj jim cerkvico prepusti, v Trstu pa so odgovorili, da morajo spoštovati državne zakone in da bo dražba januarja 1796. Zapisnik dražbe navaja, da je neki Anto- nio Danelon zanjo po- nudil 100 goldinarjev. Andrej Daneu pa je v imenu vaške skupnosti ponudil 101 goldinar in cerkvica je od tedaj vknjižena kot zasebna lastnina kontovelske vaške skupnosti. Pri tej zgodbi je tudi pomembno, da nam je prav dokumentacija o Novi cerkvici pomagala pri uvel- javljanju samostojnega statusa našega Jusa Kon- tovel, saj je jasno razvidno, da je bil vaški jus že takrat polnopravni sub- jekt in ni bil odvi- sen od občine. Kakšna je bila vlo- ga te cerkvice za krajevne vernike v pretekosti? Že komaj navede- na zgodba o odku- pu cerkvice priča, da je bila med vaščani od nekdaj zelo priljubljena in tako je tudi danes, je del skup- ne vaške zavesti. Potrditev smo imeli v teh letih, ko so nas vztraj- no spraševali, kdaj bo konec del, in tudi na samem odprtju, ko se je zbrala domala vsa vas. Tradicionalno je bila v prete- klosti cerkvica tretji pil proce- sije za Sveto Rešnje Telo, do zadnje vojne pa se je tam začenjala tudi slovesna proce- sija s kipom Matere Božje, ki je šla do farne cerkve. To je bilo vsako leto 15. avgusta, ko je bil na Kontovelu velik praznik, ki se je v povojnem času, žal, izgubil. V Novi cerkvici so bile (do zaprtja zaradi ob- nove pred približno desetimi leti) redno tu- di maše po namenu in do sredine 90. let so vanjo enkrat letno za- hajali tudi člani dru - žine Bombarelli, da bi se spomnili prednika, ki je obnovil cerkvico. Bi kaj več povedali o tem? V 19. stoletju je bila Nova cerkvica temeljito preno- vljena. Največjo zaslugo za poseg je imel kapitan Pietro Bombarelli, ki se je novembra 1859 v nekajd- nevnem viharju na Črnem morju zaobljubil kontovelski Materi Božji in se čudežno rešil. O tem priča tudi slika, ki jo je Bombarel- li podaril kontovelski cerkvici in še danes visi v njej. Po vrnitvi v Trst se je Bombarelli leta 1873 lo- til obnove in za glavnim oltarjem je dal zgraditi tudi zakristijo. Pre- novljeno Novo cerkvico so od- prli leta 1878. Odločitev za obnovo poslopja sega v obdobje izpred devetih let. Ključno vlogo je imel te- danji deželni svetnik, pok. Mir- ko Špacapan. Pri jusu smo se zavedali, da je treba nujno poskrbeti za obno- vo cerkvice, sicer bo edinstve- na dediščina izgubljena. Vlaga je namreč že močno načela notranji omet, kjer na srečo ni fresk, začele pa so se pojavljati tudi hujše okvare na freskah bodisi zaradi vlage bodisi zara- di dotrajanosti strehe. Odločili smo se torej, da vložimo prošnjo na deželo v sklopu za- kona, po katerem se obnavljajo verski objekti. Zadevno doku- mentacijo je pripravil restavra- tor Andrej Rupel, ki je pozneje s svojim podjetjem Bauhaus dela tudi opravil, odločilno vlogo pa je imel takratni dežel- ni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan, ki se je zavzel za naš projekt. Takrat je na Kontovel pripeljal tudi tedan- jega odbornika Moretto- na, da si je ogledal cerkvi- co in se sam prepričal o nujnosti posega. Kako so v naslednjih letih potekali obnovitveni pose- gi? Dežela Furlanija Julijska krajina je za obnovo Nove cerkvice namenila sred- stva v treh obrokih, tako da je poseg sledil trem in- terventnim poglavjem. Najprej je bilo treba utrditi stavbo, jo izolirati pred vlago in namestiti nov omet ter natančno pregle- dati, ali so v ladji pod ome- tom še ostanki kakih fresk. Bilo jih je sicer zelo malo, danes pa so tudi ti restavrirani. Z drugim po- segom je prišla na vrsto absida s freskami, ki so bile deležne utrdit- ve in čiščenja, vse pa je potekalo pod drobnogle- dom spome- niškega varstva. Pri zadnjem po- segu pa je cer- kvica dobila novo streho. In kolikšen je bil skupni zne- sek? Skupno je de - žela odštela pri- bližbo 140 ti- soč evrov, ne- kaj več kot 10 odstotkov pa Jus Kontovel. Za prvi dve fi- nančni podpo- ri v višini sto ti- soč evrov gre zahvala pokoj- nemu Mirku Špacapanu, pri tretji pa deželne- mu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Gabrovcu. V času obnove sta deželno odborništvo za javna dela vodila Gianfranco Moretton in Federica Seganti. Ni pa odveč, če poudarimo, da smo se vsi v odboru in restavrator podjetja Bauhaus Andrej Rupel potrudili, da smo srečno izpeljali zahteven projekt do konca. Naj se zahvalim še prejšnjemu predsed- niku jusa in zdaj šnjemu deželne- mu svetniku Demokratske stran- ke Stefanu Uk marju, saj se je pod njegovim predsedstvom obnova začela in končala. Kakšno vlogo bo odslej imela Nova cerkvica v življenju kra- jevne verske skupnosti? Veliko let je bila zaprta in pre- dolgo so bili njeni za- kladi samo vaško boga- stvo, zato je čas, da se Nova cerkvica ovredno- ti v širšem prostoru. Prav bi bilo, da bi jo vključili v turistične in umetnostne dragoceno- sti tržaškega ozemlja, da bi jo primerno ovredno- tili. Na nove izzive se v Jusu Kontovel že pripra- vljamo, nedvomno pa mora ohraniti tudi svo- jo vlogo in prisotnost v vaškem verskem življenju. IG Foto Damj@n Foto Damj@n Foto IG Foto IG Primerek grafita popotnikov v glagolici (foto IG) Slika kapitana Pietra Bombarellija (foto IG) Beneška / Aktualno9. julija 201512 ponedeljek, 22. junija, je potekala v sejni dvorani špetrskega županstva izročitev defibrilatorjev, ki jih je Zdravstvena ustanova iz Vidma poklonila trem občinskim zdravstvenim delavcem. Ob tej pri- ložnosti so spregovorili špetrski župan Mariano Zufferli, generalni direk- tor Zdravstvene ustano- ve Videm-Srednja Furla- nija Mauro Delendi, di- rektor čedajskega zdrav- stvenega okraja dr. Lui- gino Vidotto in dr. Elio Carchietti, ki je bil po- verjen za to. Po besedah župana Zuf- ferlija, ki je poudaril po- membnost usklajevanja med občinami, ki bi občanom zagotovilo učinkovitost prve po- moči, je Delendi dejal, da ta dogodek, skupaj s tečaji, ki so usposobili zdravstvene operaterje okrajev Čedad in Man- zan za uporabo defibrilatorjev in za kardiopulmonalno oživljanje, predstavlja prvi korak oskrbe občanov, in še dodal, da poteka preverjanje možnosti, kako bi lahko na območju Na- diških dolin določili mesto, kjer bi delovala prva pomoč skupno z rešilcem, ki bi bil nameščen v Špetru, v bližini doma upoko- jencev. Vidotto je poudaril, kako je s tem novim nakupom stekla deželna zdravstvena reforma, katere cilj je vzpostaviti bolj učinkovito povezavo med bol- nišnico in območjem. “Za nas zdravnike je ključnega pomena V Pomembno srečanje Večjezičnost označuje turizem FJK TOLMEČ soboto, 20. junija, je bilo v Tolmeču srečanje z na- slovom Jeziki manjšine in turizem, na katerem so sodelova- li predstavniki slovenske manj - šine in nemških jezikovnih “oto- kov” iz videmske pokrajine ter deželni odbornik za kulturo, ki je pristojen tudi za manjšinska vprašanja, Gianni Torrenti. Ob tej priložnosti je tekla beseda o izkušnjah jezikovnega turizma v V dolini Rezije, Karniji in Benečiji:številni so namreč avtobusi izSlovenije in nemško govorečih dežel, ki, še predvsem poleti, obi- skujejo in spoznavajo tradicije, narečja in identitete narodnih in jezikovnih skupnosti v FJK. To- vrstni turizem se razvija tudi v Kalabriji in Algheru na Sardiniji, kjer živijo manjšine. “Dobre prakse” iz tega specifičnega sektorja so leta 2008 v Reziji predstavili na posvetu, ki je nosil naslov Jeziki in turizem. Krajev- ne inačice manjšinskih jezikov kot elementi za turistično atrak- cijo. Predstavniki slovenskih in nemških društev so deželnemu odborniku, ki se je zavzel za raz- voj tovrstnega turizma, predlaga- li ureditev specifične specializa- cije za turistične vodiče, ki bi lah- ko z le-to boljše predstavljali obi- skovalcem stvarnost manjšin na območjih, kjer te živijo. Dali so tudi predlog za izvedbo na tem področju raznih oblik čezmejnega sode- lovanja ter za ponudbo manjšinsko “obarva- nih” turističnih pake- tov. Srečanja so se ude- ležili Marco Stolfo (AR- LeF), Velia Plozner iz Timaua, Lucia Protto iz Saurisa-Zahreja, Marina Cernetig (Inštitut za Slovensko kulturo iz Špetra), Luisa Cher iz Barda, Luciano Lister (društvo “Don Mario Cernet” iz Kanalske doline) in Luigia Negro (“Roza- janski dum”). ARC/MCH MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (104) Mariza Perat Cerkev Device Marije v Obršljanu Velika množica se je ob obršljanski cerkvi zbra- la leta 1924, na praznik Marije Vnebovzete, ko je tu vsakoletni shod. To je bilo tudi jubilejno leto ustanovitve Marijinih družb na Goriškem. Te so bile v tistem času izrednega pomena tako za versko kot tudi za kulturno in moralno rast mladine in torej prihodnosti naroda. Bogoljub v zvezi s slavnostjo poroča, da so povabljeni govorniki bili “ško- fijski voditelj Marijinih družb msgr. Leopold Cigoj, misijonar g. Ivan Zdravljič in g. Jožef Kos, župnik v Gaberjah”. Vsi govorniki so mladini toplo pri- poročali, naj vstopi v Marijino družbo. Na Krasu je bilo namreč Marijinih družb malo, in sicer tudi zato, ker so ljudje zaradi vojne bili prisiljeni zapustiti svoje domove in oditi v begunstvo ter je bilo vsled te- ga ohromljeno tudi versko življenje. Vsi navzoči so govornike z veliko zavzetostjo po- slušali. Pisec poročila je zato prepričan, da bodo ljudje njihove želje upoštevali in jih tudi ure- sničili. Članek končuje z beseda- mi: “Višek slovesnosti je bila veličastna procesija s ki- pom Obršljanske Matere Božje iz župne cerkve v Komnu v Obršljan, ki so ga nosila in sprem- ljala belo oblečena dekleta. Udeležilo se je pro- cesije 5.000 ljudi”. Kot omenjeno, je glavni shod v Obršljanu na praznik Marijinega Vnebovzetja. Shod je tudi