268
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Presvitli cesar, na svojem potovanji po Salcburškem, Predarelskem in Tirolskem povsod navdušeno sprejeman , je včeraj došel v Išel nazaj , kjer ostane, dokler bo vreme za bivanje na deželi ugodno.
—   Gosposko zbornico bo, kakor piše„Czas", vlada pomnožila s skušenimi državniki autonomistom ne nasprotnimi. Ko bi se bilo to zgodilo uže lani, bili bi v mnogem na boljšem. „Festina lente" je res v politiki tisto dobro pravilo, katerega se grof Taaffe dosledno drži, vendar je on večkrat preveč „Fabius cunc-tator" ter si s tem sam pokaži svoje blage  namene.
—   8 1. januarjem 1881. prevzame vodstvo vseh obrtnijskih šol naučno  ministerstvo.
—   Presvitli cesar je po toči oškodovanim Staj a r-cem daroval 8000 gold.; prošnje je vložil in priporočil, kakor „Slov. Gosp." poroča, poslanec baron Godel. Skoda, katero je toča v Mariborskem, Ptujskem, Brežiškem in Celjskem okrajnem glavarstvi naredila, je pa res tudi silna, kajti cenjena je na 860.000 gold.
—   C. kr. ministerstvo pravosodja je pozvalo gosp. Levičnika, c. k. okrajnega sodnika v Ptuj i, v službo svojo na Dunaj. — Mi z vsemi rodoljubi slovenskimi vred čestitamo občespoštovanemu in značajnemu domoljubu k temu odlikovanji, s katerim se je pa tudi si. ministerstvo izvrstnega uradnika pridobilo.
•v
Iz Stajarskega. — Razpisane so tri živinozdrav-niške službe s plačo po 600 gold., namreč v Mariboru, Ptuji in Radgoni. Znanje slovenskega jezika se zahteva od služeb v Mariboru in Ptuji, — za Radgone pa, — čujte! ne. „Naj pomnijo to naši poslanci" — dobro opominja „Slov. Gosp."
—   Kakor poroča „Slov. Gosp.", je celjska konferenca sprejela predlog mnogozaslužnega župnika: preč. ordinarijatu se izreče želja, naj se pri celjskem tiskarji Raku ši ne tiska več kronika lavantinske škofije, dalje naj noben duhovnik ne kupuje pri njem tiskovin za farni   urad,   dokler   bo   njegova  ,,Gi 11 ier  Zeitung"
tako grdo psovala katol. duhovščino pa slovenski narod. Vsi navzoči gospodje iz celjske, laške in novocerkevske dekanije so pritrdili.
Iz Prage. — Grozna nesreča je 13. dne t. m. zadela narod češki: krasno slovansko gledišče, ponos in veselje vsega naroda, ki bi se bilo imelo v kratkem odpreti, je danes — razvalina po strašnem ognji, katerega pravi vzrok dozdaj še ni znan, o katerem pa se čuje mnogo govoric, da tudi žvepljenke nemčurske utegneje temu požaru pritaknjene biti; pač strašno bi bilo, če sovražna strast sega tako daleč! Preiskave bodo morebiti pravo luč prižigale, je li to res ali ne. Skoda se ceni na en milijon gld.; zavarovano dozdaj je le za 400.000 gold. bilo. Cesarjevič Rudolf je takoj blagovolil darovati 5000 gold., in tudi od druzih rodoljubov obilo dotekajo darovi za zidanje novega poslopja. — Mestni odbor je votiral 50.000 gold. in vsa druga mesta, društva itd. bodo doprinesla obilo pomoč. „Pokroku misli, da v enem letu bo novo gledišče gotovo.
— Ker dosedanji mnogozaslužni župan gosp. M razo vi c nikakor ni hotel na novo sprejeti županstva, je bil gosp. dr. Josip Hofman, velecenjeni kr. bilježnik, z veliko večino glasov^izvoljen, za podžupana pa gosp. Jurij Crnadka. — Cesar naši bratje na Hrvatskem niso pred tako poznali kakor mi Cislajtanci: preganjanja profesorjev in uradnikov zarad vladi nepovolj-nega vedenja pri volitvah, no, to poznajo zdaj dobro; profesorje in uradnike odstavljajo začasno od službe iu plače.
Hrvatsko. Iz Zagreba. — Volitve za deželni zbor bodo uže čez mesec dni. Vladna stranka dela uže na vse kriplje, da bi dobila veČino v zbor, — a težko, da se jej to posreči, kajti popolni propad njen pri volitvah mestnih je preslaba prognoza za zmago pri volitvah za deželni zbor. Tudi ,,Obzor" opozoruje uže svojo (narodno neodvisno) stranko, naj gre na delo, da sovražnik ne bode ljulike sejal med pšenico. Glavna načela programa neodvisne stranke načrtuje ,,Obzoru na kratko takole: ,,Česa imamo, treba čvrsto držati, česa nimamo, pa nam je treba, za to treba poganjati se, da dobimo". Centralni volilni odbor bode kmalu stopil s svojim razglasom pred narod, med tem pa, svetuje ,,Obzor', naj vsak, kdor ima zanesljivega človeka, napoti ga na delo, da med svojimi prijatelji dalje dela za srečen izid volitve; ni treba vsake stvarce čakati iz Zagreba.
Francoska. — Unanji svet se zdaj zelo briga za volitve na Francoskem in pa za shod cesarjev v Ga-steinu. Skooca so oficijozi mislili, da je to le znamenje dvorljivosti, al Bismarkov list „Nordd. Allg. Ztg." mu je dala veči pomen, češ, da shod ima namen, nemško-avstrijsko zvezo le še bolj vtrditi. Vidi se, da Bismark krvavo potrebuje prijateljstva Avstrije, katero z železno voljo drži v svojih krempljih, kjer drugje nima prijatelja. Z Rusijo si je vse pokvaril za zmiraj, Francoska misli na maščevanje. Laška se nadja od Gambete, da bo on, če zmaga o volitvah, to stvar v red spravil. Zato gleda tudi vse na predstoječe volitve za zbor francoski, ker, če zmaga Gambetta, nihče ne dvomi, da se bo brž lotil maščevanja; saj je sam rekel, da je vojska gotova in da propad 1. 1870. ga še zmiraj tako boli, kakar ga je bolel takrat. S tem je dregnil v najobčutljivejše žilice francoskega naroda. Ako postane minjsterski predsednik, je Nemčiji to znamenje vojske. Časnik „Rep. franc,aise" kliče za prihodnje volitve Francoze na noge za  Gambeto,   ako   nočejo,   da bo šla Francoska nazaj.