naj bo vodilna misel pri delu novih odborov V torek 12. t. m. je Okrajni odbor SZDL na svoji redni seji analiziral minule volitve v občinske ljudske odbore. Na podlagi izčrpnega poročila predsednika Alberta Jakopi-ča-Kajtimira in razprave, ki je sledila, so odborniki spre-l jeli več sklepov v zvezi z | neposrednim delom novoiz-" voljenih odborov in političnih organizacij na terenu. V nadaljevanju seje pa je odbor razpravljal o nekaterih vprašanjih družbenega upravljanja. Nepobitno je, da so več kot zadovoljivi rezultati minulih volitev v glavnem posledica dveh glavnih dejstev: pravilne splošne in gospodarske politike posebej ter aktivnega dela vseh množičnih organizacij v predvolilnih pripravah. Te so namreč zajele sleherno vas in sleherno podjetje ter potekle v znamenju podrobnega obravnavanja gospodarskih in družbenih vprašanj na posameznih področjih. Prav te razprave na predvolilnih sestankih so pokazale na vrsto problemov, ki jih bodo morali novi odbori reševati in rešili, zakaj nič bi ne bilo slabše Simbol ribiSkega praznika minuli teden je 4413 tudi delavska zastava na drogu v podjetju HIBA v Izoli kot to, da bi po poteku mandatne dobe prišla ta vprašanja spet na dnevni red predvolilnih zborovanj. Seveda bo težišče dela novih odborov predvsem na razvijanju komunalne ureditve in krepitve gospodarstva. Začeti bo treba načrtno, zato naj si vsak odbor sestavi svoj delovni program, ki naj zajame celotno problematiko občine ter na osnovi tega mobilizira čim širši krog državljanov za pomoč pri izvrševanju svojih nalog. S tem v zvezi je potrebno razširiti sodelovanje v svetih i"~ okrepiti družbene organe v komunah. To pa terja obenem najdo-slednejši boj proti vsem pomanjkljivostim v komunalni upravi. Primerjava s starimi občinskimi odbori nam pove, da je v sedanjih število delavcev kar dvakrat večje, štirikrat toliko predstavnikov ženskega spola in trikrat toliko mladine. V okrajnem odboru je ta razlika še večja. Potrebno je zagotoviti podoben sestav tudi v svetih. Nadalje je treba povečati odgovornost odbornikov pred volivci in zagotoviti čim več neposrednih stikov z njimi. To lahko dosežemo le z rednim sklicevanjem zborov volivcev, na katerih naj odborniki skupaj z njimi obravnavajo vso politiko občine. (Nadaljevanje na 2. strani) Ribiči poslušajo nagovor predsednika OLO Koper Albina Dujca 0 decentralizaciji »Jadranske linijske plovbe« V dnevih od 11. do vključno 13. novembra sta bili v Zadru dve važni pomorski konferenci. Na prvi so se zastopniki Sekretariata za promet pri ZIS in zastopniki sekretariatov za promet ljudskih republik Hrvatske, Črne gore in Slovenije posvetovali z zastopniki Prometne zbornice LRS in prizadetih podjetij iz Slovenije, Črne gore in Hrvatske o decentralizaciji »Jadranske linijske plovidbe« iz Reke. Obravnavali so predlog Sekretariata za promet NR Črne gore in Prometne zbornice LRS, po katerem bi se iz flote 64 ladij, kolikor jih ima danes »Jadranska linijska plovidba« izločilo 12 ladij za NR PRAVOČASNE PRIPRAVE ŽE POL USPEHA nov 0 turistični PRVE SE,HO OKRAJNEGA ZBORA iN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOItA KOPER Na podlagi 74. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih in 1C. člena Statuta okraja Koper sklicujem prvo sejo Okrajnega zbora, ki bo v sredo, 20, novembra 1957, ob 9, uri v mali dvorani gledališča v Kopru in prvo sejo Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki bo v sredo, 20. novembra 1957, ob 9. uri v sejni dvorani OLO (Verdijeva ul.). Namen prve seje je konstituiranje Okrajnega ljudskega odbora Koper. Predsednik OLO ALBIN DUJC, 1. r. Čeprav je letošnja turistična sezona na našem področju komaj minila, je že moč z nekaj podatki povedati, kolikšen delež je dal turizem našemu gospodarstvu. Promet v trgovini se je v času sezone povečal za 30 do 40*/o, na račun turizma se je povečala prav tako obrtna dejavnost, a tudi potovalna agencija »Adria« in druge