na praznik sv. Ane, ko se tu zbere veliko število žena in mater. V tem romarskem svetišču so ljudje prosili zla- sti za dobro letino in dež. Pravijo, da nato v 36 urah dežuje. Znana je zgodba, ki jo je povedala domačin- ka: “Enkrat, morda leta 1864, je bila strašna suša. Februarja in marca nič dežja. Sredi aprila še nič. Iz velikega doma je šlo 7 vozov po vodo v Timav, v Devin. Bogati, ki so vozove imeli, so ubogim dali po en škaf. Trava suha, vse polje suho. Kaj bo? V Bršljan smo šli v procesijo za dež. Son- ce žgalo. V cerkvi bila pridiga o pokori. Molili. Jokali. Pridigar je zaklical: Ne gremo prej iz cerkve, dokler dežja ne bo! Molimo! Bog nas bo uslišal! Mežnar, poglej, ali je videti kakšen oblak! Mežnar gre ven, se vrne. Nobe- nega. In spet smo molili. In spet je re- kel pridigar: Poglej! In se je vrnil. Tam daleč je ena meglica! Pridigar: Molimo! Bog bo uslišal! Ko smo šli iz cerkve, smo se vsi zmočili. Kalovi in štirne polni. Ljudje so jokali od veselja. Jaz sem imela 12-14 let”. / dalje Pogovor z Donatello Ruttar, umetnostno vodjo Postaje Topolovo “Ohranjamo kulturno bogastvo naših krajev” d 10. do 19. julija bo Po- staja Topolovo priklicala veliko ljudi v gorsko va- sico v občini Grmek, ki ji daje ime. Znotraj programa, v katerem vsako leto sodelujejo umetniki s celega sveta, je poseben projekt, ki želi ovrednotiti domače ob- močje. Vprašali smo Donatello Ruttar, ki je skupaj z Morenom Miorellijem umetnostni vodja prireditve, naj nam pove, kaj nas čaka letos na Postaji. Kako boste obeležili stoto obletnico prve svetovne voj- ne? S tremi prireditvami. Vprašali smo mlade, naj kaj pripravijo na to temo, ker se nam zdi, da se ta- ko bolje zavedajo vrednot, ki jih je treba gojiti, in kako huda stvar je vojna, če sami obravnavajo to temo. V nedeljo, 12. zvečer, bo- mo predvajali video Zluodi naj uzame vojsko, ki so ga pripravili dijaki dvojezične srednje šole. Umetnik Cosimo Miorelli, zgo- dovinar Tommaso Chiarandini in Massimo Croce bodo z risbo, glasbo in besedo govorili o prvi svetovni vojni in bomo predvajali film o režiserjih, ki so v Italiji de- lali na to temo. V programu je tudi poseben pro- jekt, ki ima namen ovrednotiti ti- pično arhitekturo s kamni, zido- ve, ki so jih nekoč rili, da so ustva- rili njive, in kozolce, kjer so nekoč sušili seno. Na Postaji hočemo valorizirati O naše kraje, prav zato smo že lanizačeli izvajati poseben svetovniprojekt, ki želi ohraniti in ovred- notiti arhitekturo, kamnite zido- ve na polju in kozolce. Letos smo Topolovčani skupaj z vasjo Dor- dolla pripravili projekt v sklopu Svetovne zveze za kamnita ob- močja-Itla, ki bo prihodnje leto imela v deželi Veneto svoj tretji kongres. Prva dva sta bila na Ki- tajskem in v Peruju. Strokovnjaki, ki jim je do tega, da ohranijo to bogastvo, se bodo srečali 10. julija ob 9. uri v občinski modri dvora- ni pri Hločju in razpravljali o pri- hodnosti teh zidov. Potem bomo odprli delavnico, na kateri bodo prikazali, kako se zida na suho, sledil bo tudi pohod. Seveda si bomo ogledali tudi kozolce. Na- men tega projekta je promovirati skrb za področje. Kaj bodo imeli prednost naprej domači umetniki? Namen Postaje je pravzaprav ohraniti kulturno bogastvo naših krajev in ljudi. Ko sedaj odgo- varjam na to vprašanje, med velikim številom domačih umetnikov na programu, mi pride na misel Nazaj v domači raj, koncert vokalnega kvarteta Utrip, ki bo 19. julija v topo- loški cerkvi in bo posvečen Mariji Feletig. Pela bosta njena sinova Marko in Peter. Prvi ko- nec tedna bodo Vida Rucli, Vlado Škafar in Marko Brda predstavili posebno razstavo o filmu Mama. Predvajali bomo tudi dokumentarec, ki je bil posnet v Idrski dolini Klanec do doma, v katerem Dušan Moravec prikazuje, kaj pomeni zapustiti svet okrog nas. V svo- jem avdiodokumentarcu bosta Andrea Collavino in Renato Ri- naldi podčrtala, kako težko je življenje v gorskem svetu. Kakere nove knjige nam bo po- klonil projekt Koderjana? Letos bo na vrsti knjiga Ricordare vuol dire creare una storia dal passato (Spominjati se, pomeni ustvariti neko zgodbo iz starih časov-preteklosti), ki jo je napisal v Topolovem Miha Mazzini. To je že deveta knjiga v projektu Koder- jana. Postaja Topolovo pomaga tudi turizmu v Nediških dolinah. Če gledate na prehojeno pot, kaj bi lahko še naredili? Na Postaji delamo vse tisto, kar je v naših močeh, za turizem, ki ga moramo zgraditi na naši identi- teti in domačem kulturnem bo- gastvu. To je zame prava pot. Mo- ramo začeti z našimi vasmi, po- sebno s tistimi visoko v hribih, in tako delati, da bomo znali biti go- stoljubni in sposobni s srcem in razumom predstaviti stvari, ki jih imamo, ko se nam ponudi pri- ložnost, da tudi drugim odpremo vrata naših hiš. Ne smemo se bati tistih, ki pridejo od zunaj z željo, da bi kaj novega spoznali. Larissa Borghese Izročeni so bili defibrilatorji Rešilca za zdaj še ni ŠPETER vzpostaviti omrežje uslug in usposobljenega osebja v dobro- bit občanov, zlasti tistih bolj iz- postavljenih”. Dr. Carchietti, ki je 11. in 25. ju- nija vodil tečaj za uporabo defi- brilatorjev in za kardiopulmo- nalno oživljanje, katerega se je udeležilo 25 operaterjev iz zdravstvenih enot Čedad in Manzan, je podčrtal, kako je po- membno zagotoviti storitve prve pomoči na čim hitrejši način na celotnem omrežju, tu- di v tistih krajih, ki so manj do- stopni in v slabših razmerah. Prisotna je bila tudi izvršna vo- diteljica Zdravstvene ustanove št. 4 Paola Strazzolini, katere po- seg je bil odločilen, da so lahko hitro stekli birokratski postopki pri izvedbi tega obsežnega pro- jekta oskrbe, ki se je pričel, kot je spomnil župan Svetega Lenar- ta Antonio Comugnaro, pred tremi leti prav v Svetem Lenar- tu, kjer je do danes že šestdeset občanov uspo- sobljenih za uporabo defi- brilatorjev. Takratni župan Giuseppe Si- bau (danes deželni svet- nik, ki je bil tu- di prisoten na večeru) je po- veril Comu- gnaru izvedbo teh tečajev za uporabo defi- brilatorjev, na- prav, ki jih je občinam Svet Lenart, Srednje in Špeter kot prva poklonila Banka iz Man- zana. Izobraževalni tečaj, je podčrtal Comugnaro, “je pomemben, ker nudi občanom tiste infor- macije o prvi pomoči, ki so osnova za nadaljnjo zainteresi- ranost posameznikov, ko gre za nujo na območju. Na večeru so bili prisotni župani Germano Cendou iz Sovodnje, Luca Postregna iz Srednjega, Ca- millo Melissa iz Podbonesca, podžupanja iz Špetra Claudia Cantoni z odbornikom Tizia- nom Manzinijem in nekaterimi občinskimi svetovalci ter s so- cialnovarstvenimi delavci na območju. L. B. Po maši pred cerkvijo Msgr. Leopold Cigoj Uradni bilten Dežele FJK z dne 1. julija 2015 (št. 26) objavlja razpis za dodelitev prispevkov za izvedbo izrednih vzdrževalnih posegov, cilj katerih je ureditev po predpisih tehnoloških naprav ali doseganje energetske učinkovitosti prvega stanovanja. Razpis predvideva možnost dodelitve prispevkov v višini 50 odstotkov dovoljenega stroška in do največ 10 tisoč evrov. “Za ta razpis - je obrazložila deželna odbornica za gradbeništvo Mariagrazia Santoro – smo namenili skupnih 4,3 milijona evrov, ki potrjujejo dejansko, da tudi ta ukrep spada v širši načrt vnovične pridobitve in izboljšave obstoječega stanovanjskega premoženja, poleg tega, da predstavlja znamenje zaupanja v podjetja, ki bodo neposredni koristniki teh novih naložb v nepremičnine. Prošnjo za prejetje prispevka lahko predstavijo zasebniki, ki so lastniki ali solastniki nepremičnin, v katerih imajo stalno bivališče ob predstavitvi prošnje in ga tam ohranijo do trenutka razdelitve prispevka. Podroben seznam posegov, ki so v tem okviru deležni financiranja, je objavljen v italijanskem sporočilu z dne 1. julija. / ARC/MCH Objava razpisa za prispevke za energetsko varčevanje prve hiše Slovenija 9. julija 2015 13 življenju živo občutimo tisto, kar je resnično, vedno pa nastopajo tudi zunanji dejavniki, ki zaradi svojih možnosti in vpliva delijo svoje domnevne resnice o dogodkih in vsem drugem. Tudi zdaj je v Sloveniji tako. Znani pater Christian Gostečnik ob tem sicer pravi, da za vse v življenju spreje- mamo odločitve. Tudi za dopust se mo- ramo odločiti. Odločiti se moramo, da bomo v tej julij- ski, pričakovani vročini naslednji mesec sprostili te- lo in duha, da se bomo na dopustu pogovarjali, živeli vsaj nekaj dni sproščeno in si oddahnili. O dopustu je v uvodniku, obja- vljenem v novi številki Naše družine, mesečne priloge tednika Družina, prav go- tovo z najboljšimi nameni in željami napisal uvodnik Karlo Smodiš, urednik omenjene mesečne priloge. V svojem pisanju z naslovom Odločite se za počitek, se sprašuje, “ali delamo za to, da živimo, ali živimo za to, da delamo. Velikokrat se mi zdi, kot da živimo za to, da delamo. Mnogi med nami se ne znajo ustaviti in odpočiti. Sveto pismo je pol- no odlomkov, ko Bog naroča Izraelcem, naj se odpočijejo”. Seveda naj bi odšli na dopust, na počit- nice, kamorkoli že, vsi, ki jim bo to, upoštevaje denar v žepu, mogoče, toda dvomimo, da bi odšli študenti, od vseh v Sloveniji naj bi jih bilo kar dve tretjini, ki se boje, da po končanem študiju v do- movini ne bodo dobili zaposlitve. Tudi smo v dvomu glede brezskrbnih počit- nic za 1086 brezposelnih učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol, ki so prijavljeni na Zavodih za zaposlovan- je. Za to množico brezposelnih pedago- gov je pred začetkom podpisovanja po- godb za nove začasne zaposlitve v vsej Sloveniji na voljo samo 58 prostih de- lovnih mest. Brez zaposlitve je tudi veli- ko število vzgojiteljic in njihovih po- močnic oz. pomočnikov v otroških vrtcih. V Sloveniji pa optimistično vzdušje stal- no in najbolj širita premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Za- gotovljena jima je navijaška in najbolj pogosto nekritična podpora vdanih in lojalnih medijev, med njimi tudi vplivne nacionalne TV Slovenije. Navajamo, da je Slovenija država za reševanje drama- tične grške evrske ter fi- nančno-gospodarske krize v obliki posojil in poroštev v zadnjih nekaj letih zelo velikodušno dala skoraj 1,6 milijarde evrov. Ta zne- sek glede na ustvarjeni slo- venski bruto domači proizvod pomeni sploh največji prispevek obu- božani Grčiji med vsemi državami članicami EU. Našli smo celo prostor v oddaji britanske javne TV BBC, ki je Slovenijo oz- načila “za največjo izpo- stavljenko grške krize, za njeno največjo žrtev”. Predsednik vlade pa je ce- lotni zadevi, ki po referen- dumu preteklo nedeljo krizo samo še poglablja, poskušal vzeti aktualnost in nevarnost z izjavo, “naj državljani glede posojila oziroma pri- spevka Grčiji ne skrbijo. Situacijo obvla- dujemo in ne bo prišlo do takšnih stvari, ki bi lahko bile kritične”. Sploh pa ni omenil možnosti, ki se kaže kot verjetna in realna, namreč, da bodo morale med- narodne finančne ustanove dobršen del dolga Grčiji odpisati. Slovenija bi s tem izgubila svoj prispevek, dan Grčiji, na kar pa si je upal javnost opozoriti le pred- sednik stranke Desus in zunanji minister Karel Erjavec. In nadalje: predsednik vla- de Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor sta kot velik uspeh vlad- ne privatizacijske politike označila pro- dajo Nove kreditne banke Maribor, zna- ne z oznako NKBM. Država je za njeno usposobitev, reorganizacijo in razširitev v zadnjih letih porabila nad milijardo evrov, prodala pa jo je za borih 250.000 evrov. NKBM, drugo največjo poslovno banko v Sloveniji, sta kupila ameriški In- vesticijski sklad Apollo in Evropska ban- ka za obnovo in razvoj. Vlada tudi ni izrekla posebne zaskrbljenosti, ker je Evropska komisija zavrnila projekt grad- nje že nekaj desetletij utemeljevane grad- nje drugega tira železniške proge Koper- Divača, kar da je bistvenega pomena ce- lo za bližnjo prihodnost Luke Koper. Ob izstopu Bojana Grobovška, enega izmed ustanoviteljev vodilne vladne stranke SMC, iz njene poslanske skupine, so re- kli, da je “odšel iz osebnih razlogov”. On pa je naštel vzroke, zakaj odhaja, to pa je neizpolnjen program vlade, “poslansko skupino SMC pa zapušča zaradi tega, ker se v njej kljub opozorilom ni zgodilo nič pomembnega”. V kroniki prejšnjih dni se je oglasila tudi Eva Irgl, predsednica parlamentarne ko- misije za človekove pravice in enake možnosti. Sporočila je, da Komisija “ni podprla predloga, naj Državni zbor pod- pre v drugih državah že sprejeto resolu- cijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, ki med le-te uvršča tudi komunizem. To je že drugič v naši parlamentarni praksi, ko vladna koalicija skupaj z nekaterimi drugimi strankami v parlamentu zavrača oceno, da je tudi komunizem totalitarni sistem. Poslanka Eva Irgl je tudi sedaj ponovila tisto, kar je že večkrat poudarila: “Nera- zumljivo je, da v koalicijskih vrstah ne podprejo resolucije o evropski zavesti in totalitarizmih. Upoštevati bi morali, da so jo v Evropskem parlamentu v letu 2009 podprli prav vsi slovenski poslanci, ne glede na svoje politično prepričanje oziroma strankarsko pripadnost”. In še zadnja tema v današnjem prispev- ku za naš tednik, ki me posebej razvesel- juje. Naravni prirastek prebivalstva je bil tudi lansko leto pozitiven, kar pomeni, da se je rodilo več prebivalcev, kot pa jih je umrlo. V Sloveniji se je lani rodilo 10.928 dečkov in 10.237 deklic. Največ novorojenih fantkov je lani, to pa se je zgodilo že šestnajsto leto zapored, dobilo ime Luka, največ novih dojenčic pa ime Eva. Za velik del Slovencev pa pomeni bolečino in celo nacionalno travmo spoznanje, da kar 58% mater, ki so lan- sko leto rodile, ni bilo poročenih. Zaradi razkrajanja zakonske zveze, usta- nove, zasnovane na tradicionalnih vred- notah in izročilih, z utemeljitvami tudi v Svetem pismu in v mnogih novih do- kumentih katoliške Cerkve, navdihuje in opogumlja tudi nastanek spletnega portala katStik. si, namenjenega vernim samskim ljudem, ki iščejo življenjskega sopotnika. Omenjajo, da so se tudi starši papeža Benedikta XVI. našli preko časo- pisnega oglasa. Portal katStik. si uporab- nikom naenkrat ponuja možnost, da spoznajo več sto (z drugimi državami skupaj še več) vernih samskih, ki jih usmerja želja po resni zvezi, zakonu in družini. V Sloveniji se jih je samo v nekaj dneh prijavilo na omenjenem portalu že več kot 700. Marijan Drobež V Slovenija okreva, polna ozdravitev pa je še daleč Plaha ptica lahko kaj hitro odleti rški “ne” bo še pogojeval evropsko ekonomijo. Mnogi se bojijo, da bi v naslednjih tednih pod udarom bile v prvi vrsti tiste države, ki vel- jajo za evropsko periferijo in ki so v preteklih letih bile na robu za- prositve evropske pomoči (ali so ta rob že prestopile). Tukaj so Ci- per, Španija, Italija, Portugalska, med tvegane države nekateri prištevajo tudi Slovenijo. Ja, seve- da, Slovenija je bila še pred dve- ma letoma v zelo hudem po- ložaju in se je trojki komajda ognila. Danes pa je stanje precej drugačno. Slovenijo bi težko spravili v klub najbolj tveganih držav po zaslugi preobrata v vseh pomembnejših makroekonom- skih kazalcih. A to ne sme na Slo- venijo delovati pretirano pomir- jujoče. Gospodarska rast je plaha ptica. Vsak šum jo lahko prestraši in plaha ptica odleti... Metoda palice in korenčka Evropska pot k okrevanju vodi po t. i. metodi palice in korenčka. Palico – torej strogost, predpise in predvsem varčevanje – simboli- zirajo ukrepi trojke in še bolj nemška kaclerka Merklova ter njen finančni minister Wolfgang Schäuble, najglasnejša zagovor- nika varčevanja. Če poenostavi- mo, logika varčevanja predvideva to. Nedisciplinirana država naj počisti pred svojim pragom, naj se olajša vseh potratnih stroškov, naj zaživi precej bolj “špartan- sko”. V zameno bo dobila fi- nančno podporo. Torej gre za fi- nančne reze v zameno za pomoč. Na drugi strani se je komplemen- tarno uveljavila tudi metoda “ko- renčka”, ki jo je z masovnim od- kupom obveznic (quantitative easing oziroma kvantitativno G sproščanje) uvedla Evropska cen-tralna banka pod Mariom Dra-ghijem. Tudi v tem primeru skušajmo poenostaviti: z odku- pom obveznic po zelo nizkih obrestnih merah skuša Draghi v članicah EU ponovno zagnati go- spodarstvo z injekcijo svežega ka- pitala. Učinek je približno enak, kot bi se ECB odločila za tiskanje denarja. Restriktivni politiki troj- ke je Draghi tako dodal ekspan- zivno politiko ECB. Posledica dej- stva, da je v obtoku več svežega denarja, je ta, da valuta izgubi vrednost (to se je zgodilo evru v primerjavi z dolar- jem v zadnjih mesecih) in je posledično bolj konku- renčna v sektorju izvoza: če je tvoja valuta cenejša, bodo tuji kupci lažje (in bolj po- ceni) odkupili tvoje proiz- vode. Izvoz za Nemčijo, a tudi za Slovenijo Kaj ima pri tem Slovenija? To, da je njeno gospodar- stvo zelo izvozno naravna- no. Draghijevi ukrepi so bili sicer namenjeni celotni Evropi in v prvi vrsti Nemčiji, ki je prav tako iz- vozna država in ki mora ohranjati evropsko ladjo na površju. Blage učinke pa je očitno občutila tudi Slove- nija. Torej, ekspanzivna mo- netarna politika, ki jo je Draghi napovedal 26. julija 2012 v govo- ru “Whatever it takes” (Naj stane, kar hoče) in ki predvideva vsak možen ukrep za rešitev evra, je blagodejno pljusknila tudi v Lju- bljano. Lani je imela Slovenija 2,6 odstotno rast, eno od višjih v Evropi, ki jo je omogočil v prvi vrsti prav izvoz. V Sloveniji je v letu 2014 zrasel za 6,9 odstotkov glede na leto 2013, napovedi za letošnje leto pa govorijo o rasti iz- voza v višini približno 6 odstot- kov glede na lansko leto. Skratka, izvozni sektor je bil v Sloveniji vselej zelo močan. Ljubljana pa bi se morala zavedati, da je taka izvozna rast v zadnjih dveh letih v marsičem pogojena tudi z Dra- ghijevim receptom za izhod iz krize. Slovenija sicer v glavnem izvaža znotraj EU (predvsem v Nemčijo), a jasno je, da so po- večanje povpraševanja po sloven- skih izdelkih v drugih državah v precejšnji meri spodbudile nizke obrestne mere, ki so del širšega Draghijevega projekta. Tak zunanji zagon pa, in to je druga plat medalje, ne bo večen, čeprav je Draghijev “naj stane, kar hoče” res izjemen in zelo težak ukrep. Hkrati pa je tudi začasen: njegova vloga je ta, da omogoči Evropi, da se ponovno postavi na noge. Financiranje po- rabe držav bi moralo služiti kot oporna palica, da vlade čim manj boleče uredijo tudi javne finan- ce. Kako se znebiti nevarnosti pali- ce? In to velja tudi za Slovenijo. Čeprav se tega, tako izgleda, v Ljubljani nihče ne zaveda. Slove- nija je torej ugriznila v ponujeni korenček, a se ni še popolnoma znebila nevarnosti palice. Slove- nija je še daleč od stanja urejenih javnih financ. In ko govorimo o urejenosti državnih računov, se- veda mislimo najprej na zniževanje plač, pokojnin ter re- zov v socialo. Da, tudi ti so ukre- pi, ki spadajo v t. i. varčevalno po- litiko. In Slovenija še ni uredila svoje pokojninske politike, niti se ni lotila politike zaposlovanja oziroma reforme trga dela. V Lju- bljani nadalje tudi pogrešamo re- sen razmislek o tem, kako razbre- meniti delodajalca in mu omo- gočiti olajšano zaposlovanje. To je navsezadnje v interesu podjet- nika in delavcev. Zakaj? Prepro- sto, zdajšnja vlada ne najde