organizacije (muzeji, galerije itd.) so imeli znaten napredek, primerjajoč ga z lanskim, saj se jc promet povečal od 20 do 50'/t. To pa je omembe vredno še iz razloga, da bi gospodarske organizacije pri svojem določenem delu zavestno pomagale pospeševati turizem tudi z materialno pomočjo, zlasti kadar gre za turistično propagando, ki je dokaj draga in je turistične organizacije same ne zmorejo! — saj turizem nedvomno pospešuje tudi njihovo dejavnost. Toda po koristnih izkušnjah lanskoletnih pravočasnih priprav se je treba tudi letos že sedaj pripraviti na novo turistično sezono, ki kaže spričo zadnjih podatkov, da bo verjetneje Se holjša. V prihodnjem letu bo razen drugih že dokaj udomačenih prireditev cb našem morju posebno privlačen za tujce tudi medeonski šahovski turnir v Portorožu. Pričakujemo pa lahko ob času tamkajšnje svetovne razstave tudi prccej tujcev iz Bruslja. Vse to in še z let-a v leto naraščajoči dotok domačinov in tujcev na naše merje pa zahteva pravočasno pripra-' vo na turistično sezono. VSE PREMALO SMO IZKORISTILI RAZNOVRSTNE MOŽNOSTI In na to se odgovorni činitelji v našem okraju že pripravljajo! Kot začetek široke zimske akcije je bilo v petek posvetovanje Sveta za turi- zem OLO s številnimi zastopniki vseh tistih crganizacij, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom. Posvetovanja, ki ga je vodil predsednik Sveta za (Nadaljevanje na 2. strani) Črno goro in 9 ladij za LR Slovenijo. »Jadroliniji« bi po tem predlogu še vedno ostalo 43 ladij. Vsekakor bi bila taka razdelitev obalne potniške flote velikega pomena za naše obmorske kraje. Z uvedbo prog, ki bi imele tudi za Dalmacijo izhodišče v Kopru, bi preusmerili del turističnega potniškega prometa iz Slovenije preko Kopra, s čimer bi razbremenili tudi potniški promet na Reki. Druga konferenca je imela nalogo razčistiti vprašanje letnega voznega reda za sezono 1958. Vendar se ta konferenca ne bi mogla vršiti, predno se ne izmenjajo mnenja in približajo stališča o decentralizaciji »Jadroli-nije«. Za naše področje so bistvenega pomena predvsem uvedba brze proge Koper—Zadar—Split in pa ponovna uvedba letos v aprilu ukinjenih prog Koper— Trst in Koper—Umag. V letu 1958 smemo že pričakovati tudi uvedbo nekaterih prog, na katerih vozijo večje potniške ladje, ker bo s 1. majem usposobljen in popravljen koprski lukobran. B. Jugoslovanska partijska in vladna delegacija, ki se v Moskvi udeležuje svečanosti ob 40-letni-ci Oktobrske revolucije, si je te dni ogledala razstavo sovjetske likovne umetnosti, posvečeno 40-letnici Oktobrske revolucije. Člani delegacije so si ogledali tudi številne druge prireditve, Tako je Edvard Kardelj poslušal v moskovskem Konservatoriju šošta-kovičevo XI. simfonijo, drugi člani jugoslovanske delegacije pa so bili na predstavah v moskovskih gledališčih. V torek je obiskala jugoslovansko delegacijo madžarska partijska vladna delegacija pod vodstvom Janoša Kadar j a. Razgovorov so se udeležili vsi člani jugoslovanske delegacije na čelu z Edvardom Kardeljem in Aleksandrom Rankovičem, medtem ko so madžarsko delegacijo zastopali razen Kadarja še podpredsednik vlado Muenich in še nekateri vidnejši madžarski funkcionarji, Predavanje dr. Vratuše v Postojni in Kopru Minuli teden v četrtek je v Postojni (popoldne) in v Kopru (zvečer) predaval državni podsekretar v Zveznem izvršnem svetu dr. Anton Vratuša o novih odnosih v mednarodnem dogajanju z vidika naše zunanje politike. Zanimiva izvajanja govornika je sledila množica poslušalcev, ki so tako v Postojni kot v Kopru, do zadnjega napolnili dvorani. ZAPOTOCKI UMRL V torek je v Pragi umrl predsednik češkoslovaške republike A. Zapotocki. Češkoslovaška partijsko-držav-na delegacija, ki je bila na proslavi 40. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi, se je takoj vrnila v domovino, da bi prisostvovala pogrebu zaslužnega državnika. OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA POMORSKEGA RIBIŠTVA ©few@il@ ribičem Potem, ko so se ob pomolu pred poslopjem podjetja RIBA v Izoli v soboto dopoldne zasidrale ribiške ladje »Deklica«, »Riba«, »Biser«, »Ovčica«, »Školjka«, »Golobica«, »Vesna«, »Zarja«, »Obot-nica« in »Mrina«, last ribarske zadruge »Slavica« iz Fontane. in je njihova belina čudovito odsevala v jesenskem soncu, se je še bolj povečalo praznično razpoloženje na z zastavami in s cvetjem okrašeni terasi, kjer so se zbrali ribiči. Bil je najpomembnejši del tradicionalnega ribiškega praznika: obračun uspehov letošnjega ulova rib. Ta obračun pa ni bil skromen in vsi navzoči ribiči, katerim so k prazniku čestitali izmed gostov tudi sekretar Izvršnega sveta LRS za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Tine Mastnak, predsednik Združenja pomorskega ribištva FLRJ Marko Brajčič, predsednik OLO Koper Albin Dujc, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, član Glavnega odbora Glavne zadružne zveze Slovenije Zivko Bernot, predsedniki Ob LO obalnih občin ter številni predstavniki gospodarskih in političnih organizacij, je pokazal, da je ribištvo pomembna gospodarska panoga nf samo za splošno gospodarstvo celotnega koprskega okraja. Ribištvo ob slovenski obali je namreč pomemben činitelj tudi v ribištvu in ribji predelovalni industriji Jugoslavije. Predsednik OLO Koper Albin Dujc je v svojem pozdravnem govoru med drugim omenil, da smo že lani z 2.456 tonami ulovljenih rib znatno presegli najvišjo predvojno (Nadaljevanje na 3. strani) Minuli petek zvečer so v okviru prireditev za ribiški praznik priplule Koper iz Izole in Pirana ribiške ladje podjetij RIBA in RIBIC Maša delegacija v Moskvi 4)koper 15. novembra 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI leto vi. — štev. 46 Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna t.30 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali S,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. «•»I»«®!! <:\ V/i Si R S K a M sncn BULGANIN O SATELITU Predsednik sovjetske vlade Bulganin je na sprejemu, ki so ga priredili v Moskvi ob rojstnem dnevu švedskega kralja Gustava, odgovarjal na vprašanja tujih novinarjev v zvezi s satelitom. Zastopnike tiska je predvsem zanimalo, kako je s psico Lajko. Bulganin je bil precej kratek in je izjavil, da nočejo delati preveč hrupa v zvezi s psico. Ko so ga vprašali, ali je Lajka še živa, se je odgovoru izognil. Pač pa je sovjetski znanstvenik Skobelcin, ki je bil navzoč na sprejemu, pripomnil, da je Lajka najbrž že mrtva. Nekatere tuje agencije so sporočile, da se je psica spustila s padalom blizu Moskve. Te vesti niso Sovjeti niti potrdili niti zanikali. Kaj je na stvari, bomo zvedeli šele, ko bodo sovjetski znastveniki objavili uradno sporočilo. Medtem pa so že uradno sporočili, da je Lajka poginila v satelitu. KOMPROMISNA RESOLUCIJA O ATOMSKEM ŽARCENJU Politični odbor OZN je soglasno odobril kompromisno resolucijo o postopku, ki je potreben za učinkovito nadaljevanje in za pospešitev proučevanj, ki jih je začel znanstveni odbor OZN glede učinkov atomskega žarčenja na človeka in njegovo okolje. Sklenili so, da bc slr.vni tajnik ...MAČKE: ¡MPAV. KAR P £AV V>A3 EN PES ... foroAMAJBRJA: „ZA M j PlŽEJO VENOMBP, ,Ri/SKA laoka'-NAJ KAR NA= PiŠEJC >ZORKt .. .OPTIMISTA: „IZKLJUČENO ŠE ZA SATELITE IMAMO' KONA3 DENAR,KAJ LE 2A BOMBE OZN skupaj z znanstveno komisijo OZN proučil način za okrepitev nalog te komisije. Odobrena resolucija poziva vse države, naj še nadalje sodelujejo in pošiljajo razpoložljive informacije znanstveni komisiji. Komisijo pa poziva, naj brž ko mogoče konča svoje poročilo, najpozneje pa do julija 1958. V prihodnjih tednih bo Politični odbor razpravljal še o naslednjih vprašanjih: Koreja, Zahodna Nova Gvineja, Alžir, Ciper in miroljubna koeksistenca. NOfICE STAVKE V TRSTU Stavkovno gibanje v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu se nadaljuje in dobiva vedno