skup- nega jezika na to temo. Prejšnje je tudi niso ali pa niso bile na oblasti dovolj časa, da bi to izpel- jale. Gre za osnovne zadeve, za katere bi morala izvršna oblast poskrbe- ti. In to posebej v zdajšnjem tre- nutku, ker bi, tudi z ozirom na druge ugodne ekonomske raz- mere, to nalogo opravila lažje, ne da bi ji finančni trgi dihali za vrat. Urejeno stanje znotraj države bi ponudilo primerne po- goje tudi za začetek “notranje ra- sti”: to pomeni ustvariti nastavke za zdrav zagon domače porabe ali, nekoliko drugače, za po- večanje kupne moči povprečne- ga državljana. Neprisebnost v stra- teškiih odločitvah Pa še nekaj... Slovenija bi morala biti veliko bolj “prisebna” še v drugih strateških odločitvah. Poglejmo energetsko ali infrastrukturno politi- ko. Na energetski ravni je daleč največji državni projekt izgradnja šestega bloka šoštanjske ter- moelektrarne. Mimo dejstva, da so termoelek- trarne v tem trenutku najbrž najbolj neeko- loški energetski vir, in mimo dejstva, da je Slo- venija morala že večkrat plačevati kazni zaradi prevelike količine izpu- stov, je postal Teš 6 sim- bol korupcije in slabih me- nedžerskih praks. Prvotno pred- videna cena je iz 600 milijonov evrov poskočila na končno ceno 1,4 milijarde evrov. Policija prei- skuje domnevno podkupovanje v višini približno 285 milijonov evrov, ob tem pa je država za pro- jekt Teš 6 izdala poroštvo v višini 440 milijonov evrov. Kako naj se iz takega projekta razvije nekaj, kar bo za Slovenijo strateškega pomena in ki bo slovensko državo spremenilo v konku- renčnejšega tekmeca? Pa poglejmo še drugi primer: ne- davno je bila Slovenija zavrnjena na razpisu za pridobitev sredstev za drugi tir Koper – Divača. Že le- ta in leta politiki vseh barv in iz vseh strank poudarjajo, kako Slo- venija potrebuje nov železniški krak. Tako bi se z večjo lahkoto in predvsem hitreje prevažal to- vor iz Luke Koper proti tujini. Projekt naj bi po zdajšnjih oce- nah stal 1,4 milijarde evrov. V tem trenutku si Slovenija take in- vesticije ne more privoščiti. Že dalj časa (zaradi pretiranega pri- manjkljaja) Ljubljana izvaja samo še projekte, ki so sofinancirani s strani EU. Tako je tudi v tem pri- meru vlada predstavila projekt drugega kraka železnice na razpi- su za pridobitev sredstev iz evrop- skih skladov. Odziv? Negativen, sredstva niso bila dodeljena. Slo- venija namreč ni imela finančne- ga kritja za predstavljeni projekt. Če poenostavimo, vlada je v Bru- selj poslala projekt, ni pa nakaza- la, od kod bo črpala še ostala sred- stva (poleg evropskih, seveda) za dokončanje projekta. Ker država zaradi večkratnega prekoračenja maastrichtskih kriterijev ne more najeti tolikšnega posojila, se je si- cer v zadnjem letu omenjala možnost zunanjega partnerja. A kaj, ko je pomemben del vlade to možnost takoj označil malodane za izdajstvo. Železniška infra- struktura, po njihovem nauku, mora ostati v državnih rokah. Po- sledica tega? V Bruselj je romal projekt brez finančnega kritja. In denarja iz Bruslja ni bilo. Kako lahko ob teh postavkah še sploh govorimo o konkurenčno- sti? Pot je še dolga, plaha ptica pa lahko odleti vsak trenutek. Andrej Černic Stranke koalicije ponovno zavrnile oceno, da je tudi komunizem totalitarni sistem Slovenija je Grčiji posodila največ med državami EU in vse bo lahko izgubila Kultura / Aktualno9. julija 201514 NATUROPATSKI NASVETI (73)Erika Brajnik PRAZNIK BOLEZNI Prejšnji teden sem prebirala članek v lokal- nem časopisu in ostala domala razočarana. Naslov prispevka je bil Psoriada. Prispevek poroča o srečanju psoriatičnih bolnikov o druženju, igrah, pitju in jedači. Kako so se zabavali, kako so tekmovali in kako je bilo lepo. Prispevek pravi, da je psoriaza velika nadloga, a tudi priložnost za druženje, po- vezovanje, zabavo in lepa doživetja. Prispevek se končuje tako nekako, da je Psoriada enkraten dogodek, ki se ga je vredno udeležiti, no- vim članom pa spo- ročajo: “pridružite se nam in se veselite z nami”! Moje razmišljanje je malo drugačno, bo- lezen je bolezen, ko si bolan, ti telo govo- ri, da nekaj ne delaš prav. Zato je smiselno, da si prizadevaš, da to saniraš. Samopomi- lovanje, rekoč: “sedaj imam pa psoriazo, neozdravljivo bolezen, vdam se v usodo”... ni pravi način gledanja v svet. Povezovanje mora biti v vrednotah, ki so vezane na spoštovanje svojega telesa, red v življenju in vsakdanjo vadbo, disciplino v prehrani, tako se “luskavice” elegantno znebimo (preverjeno že večkrat). Takšen praznik bi moral bolnikom osmisli- ti bolezen, v luči ozdravitve in prizadevan- ja za boljši jutri. Zakaj poveličujemo bolezen, zakaj ne praz- nujemo zdravja, zakaj ne posvetimo praz- nik vrednotam, kot so: ne kradi, ne laži, spoštuj svoje telo! Veliko bolj enostavno je vdati se v usodo in nemočno gledati film, ki se ti odvija pred očmi. Lahko je, ker sam nisi akter, za- to se ti zdi, da ne prevzemaš nobenih odgo- vornosti za svo- je zdravje, saj nič ne delaš. Svojo usodo prepuščaš v ro- ke tableti, tera- piji... le-te delu- jejo, zato ozdra- vitve ni. Sam pa praznuješ svojo bolezen! Vsako, čisto vsako bolezensko stanje lahko izboljšamo, če svoje telo okrepimo, če si prizadevamo in ga na vse načine, ki jih poznamo, krepi- mo. Vsaka bolezen je izraz nelagodja duše, zato se moramo dotakniti in uravnati tudi to in ne nazadnje vsako zdravljenje je vsaj 60% odvisno od volje. Hočemo ozdraveti, ali nam je lažje se skrivati za obrazom bo- lezni? Iščimo zdravje! www.saeka.si Zborovski koncert APZ Tone Tomšič je navdušil občinstvo MIRENSKI GRAD e bežen pogled v napo- vednik naše občine pove, da je v občini Miren - Ko- stanjevica res bogata izbira kul- turnih dogodkov. In ljudje se radi družimo, zato so te prire- ditve dobro obiskane. Ob 10-letnici Kulturnega društva Stanko Vuk Miren - Orehovlje je društvo želelo občane posebej počastiti s kon- certom vrhunskega mešanega pevskega zbora APZ Tone Tomšič. Zbor sestavljajo pre- težno študentje, ki študirajo v Ljubljani. Vedno so jih vodili Ž priznani zborovodje, sedaj Sto-jan Kuret, dobitnik nagradePrešernovega sklada 2012 ter eden najuspešnejših zborov- skih dirigentov v zadnjih dvaj- setih letih. Dne 20. junija je zbor nastopil na Mirenskem Gradu v cerkvi Žalostne Matere Božje. V prvem delu so se predstavili z zahtev- nim sakralnim programom, v drugem pa z deli slovenskih skladateljev. V bogati akustiki cerkve so v svežih preoblekah zazvenele ljudske pesmi iz ra- zličnih delov Slovenije, ki so še posebej navdušile publiko. Med samim koncertom je bilo čutiti mladostniško energijo, ki so jo pevci izžarevali med sa- mim petjem. Poslušalci smo jih negibno poslušali in uživali v njihovi interpretaciji skladb. Naj povem, da so v tem zboru že v preteklosti nastopali tudi študentje iz Mir- na in okolice. Tudi danes je ta- ko. Iz Mirna v njem nastopa Matija Budin, iz Orehovelj Eva Dolinšek, iz Bilj Matej Velikonja in iz Devina Lu- cija Tavčar. Prav ponosni smo nanje, da so člani tako imenit- nega pevskega zbora. Zboru APZ Tone Tomšič želimo še veliko uspeha. Želimo si, da bi nas še kdaj razveselili s tako imenitnim nastopom, kot je bil ta na Mirenskem Gradu. Marta Pavlin in Eva Dolinšek Gnidovčev dom na Mirenskem Gradu Naši mladi talenti red desetimi leti, 18. junija 2005, je bila v dvorani Gni- dovčevega doma na Miren- skem Gradu z odprtjem razstave akvarelov slikarja Andreja Kosiča iz Rupe prva prireditev z naslo- vom Naši mladi talenti. Priredi- tev je tradicionalna in tako smo v četrtek, 11. junija 2015, pripra- vili že 10. jubilejno prireditev, na kateri je nastopilo kar dvaintride- set učencev. Le-ti se izobražujejo na treh glasbenih šolah, s kateri- mi že vsa leta KD Stanko Vuk te- sno sodeluje: GŠ Nova Gorica, SCGV Emil Komel iz Gorice ter GŠ Sežana in OŠ Miren. Skupaj z mentorji so nam pripravili čudo- vit glasbeni večer. Nastopajoče in vse prisotne je nagovoril častni pokrovitelj prireditve, župan Ma- vricij Humar, ki je hkrati čestital učencem, ki so dosegli rezultate na regijskih in državnih tekmo- vanjih. (Pavla Vezjak, Jure Pahor, Rok Klančič, Neža Marussi, Ana- stazija Marija Košuta, Ivana Ma- russi, Tamara Harej) in jim pode- lil pohvale. Županu sta se z govo- rom pridružila še ravnatelj GŠ Nova Gorica Sandi Vrabec in rav- nateljica SCGV Emil Komel Ales- P sandra Schettino.Ob tem jubileju lahko rečemo, daso bili prav otroci tisti, ki so nam skupaj z učitelji in starši pomaga- li stkati prijateljske vezi in nas po- vezali z glasbenimi šolami. V vseh teh letih je nastalo deset čudovitih slik, ki so jim vsebino in barve dali otroci, ki so nasto- pali kot instrumentalisti ali pa kot pevci v zboru. Ponosni smo, da jih kar precej izmed njih na- daljuje šolanje na srednjih gla- sbenih šolah in Akademiji za gla- sbo. Ob tej priložnosti se iskreno zah- valjujemo vsem prejšnjim in se- danjim vodstvom ter delavcem vseh šol za sodelovanje z našim društvom ter prejšnjemu županu Zlatku Martinu Marušiču za vsa leta pokroviteljstva in Roberti Fi- lipič za vso pomoč pri organiza- ciji. Mojca Dolinšek ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 7. julija, ob 14. uri. Osma številka mladinske revije Galeb Pomladna radoživost omladno veselje ob prebu- jeni naravi, ki ponuja živo- barvne cvetove, žvrgolenje ptic in lahno spreletavanje me- tuljev, je razvidno z naslovnice aprilske številke Galeba, ki jo je prispevala Alexia Paoletti, dru- gošolka OŠ Albert Sirk iz Križa. O jutranji rosi, ki jo v glinen vrček nabira škratek, poje nežna pesmica Špele Kaplja, ob ravno tako nežni, z lepimi občutki pre- pojeni ilustraciji Mojce Cerjak. Palček Elo, ki skrbi za zdravje gozdnih živalic, je protagonist istoimenskih verzov Martine Le- giša ob ilustraciji krepkih barv Štefana Turka; stara sipa pa kral- juje v pesmi Sipa Jureta Jakoba. Častitljivo gospo, ki se vrača do- mov čez veliki ocean, je upodo- bila Anja Jerčič Jakob. Tinka iz povesti v nadaljevanjih Lovro in Tinka Maje Furman si je sama zagodla aprilsko šalo, prizorček je ilustrirala Ivana Soban. Palček Ušesnik v napeti in “strašljivi” zgodbi Marka Gavriloskega se je vrnil domov v svoj gozd, kjer ga je na jasi čakal zbor jeznih palčkov, ki sprva niso hoteli uslišati prošnje kralja Sanjača, naj mu pomagajo premagati mo- re, ki želijo uničiti sanjski svet, nato pa so se premislili … Mra- vljinček Mrovi se v zgodbi Robija Šabca zavzema za pomoč termi- tov, brodolomcev iz Termitreje, ki zapuščajo svoje domove, da bi rešili življenje pred sušo, lakoto, grozljivimi vojnami. Pripoved se jasno navezuje na kruto realnost brodolomcev v našem Sredo- zemlju, ki bežijo pred strahotami preganjanj in vojn. Dunja Jogan je prikazala čoln, ki se bori z raz- besnelimi valovi. Barbara iz pri- povedi Eveline Umek Hiša na koncu je na svojih hišnih vratih zagledala napis v rdeči barvi: čarovnica; to jo je zelo zabolelo. Dejanje je zakrivil Marko, ker mu otroci niso dovolili, da bi se še P sam z njimi igral na Barbarinemtravniku. Pa se je vse dobrokončalo zaradi Barbarinega do- brega srca in njene lepe vzgojne misli. Živa Pahor je v toplih bar- vah prikazala dekle, ki jo ob- krožajo otroci, srečnih obrazkov. Marjeta Zorec se je spet poglobi- la v nekdanje viteško življenje in opisala viteškega pesnika Ulricha Liechtensteina, ki je orisal najz- namenitejši in največji vojaški turnir v vzhodnoalpskih deželah med Jadranskim morjem in Do- navo. Bralci, ki jih še posebno veselijo take malce skrivnostne zgodbe, bodo z veseljem prebi- rali razburljivo povest tega naj- večjega častilca viteškega življen- ja in kulture v vzhodnoalpskem prostoru. Komur pa je pri srcu naravoslovje, bo na mah prebral rubriko Tomaža Pisanca Žuželčje zgodbe. Ob ilustracijah Boštjana Plesničarja so pod naslovom Go- dalni orkester na trati na vrsti ko- bilice, ki so rastlinojede, mesoje- de ali vsejede vrste in imajo veli- ko moč v zadnjih velikih nogah. Nekatere vrste kobilice lahko ob primernih pogojih sestavljajo ogromne roje, ki vsebujejo več milijonov osebkov in lahko opu- stošijo pokrajino, kjer se hranijo. Take so kot osma božja nadloga omenjene v Svetem pismu. Kla- risa M. Jovanovič še naprej vztrajno išče Slikovite besedne zveze: za tokratni prispevek se je ustavila pri vodi, za življenje naj- bolj dragoceni tekočini; če je kdo iznajdljiv, mu pravimo, da zna speljati vodo na svoj mlin, včasih nam kak posel spodleti, pade v vodo, včasih se kdo trudi zaman, kot bi z rešetom nosil vodo (prav to je kot vselej zelo sliko- vito upodobil Veno Do- lenc), tistemu, ki je lepo, kjer je, pravimo, da se počuti kot riba v vodi, ko se kdo boji, se trese kot šiba na vodi, nekateri se pustijo žejni prepeljati čez vodo … V aprilski številki Galeba sta seveda tudi medved in miška Majde Koren in Bojana Jurca, ki pod na- slovom Veselo na delo! predstavljata poklic zi- darja; zapisu so pri- ložene naloge, ki jih bo- do rešili pozorni bralci. Nadaljuje se tudi zgodba v stripu Počitniški biser; Živa se je prestrašila, ko je brala o ropu biserja v zlatarni, zato je ponoči imela moreče sanje … Zabavni strip Ko-Ko-Krišna, ki ga v besedi in sliki prikazujeta Maša Ogrizek in Miha Ha, je tokrat naravnan na zabavno šolo v naravi. Jasna Merku’ govori o življenju in delu Lojzeta Spazzapana, ki se je rodil v Gradišču ob Soči l. 1889, umrl pa v Turinu l. 1958. Razstavljal je tudi na zelo pomembnih med- narodnih razstavah, npr. l. 1937 na beneškem Bienalu. Prof. Mer- ku’ spodbuja mlade risarje, naj po Spazzapanovem zgledu po- skusijo narisati geometrijske like v strukturi razgibanih pasov ukrivljenih črt. V osmi Galebovi številki se najde še kaj: Galebov kviz, vaje za najmlajše, rubrika Naši šolarji pišejo in rišejo, pa še križanka na hrbtni strani revije. Veselo prebiranje! IK Aktualno 9. julija 2015 15 poštovani predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu gospod Ivan Hršak, spoštovane zbrane gospe in gospodje, vsi, ki ste v domovini Sloveniji doma, in vsi tisti, ki jo nosimo v srcu, a živimo iz- ven meja Republike Slovenije! Najprej bi se rad iskreno zahvalil gospo- du Ivanu Hršaku in njegovi ekipi za po- vabilo v Državni zbor, ta hram demokra- cije, kot ga je zelo lepo poimenovala go- spa Barbara, ki me je po elektronski pošti v imenu predsednika Komisije povabila na že 15. Vsesloven- sko srečanje, ki se ga sicer že po poklicni poti vsako leto ude- ležujem, saj gre za enega tistih odmevnih dogodkov v domo- vini, ki nam, Slovencem, ki živimo izven nje, veliko pome- ni. Sami ste slišali, da Republiko Slovenijo sam imenujem do- movina, ker je zame res tako, saj je Slovenija moja očetnjava in prav bi bilo, da jo Slovenci tako doživljamo, v dobrem in seveda tudi v slabem. Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo je naslov današnjega srečanja in prav je tako, saj si moramo vsi po vrsti, kjerkoli že smo, skupno pri- zadevati za skupno dobro in lepo, ali, kot sem naslovil sam svoj priložnostni nago- vor, biti moramo enotni v različnem do- ma in v svetu, vedno zavezani skupnemu dobremu in lepemu! Morda se bo komu zdel ta naslov preveč retoričen, neprimeren, a sam še vedno trdno verjamem, da smo lahko enotni in zavezani skupnemu dobremu in lepe- mu, čeprav smo med seboj različni, prav- zaprav moramo to tudi ostati. Kakšen dolgčas bi na svetu in tudi pri nas bil, če bi bili vsi enaki, kakšen porazen dolgčas! Različnost pomeni bogastvo, dovoliti si razmišljati drugače tudi, biti zavezani skupnemu dobremu in lepemu pa je ob- veza, če nam je seveda mar za domovino, očetnjavo! Eden od očitkov, gre seveda za neupra- vičene očitke in mestoma tudi zelo žalji- ve, vsem nam, ki ne živimo v domovini Sloveniji, a z njo dihamo, upamo, živi- mo, jo ne nazadnje tudi v tujini predsta- vljamo s svojim delom in življenjem, je ta, da nosimo domovino v srcu predv- sem zaradi tega, ker v nji ne živimo, in zato, ker da imamo od nje samo koristi, sami pa ne prispevamo ničesar. Gre seveda za veliko zmoto in žaljivko, ki zaboli vsakogar izmed nas, ki nosimo domovino v srcu in smo njeni ambasa- dorji že s tem, da smo v tujini Slovenci. V dobrem in slabem, seveda. Naj se sam, kot odgovorni urednik slo- venskega tednika Novi glas v Italiji in kot človek, ki živi od dela v slovenski usta- novi v Italiji, najprej iskreno zahvalim vsem vam, predvsem pa domovini Slo- veniji za vso pomoč, ki nam jo daje, saj bi sicer manjšinski tednik, kakršen je naš, ne mogel izhajati, vsaj v takem ob- segu, kot je, zagotovo ne. Zahvala gre tu- di za vso pomoč, ki jo Slovenija daje našim otrokom, ki študirajo v domovini, in z velikim veseljem lahko povem, da jih je vse več, ki prihajajo v domovino na univerzo v Slovenijo iz Italije, kar je dober obet za prihodnost, pa čeprav se sami zavedamo, kako težko je za mlade danes. Saj ni res, da včasih ni bilo težko, tudi Novi glas je namreč sad združenja dveh tednikov v enega, ker je Novi glas pravzaprav doslej edina velika združitev, nastal je iz tržaškega tednika Novi list in goriškega Katoliškega glasa, ki se je pred dvajsetimi leti zgodila pri nas v Italiji in je živ dokaz, da se zmore narediti več, bolje in lepše, če se le hoče. Pri Novem glasu smo hvaležni za vsako pomoč in smo seveda zaskrbljeni kako naprej, ker so tudi nas doleteli finančni rezi, kar je živ dokaz, da nismo nič posebnega, da je tudi narodna manjšina v Italiji samo del slovenskega naroda, domovine Slo- venije, ki je sedaj v primežu finančne, gospodarske in družbene krize. Na tem mestu pa bi rad poudaril, da se morate prav tu, v hramu demokracije, kar Državni zbor RS je in mora biti, ostati tudi v prihodnje, še kako zavedati, kako pomembne so slovenske ustanove v za- mejstvu, po svetu za ves slovenski narod, seveda najprej za narodno manjšino v Italiji, a posredno za ves slovenski narod in domovino samo. Pri Novem listu, Katoliškem glasu prej in pri Novem glasu danes smo se tisti, ki smo jih soustvarjali, vedno zavedali, da narodna manjšina ne more obstati, če se ne nasloni na večinski narod, če za seboj nima domovine Slovenije, preprosto: če naš človek v Italiji ne ve, da se lahko za- nese na pomoč domovine. Seveda ne go- vorim samo o finančni pomoči, ki je se- veda prepotrebna, če hočemo, da bodo temeljne slovenske ustanove obstale in dobro delovale tudi v prihodnje, ampak govorim o tisti zavesti, da pripadaš slo- venskemu narodu, da si del domovine Slovenije, da lahko zahtevaš zase svoje temeljne pravice, a v šestdesetmilijon- skem morju italijanskega naroda pri tem nisi sam, ker veš, da je ob tebi domovina, država, Republika Slovenija. To je izjem- no pomembno, verjemite, da je, kot je pomembno, da pripadnik slovenske na- rodne manjšine v Italiji pozna in je del slovenske kulture, življenja naroda same- ga, da čuti, živi slovenstvo in Slovenijo. Ne slepim se in zato vam ne tajim, da se je odnos do narodne identitete, samo- bitnosti, tudi pri nas spremenil, saj smo kot na- rodna manjšina samo del da- našnjega globaliziranega sveta in to na vseh področjih, tudi na področju narod- no mešanih zakonov, ki v naše vrste pri- našajo nove izzive, pravzaprav novo bo- gastvo, saj so otroci narodno mešanih za- koncev bogastvo; že od malega namreč živijo, čutijo tako slovensko kot seveda tudi narodno pripadnost drugemu naro- du in prav zato mora biti naša domovina dom prijaznih ljudi, odprtih, širokih, za- nimivih ljudi. Vse več je tudi otrok iz ita- lijanskih družin, ki obiskujejo šole s slo- venskim učnim jezikom. S seboj zares prinašajo težave, ker se morajo v šoli jezika šele naučiti, a tudi pri- ložnost za vse vpletene v ta nova razmerja, seveda naj- prej za nas, da jim našo kul- turo, naš svet, našo domo- vino približamo, da postane del njih! Za nas, Slovence, ki živimo v Italiji, se je včasih reklo, da smo most med dvema kul- turama, da smo ljudje ob meji, danes se govori, kako meja ni več, ali pa se spet prazno besediči o tem, kako so meje ostale v naših glavah, ker da državnih meja ni več. Da to ni res, pričajo sedanji veliki problem s prisel- jenci, ki se jih razviti Zahod otepa prav tako, kot se je otepal Novi svet naših prednikov, ki so morali na tuje. V domo- vini nas nekateri gledajo postrani, češ da smo Italijani, saj ljudje v Sloveniji pre- malo poznajo našo stvarnost, v Italiji se najdejo še vedno tisti, ki na nas gledajo z nezaupanjem, tudi zato nekateri izmed nas ne vedo, kje pravzaprav je njihov dom, kje je njihova domovina, kar je se- veda pogubno. Že res, da so med nami, tako v našem prostoru kot v domovini, tudi taki, ki prisegajo na neko prazno svetovljanstvo in se narodnih, državnih simbolov, domovine same sramujejo, a ti ne vedo, da svetovljan ne moreš biti, če ne veš, kdo si, od kod prihajaš, kaj si in ne kam greš! Sredi Pariza ali Rima si lahko svetovljan kot Slovenec le takrat, ko imaš v sebi trdnost lastnih narodnih, jezikovnih, kulturnih korenin, sicer si le eden več med tistimi, ki se danes v veli- kem svetu izgubljajo v vseprisotni gmoti današnje družbe brez sidrišč in trdnih te- meljev. Ko zase in za svoje rojake v Italiji torej zahtevam pravice, ker jih sam najprej drugim dajem, isto zahtevam tudi od do- movine, da me sprejme kot sina, da vse nas, ki živimo izven meja Slovenije, ima za svoje hčere in brate! Zahtevam to pra- vico zase in za vse, ki se vsakodnevno bo- rimo za slovensko besedo na jezikovno najbolj izpostavljenem in ranljivem po- dročju. Ničesar ne prosim, ampak zahte- vam, ker sem sam ambasador svoje do- movine in ga ni italijanskega prijatelja, ki ne bi vedel, ko nas spozna, za Sloveni- jo, za njene lepote in za bogastvo, ki jo Slovenci hranimo in vnašamo v skupno Evropo. Veliko dobrega smo naredili, da so odnosi med Italijo in Slovenijo danes boljši, ne samo mi, ampak predvsem mi, z vsakodnevnim pogovorom, tudi z vsa- kodnevno trmo in vztrajanjem pri ohranjanju, uporabi in plemenitenju slo- venskega jezika, predvsem pa s tem, da se nismo asimilirali v veliko italijansko narodno morje. Niti ne veste, kako težko je, ko nas itali- janski prijatelji sprašujejo, kaj se dogaja v domovini Sloveniji, pa naj gre za dnev- ne gospodarske polome ali pa za velikan- ski razkol, ki ga vsakdo, ki nas bolje poz- na, takoj začuti. Ta pogubni Damoklejev meč, ki stalno visi nad vsem slovenskim narodom in nad domovino, ki ga mora- mo skupaj preseči. Za antropologe, proučevalce človeka, vseh prepričanj je pravi aksiom dejstvo, da je človek v zgo- dovini časov postal človek šele takrat, ko je pokopal sebi enakega. In zato vas tu, v hramu demokracije, naravnost rotim, da se to zgodi tudi v domovini Sloveniji: Da se torej dostojno pokopljejo vsi, ki so bili pobiti med vojno in po njej, pa če so Slo- venci ali ne, vsi so namreč ljudje in večina od njih ima potomce, ki imajo pravico vedeti, kje so njihovi svojci po- kopani. Da, rotim vse nas in vas, tu, v hramu de- mokracije, da do dostojnega pokopa vseh žrtev vojne in povojnih pobojev pri- de, smo namreč sinovi in hčere žrtev in pobijalcev, vsi smo to! In zato nihče nima pravice smešiti pra- vičnega narodnoosvobodilnega boja in nihče nima pravice odrekati nikomur pravice do dostojnega pokopa! Že leta 2003 sem v svojem slavnostnem govoru na gmajni v Bazovici, kjer imamo Slovenci svoje narodne junake, v hrbet ustreljene, citiral italijanskim prijateljem, ki samo nekaj metrov stran objokujejo svoje žrtve povojnih pobojev, velikega italijanskega kardinala Carla Mario Mar- tinija, ki je zapisal, da smo vsi dolžni, če seveda hočemo postati normalna družba, sprejeti, skušati razumeti, imeti sočutje do bolečine drugega! Od tu naj se začne ponovna skupna pot, iskanje ene in edine resnice o nas samih po različnih poteh, a zavezani moramo biti dobremu in lepemu! Ne moremo in ne smemo živeti drug mimo drugega, ampak smo dolžni živeti drug z drugim in skupaj iskati skupno dobro in lepo! Ko s težavo razlagam italijanskim prija- teljem to našo bolečino, se zavedam, da je med nami premalo sočutja, premalo pristno človeškega, toplega usmiljenja, premalo solidarnosti in premalo poslu- ha za bolečino drugega. Kako si lahko drugače razlagamo plenjenje skupnega premoženja, zakladnice naše skupne do- movine, kako si lahko drugače razlaga- mo dejstvo, da v današnji družbi naše slovenske domovine skorajda ni več sle- du o krščanski socialni misli in ne več visoke laične etike, ki sta še kako odliko- vali naše velike može v preteklosti. In tu- di ni več posluha za malega človeka, za tistega človeka, ki mu moram kot časni- kar dajati glas, ker ga sam nima, ker so mu ga vzeli. Zato gre moja misel predv- sem vsem tistim, ki so na rob potisnjeni in brez glasu v javnosti. Moja misel gre vsem tistim, ki se jim je s sramotno niz- kimi pokojninami začrtalo strašno pričakovanje onemoglosti na stara leta, ko bodo samim sebi, otrokom in vsem nam samo še breme, ne pa spoštljive ose- be. To pa zato, ker se jim je s sramotno nizkimi pokojninami vzelo vsako dosto- janstvo. In prav tu, v hramu demokracije, bi mo- rali prav njim dati glas in vidljivost, predvsem pa sprejemati take državne za- kone, ki bi onemogočali, da bi plenilci naše domovine še naprej in nemoteno nadaljevali s svojim roparskim početjem in ne bi zato policisti na cestah lovili sa- mo nas, ki prehitro vozimo, ampak bi sodnikom s temi zakoni omogočili, da jim ne bi bilo več treba samo nas oglobiti zaradi prekrškov ter istočasno brezbrižno gledati stran, ko se pred očmi vseh vrstijo ropi stoletja! Prej sem napisal, da sam lahko zahtevam to, a sam tudi dobro vem, koliko danes pomenijo besede z obrobja in še posebej le besede predstavnika narodne manjšine. Pa vendar! Začeti je treba pri sebi, vedno! Ko me prijatelji iz osrednje Slovenije vprašajo, kako se Italija drži na površini, ker ima pač večina Slovencev iz domo- vine o Italiji zmotno predstavo, da gre za mafijsko državo, jim odvrnem samo to: “Italija ima veliko težav, tudi veliko davčnih utaj je, tudi mafijske družbe, ce- lo sodstvo ima svoje napake, a sam sem prepričan, da Italijo držijo na nogah ved- no in samo eni in vedno isti: Tisti, ki plačujejo davke, vse davke, in so pošte- ni”! Recept je torej preprost. Sam si našo skupno in ljubo domovino predstavljam kot velik vipavski, kraški, goriški, istrski, primorski borjač, to naše prešerno in od- prto dvorišče, ki je veliko več kot dvorišče samo, saj je to kraj srečevanj, kjer nikdar ni vse na mestu, kot bi moralo biti, in ozkim ljudem to ni po godu, je pa na našem lepem borjaču prostora za vse lju- di, tudi in predvsem za ostarele in obne- mogle je vedno na njem ustrezen stol, za otroke je vedno igrišče. Naš borjač je kra- sen, saj ga odlikuje širina morja, burja vedno odpiha zlobne misli in vse nez- drave bacile, figa nekje v kotu pripove- duje zgodbo o sladkosti življenja, stari so- di v kotu o naših prednikih, odvečno ka- menje, stare grede in korci pa o tem, da je naše življenje vedno živo, pesek o tem, da bomo še gradili, šterna o tem, da ve- mo, kako moramo zgledno skrbeti sami za okolje in čisto vodo, stari sodi pa ima- jo itak svojo zgodbo o možeh in ženah, ki so darove zemlje, sonca, vode znali de- liti s sebi enakimi. Pod latnikom, pod našim gankom, s katerega je širen po- gled, je vedno dovolj prostora za vse, mi- za je ravno dovolj velika, da se ob njej vedno najde prostor za nepovabljenega, a vedno dobrodošlega gosta, kajti vsi ve- mo, kako res je, kar so nas naše mame in stare mame učile, da je namreč tam, kjer je hrane dovolj za pet ljudi, dovolj še za šestega; murva nam govori o naši zave- zanosti zemlji, oljka o tem, da vemo, ka- ko lepa je sredozemska radoživost in ve- selje do življenja, mirna cipresa pa o tem, da nismo edini tu, saj nas spominja na večnost, na prednike in istočasno tudi na zanamce, kot nam tudi odpira okno v neznano, v vse tisto, kar nas presega, zato dela bolj človeške, minljive, a obe- nem tudi večnosti, dobremu in lepemu zavezane … Da, lep je ta naš borjač, lepa je ta naša domovina in prav na vseh nas je, da taka postane in ostane! S Velika obogatitev v poletnih dneh Počitnice na igrišču vesti in pozorni bralci našega tednika so najbrž opazili, da v poletnih me- secih v teh stolpcih praviloma ne pozabimo na bogat utrip, ki zaz- namuje naša športna društva tudi v obdobju, ko se je sezona končala. Marsikateri naš klub po- nuja šolski mladini možnost, da preživlja počitnice koristno in predvsem nekoliko drugače. Po- letna središča s športnimi vsebi- nami niso seveda nobena novost, so pa v tem času dodobra poživila dogajanje pri nas in so poleg tega v veliko pomoč staršem, ki delajo in se med dnevom ne morejo v Z celoti posvetiti svojim otrokom.Seveda pri tem ne gre zgolj za par-kirišče. Tabori, tečaji, kampi so priljubljene in dragocene poletne pobude. V kombinaciji z dopu- stom v družinskem krogu (kjer je mogoč), bolj ustvarjalnimi polet- nimi centri in delavnicami ter ta- borjenji predstavljajo idealen način za smotrno uporabo časa v pouka prostem obdobju. Seveda, potrebno je tudi nekaj dni počiva- ti doma, vendar naraščaj potrebu- je predvsem aktivnost in zanimi- ve dejavnosti, tako da kaže poletje izkoristiti čim bolj plodno, kar nedvomno prispeva tudi k posa- meznikovi osebnostni rasti in ustreznemu dozorevanju. Športni tedni, pa naj gre za tečaj jadranja, kajakaški tabor, košar- karski, nogometni ali odbojkarski kamp, prinašajo s tega vidika uspešno, preverjeno formulo. Kdor ima otroke ali je taka polet- na središča doživel v prejšnjih le- tih, se bržkone spomni, da so udeleženci ob koncu dneva na- ravnost izmučeni in nato spijo kot angelčki. Smo namreč v času, ko je – kot letos – praviloma vroče, tako da je večja tudi poraba energije, pogosto pa sodelujoči preživijo večji del dneva (seveda z zaščitno kremo in čepico) na prostem. Predvsem pa se dekleta in fantje, ki obiskujejo kamp ali tečaj, premikajo od jutra do sre- dine popoldneva. Tipičen dan načeloma poteka tako, da se zju- traj otroci počasi zberejo ob prosti igri, nato vaditelji predstavijo vse- bino delovnega dne in že je čas za dopoldanske dejavnosti, vad- bo, trening. Sredi jutra ne smeta manjkati sadna malica in voda, opoldne pa se navadno vsi ude- leženci srečajo na kosilu, kamor so se morda nekateri pripeljali ali vrnili iz telovadnice, z morja, tek- movališč. Aktivni počitek po obe- du po navadi poteka ob družab- nih igrah, kakem lahkotnem pre- davanju, obisku gosta, v senci ali hladnejših prostorih. Nato pa je na vrsti še popoldanski del. Če dopoldne trenerji svežim otro- kom ponujajo na primer vadbo tehnike ali piljenje telesne pripra- ve, je popoldne – ko je še topleje in so tečajniki že bolj utrujeni – trening bolj usmerjen v kaka za- bavna tekmovanja, igrice, turnir- je. Med 16. in 17. uro se načelno dan konča, izjema so seveda po- nudbe (kot so tabori in priprave na tujem), kjer so otroci daleč od doma, v družbi tudi prespijo in skupaj kajpak preživijo še večerne ure. Kakorkoli že, kdor si je izmislil športna poletna središča, je imel srečno roko. Če ste še v času in bi vam to ustrezalo, pa poiščite po ponudbi društev in vpišite svoje otroke na tovrstne tečaje. Ne bo vam žal, zanje pa bo to velika obogatitev. HC Jurij Paljk spregovoril na XV. Vseslovenskem srečanju Enotni v različnem doma in v svetu ... Aktualno9. julija 201516 Katoliška knjigarna / Na kavi s knjigo Refleksija o sodobnem času v romanu Marka Sosiča GORICA sebinsko zmeraj zanimiva srečanja Na kavi s knjigo v Katoliški knjigarni na go- riškem Travniku so se za letošnjo sezono končala v četrtek, 25. ju- nija 2015, ko je prišel v goste Mar- ko Sosič, nominiranec za nagrado kresnik 2015. Tudi tokrat mu je za las ušla, morda zato, ker jo krojijo v naši lepi prestolnici, Ljubljani, ta pa je prevečkrat zazrta v svoj centralistični jaz in pozablja na pomembnost svojega “obrobja”. Marka Sosiča ljubitelji gledališke- ga sveta poznajo predvsem kot dolgoletnega umetniškega vodjo SSG in tankočutnega, prodornega režiserja, ki se s svojim razpoznav- nim poetičnim režijskim pristo- pom vselej pronicljivo zapiše v gledalčevo dušo. V zadnjih letih pa je Sosič ustvaril kar štiri iz- vrstna literarna dela, v katerih raz- mišlja o našem času in o svoji umeščenosti v njem, zmeraj tudi s pogledom na pretekle dogodke. Po romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, ki ga literarni kritiki uvrščajo med najboljše romane- skne zgodbe zadnjih let, je lani izšel pri mariborski Založbi Litera Kratki roman o snegu in ljubezni v knjižni zbirki Piramida. Marka Sosiča in zbrano publiko, med ka- tero so bili tudi Aleš Berger, Zoltan Jan in kar dve nekdanji Sosičevi profesorici, Kazimira Paulin in Marija Češčut, ki ga je kot študen- ta s knjigo Franceta Avčina Kjer tišina šepeta “zastrupila z ljubez- nijo do hribov”, ter sovodenjska županja Alenka Florenin, je v ime- nu organizatorjev, Katoliške knji- garne, kateri se je tokrat pridružila Javna agencija za knjigo RS, poz- dravil Damjan Paulin. Medtem ko so poslušalci srebali dišečo kavo podjetja PrimoAroma, sponzorja teh srečanj, je Sosičev roman po- globljeno in strokovno tehtno predstavila prof. Loredana Umek, ki je avtorju postavila tudi nekaj vprašanj o samem delu in o nje- V govem literarnem snovanju na-sploh. Naj navedemo nekaj nje-nih ugotovitev o Kratkem roma- nu o snegu in ljubezni, ki “tema- tizira bližino in oddaljenost lju- bezni, na novo vzpostavljeno bližino prijateljstva in sočutja do šibkejšega. Predvsem pa odpira refleksijo o sodobnem času nasilja, človekove zbegane na- ravnanosti in izgube orientacije, ko se v pro- stor zavesti naselita strah in zlo, ki lahko iz- niči posameznikovo identiteto ali celo zruši ustaljeni družbeni red. Dinamično težišče ro- mana ni zgodba, poda- na skozi perspektivo dveh notranjih glasov, temveč način avtorjeve- ga pripovednega posre- dovanja. Sosičeva ved- no bolj odprta moder- nistična forma pripove- di, z izpostavitvijo se- danjega in polpretekle- ga časa, postaja zavestna angažirana umetniška gesta literar- ne socializacije. /…/ V notranji zgradbi roma- na so predvsem pou- darjene snovne, časov- ne in prostorske premestitve, ki lomijo linearnost zgodbe na ose- mintrideset kratkih dramatično zgoščenih prizorov. Pisateljevo potiskanje zgodbe v razrahljano poetiko fragmenta, ki sicer ohran- ja izjemno idejno strnjeno orga- niziranost besedila, izostruje ne- katere pripovedne poteze prejšnjih avtorjevih del. Pisatelje- va pripovedna tehnika, ki se izri- suje v podobah iz kolektivnega spomina in slikovitem epskem predstavljanju po mnenju avtori- ce spremne besede Petre Vidali predstavlja svojevrstnost avtorjeve pisave. Po idejni in oblikovni strukturi je Kratki roman še naj- bližji romanu Ki od daleč pihajaš v mojo bližino, križanja vzpored- nih usod literarnih oseb pa ga pri- bližujejo zbirki kratke proze Iz zemlje in sanj. Fikcijsko zgodbo avtor opremlja s prepletanjem doživljajskega govora dveh osred- njih ženskih likov, Alme in njene srčne dvojčice Olge”. V zgodbi, ki odpelje Almo iz Trsta do Asiaga, kjer si le-ta ustvari nov dom, se re- snični dogodki iz preteklosti pre- pletajo s fikcijskimi. “Prostorska namestitev zgodbe med Trstom in Asiagom dramatično izpostavi razpotegnjen časovni, zgodovin- ski okvir, saj je med prvo svetovno vojno v Asiagu potekala frontna linija in tam je umiralo na tisoče ljudi, v času nacifašizma pa je v Trstu delovalo edino uničevalno taborišče na italijanskih tleh. /… / V osrednjo zgodbo vdirajo šte- a uresničevanje zaščitnih pravil je nujno potrebno, da lahko manjšina avtonomno upravlja ob- močje, na katerem živi kot avtohtona skupnost že 13 stoletij. Ta avtonomija se izraža v politiki, preko izvoljenih pred- stavnikov v parlamentu, v deželnem sve- tu ali občinah. Fašizem se je tega točno zavedal in je zato ukinil veliko število samostojnih občin, ki jih je naša narodna skupnost upravlja- la, in je osredinil oblast v roke le nekaj županov, ki jih je takrat imenovala kar vlada. Po drugi svetovni vojni smo Slovenci po- novno ustanovili nekaj ukinjenih občin, da smo tako pridobili avtonomijo upra- vljanja ter izvolitev lastnih predstavni- kov, ki sta edina poroka svobode in zaščite pravil, ki dajejo narodni skupno- sti možnosti, da se lahko preizkusi v tem, kar uživa večinski narod, ne da bi se za- radi tega asimilirala. Nemška in francoska narodna skupnost v Gornjem Poadižju in v Dolini Aosta točno poznata ta načela in zato skrbno čuvata svoje občine in krajevne uprave, preko katerih sta dosegli zelo dobre go- spodarske, družbene in kulturne uspe- he. Naša narodna skupnost je pa pri tem v slabem položaju in doživlja diskrimina- cije večine, ki ji je razlastila ogromne površine ozemlja, na katerem Slovenci živimo, zaradi najrazličnejših struktur, pri tem pa nismo prido- bili nobene primerne odškodni- ne. Na območju, na katerem zem- lja ni bila razlaščena, je Dežela FJK, z izgovorom evropske zakonodaje Natura 2000, postavila zelo hude ome- jitve za razvoj območja. Po več kot dese- tih letih pa ista uprava ni še poskrbela za pravilnike, ki bi lahko olajšali to hudo stanje. S tem politična in upravna oblast, ki sta v rokah večinskega naroda, one- mogočata in preprečujeta razvoj naše na- rodne skupnosti, kar predstavlja diskri- minacijo. Slovenci v Italiji smo si v dani situaciji pomagali s krajevnimi upravami, v ka- terih smo imeli izvoljene predstavnike in župane, kot na primer Gorske skup- nosti, pokrajine in občine. Dežela FJK je najprej ukinila Gorske skupnosti, a ne vseh, prvo Kraško gorsko skupnost, v kateri smo bili Slovenci naj- bolj zastopani in ki je upravljala velik del našega naselitvenega območja. Sedaj je ukinila še pokrajine, kjer imamo izvol- jene svetnike in odbornike, ki tudi po- magajo upravljati in ščititi pravice naše narodne skupnosti. Nazadnje je še do- ločila, da se morajo vse občine v deželi združiti, obvezno in brez izbire, saj bodo drugače postavljene pod komisarsko upravo in oškodovane pri finančnih sredstvih. S tem občine, v katerih smo Slovenci zastopani in po mednarodnih in državnih zakonih uživamo zaščitne pravice, izgubijo avtonomijo odločanja v korist občin, kjer smo Slovenci naj- manj ali nič prisotni oziroma kjer uživa- mo najmanj ali nič pravic. Dežela FJK pa ima posebno avtonomijo prav zaradi pri- sotnosti naše narodne skupnosti. Reforma krajevnih uprav, ki jo je Dežela FJK pred kratkim sprejela, predstavlja ka- tastrofo za politično in upravno avtono- mijo narodne skupnosti. S prisilnim združevanjem funkcij občin v eno samo zvezo, ki jo vodi večja občina, izgine av- tonomija upravljanja narodne skupnosti na njenem naselitvenem ozemlju in se razvodeni njena prisotnost, saj pride do nujnega združevanja z večjimi občinami tudi zunaj območja zaščite Slovencev. V novih upravah bo možno odstopanje od zaščitnih norm, saj deželna norma ne more dopolniti ali spremeniti držav- nih. Posledica te reforme bo postopno izgi- notje današnjih uprav in slovenskih iz- voljenih predstavnikov v njih. Župani bodo prisotni le simbolično, svetniki in odborniki postanejo odvečni, zato eno- stavno ne bo ljudi, ki bi na volitvah da- jali le ime za nepotrebne funkcije. Gre za usodni udarec manjšini, njenemu razvoju in obstoju, ki je speljan brezglavo in trmasto, proti vsem racionalnim ra- zlagam in utemeljitvam, z jasno poli- tično računico. Trst bo v zvezi občin tržaškega ozemlja štel sam kar 15 glasov, vse ostale občine, kjer smo na Tržaškem Slovenci prisotni, pa le 10, v nasprotju z logiko ustavnih pravil enakopravnosti uprav. Razvoj ozemlja, na katerem živi narodna skup- nost, in njenih pravic bosta zato odvisna od trenutne politične volje in vlade v tržaški občini. Isto se bo dogajalo v Go- rici, v Tržiču, da ne govorimo o Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki bodo razko- sane na tri ali šriri zveze, kjer se bodo občine, v katerih smo Slovenci prisotni, pomešale z večjimi občinami v Furlanski nižini, kjer Slovencev sploh ni, a bodo prav te furlanske nižinske občine odločale o zvezi občin. Take zveze se danes v evropskih državah že opuščajo, od Avstrije do Nemčije in še dlje, saj so ugotovili, da ni vedno res, da se v velikih občinah prihrani in ima boljše storitve. S takim početjem se kršijo pravila, ki pre- povedujejo spre- membe krajevnih uprav in okrožij v škodo narodne skup- nosti. Dežela FJK je to prebrisano speljala: ne spreminjajo se okrožja občin, le prenesejo se vse njihove funkcije na eno samo in se s tem doseže popolnoma enak rezultat, saj bo s tem dejansko ohromljeno dvojezično poslo- vanje uradov občin, kjer smo Slovenci prisotni, in pa avtonomno odločanje, kar krši tako Londonski sporazum, ki ga je potrdil Osimski sporazum, a tudi Kon- vencijo sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin ter Evropsko konvencijo o člo- vekovih pravicah, poleg italijanske usta- ve, zaščitnega zakona za slovensko na- rodno skupnost, posebno avtonomijo Dežele FJK ter prepoved zmanjšanja zaščite za Slovence. Del narodne skupnosti je ideološko po- gojen in zato pozdravlja reformo, ki jo je speljala vlada, ki mu je ideološko blizu. Drugi del, miselno sa- mostojen, je veliko- krat opozoril Slovenijo o hudih posledicah ta- kega početja, a zaman, saj vlada ni o tem odločala, druge držav- ne oblasti pa niso nič poskrbele, da bi posta- vile na pravilno in vid- no mesto vse kritike zakonu, ki bo odvzel narodni skupnosti možnosti samostojne- ga razvoja in obstoja. Ni naključje, da je v zaščitnem zakonu za našo narodno skup- nost jasno zapisano, da vse oblasti in upra- ve v Italiji morajo spoštovati gospodar- ske, družbene in kulturne prvine, ki oz- načujejo teritorij, na katerem smo Slo- venci prisotni. Z zvezo občin ne bo več varuha za to pravilo. S tem zakonom ne bo zadoščeno hudim gospodarskim in kulturnim udarcem preteklosti in se bo odvzelo naši narodni skupnosti še zadnje orodje, ki ga ima na razpolago, da lahko zagotovi potrebno odstopanje od pravil in tako omogoči manjšini enakopraven in uspešen razvoj. Hvala lepa za pozornost. Z vilne dokumentarne prvine, ki zgodbo pretanjeno poglabljajo s temno slutnjo straha pred pona- vljajočim zlom”. /… / V mehaniz- mih ponavljajočega nasilja pri moških likih /… / pride do izraza etični položaj avtorja, ki se distan- cira do rabe sile in pritiska v od- nosu do drugega. Fikcijsko re- sničnost podkrepi tok avtorjeve poetike idejnih povezav z okruški slik iz umetniških filmov /… / Trezno ozemljena in razumsko naravnana ubeseditev dogajanja, ožariščena na personalnem pri- povedovalcu – govorečem subjek- tu, vpisuje pisateljevo raziskovan- je lastne vednosti in družbeno kulturne identitete prostora /…/”. O samem nastajan- ju svojih zgodb je Sosič dejal, da so njegove literarne vsebine povezane z njegovim življen- jem, z doživljanjem časa, v katerega je umeščen. Izostruje- jo se mu nekatera vprašanja, ki jih želi razščiščiti oz. ubese- diti. Zaznamova- nost z nekaterimi zgodovinskimi dej- stvi je v njem zapu- stila globoko sled, zato skozi le-ta po- skuša razvozlati bi- vanjska vprašanja, kdo smo, kam gre- mo, katere so naše vrednote. Naš svet, je poudaril Sosič, ne vrednoti človeka kot takega, ima o njem le polna usta. O različnih strahovih, ki nas nav- dajajo, je povedal, da je znanstve- no dokazano, da so dedni do neke določene generacije, potem izgi- nejo, kar je dobro za preživetje novih generacij. Sam nosi v sebi neko misel na strašljive stvari, ki so se zgodile v polpretekli zgodo- vini in se še lahko ponovijo, saj se v svetu dogaja veliko zla. Tudi be- seda demokracija je že zdavnaj iz- gubila svojo resnično vrednost. V njenem imenu počenjamo mar- sikaj. Tudi nasilje nad žensko je žal še zmeraj prisotno, njena uvel- javitev v družbi povzroča v moškem neki nemir in reakcije strašljivih razsežnosti. Sam je žen- ska lika umestil v roman, da bi laže napravil neko refleksijo o ženski. Glede omembe filma Dvojnega Veronikinega življenja Krysytofa Kieslowskega je dejal, da je le-ta preko filma ovrednotil človeka kot takega, in v tej pove- zavi njegova junakinja čuti film kot svojega. O drevesu, ki se pojavlja v vseh njegovih delih, pa je potrdil, da je drevo zadobilo neki simbolni na- boj, saj je nekakšno naše ogleda- lo. Tudi strašna navezanost prota- gonistke romana Alme na drevesa izhaja iz nje same, “kot vsi liki je tudi ona del mene samega in to je moj odnos do narave”, je dejal Sosič. Drevesa naj bi imela neki biološki spomin, saj, kot so znan- stveno dokazali, komunicirajo med sabo, da si povejo, kje npr. lahko dobijo hrano. Prav taka dej- stva bi nas lahko delala bolj skromne, saj smo del narave in se- veda tudi duhovna bitja; vsekakor nismo “preprosta zgodba”. Na vprašanje prof. Loredane Umek, kateri naši tržaški avtorji so v njem pustili razpoznavne sle- di, je Sosič odgovoril, da po svoje vsi: njegov prof. Alojz Rebula, ki ga je “nagovoril k odkrivanju le- pote slovenskega jezika”, Boris Pa- hor s svojo držo, Vladimir Bartol in Ivanka Hergold, ki ga je s svojo strogostjo, pokončnostjo zelo na- govarjala. O njej je povedal anek- doto: zelo je bil ponosen, ko mu je nekoč rekla, “midva sva pa pi- satelja”! Zato jo je brž povabil na pivo! Naš urednik Jurij Paljk je Sosiču zatrdil, da smo vsi “navijali zanj”, da bi bil prejemnik letošnjega kre- snika - v potrditev tem besedam je sledil bučen aplavz. Vprašanja avtorju so se sukala okoli mar- sičesa, tudi filma, saj se po Paljko- vem mnenju Sosičevo pero – vzel je za primer njegovo Balerino - obnaša kot filmska kamera. Pal- jkove sanje so, da bi Martin Scor- sese posnel film po kakem So- sičevem delu, ker so tudi v njego- vih delih nekakšne samote, skriti labirinti … Floreninova se je spraševala, kakšen je pravzaprav ta naš skupni prostor, če ostajamo zmeraj nekje na obrobju, obre- menjeni s preteklostjo. Izguba spomina ni zaželjena, je bil mnenja Sosič, vendar kulturno moramo zrasti in preseči vse to. Vemo namreč, da naš kulturni prostor ni enoten. “Sicer večja mesta rabijo periferijo, če niso ta- ko velika, jo nujno rabijo, da se počutijo velika”, je naglasil. Ber- ger je ob tem pripomnil, da je bila tudi tokrat žirija za podelitev na- grade kresnik “trendovska”: dva- krat sta dobila romana, ki ciljata na širšo publiko, saj se ukvarjata z aktualnimi stvarmi. Po njego- vem, žirija želi biti všečna, saj tudi v utemeljitvi ne izpostavlja literar- nih vrednot nagrajenega dela, ampak temo, “ki naj bi bila garant za dobro literaturo”. Posebej je Berger omenil Sosičev slog, ker se mu zdi, da spada med tri najboljše stiliste v slovenski literaturi, ker je zelo prepoznaven; “na videz je preprost, a njegovi stavki nosijo neko napetost in poetičnost, že soustvarjajo romaneskni svet, za- radi česar tako literaturo radi oz. z neko pretresenostjo prebiramo. Tudi zaradi ritma notranjega va- lovanja. V spodbudo je Janez Povše povedal, da veliki igralec Pe- ter O’Toole (1923-2013) je bil šti- rikrat nominiran za oskarja, a ga ni nikdar dobil, prejel pa je nagra- do za življenjsko delo! Povše je iz- postavil dejstvo, da se Sosič bolj ukvarja z življenjem kot z obliko, ker je analitik življenja in sposo- ben govoriti o vseh problemih in to z izjemno dragoceno skromno- stjo, da nima absolutne resnice in da zna v obliko prenesti določena doživetja. Sosič je glede samega sloga dejal, da ga “pravzaprav oblikuje lik sam”, ker se mu on popolnoma prepusti, da ga vodi. Prof. Zoltan Jan je Sosičev način pisanja primerjal francoskemu novemu romanu. Debata se je ob vprašanju Borisa Nemca dotakni- la tudi demokracije, o zločinih ka- tere ne govorimo. Pri tem je Sosič zatrdil, da vseeno mora zahod vztrajati v tej “sicer nedemokra- tični demokraciji”. Boriti se mo- ramo, da bi ta beseda spet prido- bila vrednost. Prof. Aldo Rupel pa se je kot velik ljubitelj narave po- vezal na motiv drevesa v So- sičevem romanu in pripomnil, da je gozd “stoječe ljudstvo”, kot pra- vijo rdečekožci. Iva Koršič Z 2. strani Za prihodnost ... Loredana Umek in Marko Sosič (foto JMP)