večji obseg. Delodajalci namreč trmasto vztrajajo pri svojem odklonilnem stališču, delavci pa nočejo in ne morejo popustiti. Poudariti je treba, da stoji na stališču delavcev vse prebivalstvo. Stavke se kar zaporedoma vrstijo. Vsak dan zapustijo delavci omenjenih podjetij svoja delovna mesta nekaj ur pred koncem delovnega časa. Pretekli teden so delavci stavkali od petka do ponedeljka, ta teden pa je bila celodnevna stavka v sredo. Tega dne so iz solidarnosti dve uri stavkali tudi delavci nekaterih drugih industrijskih podjetij. Kaže, da se bo položaj vse bolj zaostril in da bodo te dni stavkali delavci vseh proizvodnih dejavnosti na Tržaškem. PROPADANJE GOSPODARSTVA Pred dnevi ie propadlo podjetje SBOCCHELL1 zato, ker je doseglo približno GO milijonov lir deficita zaradi dolga pri Zavodu za socialno zavarovanje. Pretekli teden je zaključilo s svojim poslovanjem tudi podjetje »Fonda e Commisso«, ki je pred vojno in nekaj časa tudi po vojni dobro uspevalo. To trgovsko podjetje je pred vojno z uspehom zalagalo trgovine na Krasu, v Pivki, Istri in na Goriškem. Pred nekaj meseci pa je propadlo podjetje »Vetreria Triestina><, ki je prav tako kot prej omenjeni podjetji poslovalo v industrijskem pristanišču. To podjetje je svojo dejavnost zaključilo z milijardo lir primanjkljaja, ko pa je bilo te dni na dražbi, ga nihče ni hotel kupiti. KONGRES CGIL V petek, soboto in v nedeljo bo v Trstu prvi pokrajinski kongres delavske zbornice CGIL, Glede na sedanje razmere in ostro sindikalno borbo na Tržaškem, bo ta kongres zelo pomemben za tržaško delavstvo. Na dnevnem redu so vprašanja, ki se tičejo obstoja in napredka industrijskih obratov, splošnega gospodarstva, socialne politike, enotnosti nastopa delavstva, sodelovanja sindikalnih organizacij ter uresničenja nove enotne sindikalne organizacije.__ CHICAGO — Generalni ravnatelj novoustanovljene mednarodne agencije za atomsko energijo Sterling Cole meni, da .ie sedanje delovanje na področju uporabe atomske energije za miroljubne namene samo začetek vsega, kar bo v prihodnosti storjenega na tem področju. Sterling Cole je prepričan, da bodo proučevanja, raz-iskavanja in izdelovanja atomskih naprav /.a miroljubne namene z vsakim letom uspešnejša, delo za večjo blaginjo človeštva pa se bo odvijalo skozi mednarodno agencijo. (Nadaljevanje s I. strani) turizem, Jože Žižek, se je med drugimi udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije, Albert Jako-pič-Kajtimir, podpredsednik OI.O Franc Klobučar in dva zastopnika Turistično zveze Slovenije. Ocena letošnje turistične sezone, zlasti pa priprava na prihodnjo — to je bil poglavitni namen tega posvetovanja. Povedano drugače: odpraviti letošnje pomanjkljivosti in pravočasno organizirati za prihodnjo sezono preskrbo, oziroma prehrano (meso, kruh in pecivo, mleko, brezalkoholne in alkoholne pijače, sadje in zelenjava, ribe, obmorske specialilelc), prenočišča, prevozna sredstva (na suhem in po morju, v zvezi s tem pa tudi avto-servisne delavnice, bencinske črpalke) in vse ostale privlačne turistične zanimivosti (muzeji, galerije, razstave, spor.iinčki itd.), ki dvigajo nivo turizma. Dokaj obsežna snov torej, ki so jo morali obravnavati! Tovariš Albert Jakopič-Kajtimir je omenil, da bi v letošnji turistični sezoni lahko dosegli še boljše uspehe, če ne bi imeli posamezni sektorji še vrsto pomanjkljivosti (trgovina, gostinstva, uslužnostni obrati itd.). Na vsem koprskem področju je še nešteto možnosti za razširitev turizma, vendar moramo biti sposobni, da ustvarimo pogoje zanj. Bistveno je ustvariti materialno osnovo, (c tega lie bomo storili, se nam lahko zgodi, da bomo imeli občutno škodo. Na primer! Ce bomo medconslci turnir v Portorožu izrabili za navijanje cen, potem takega Uirna-ja gotovo ne bo več pri nas! C'c pa bemo vodili pravilno politiko cen, morda cene nekoliko znižali, bo to najboljša propaganda za naš turizem. Materialno osnovo imamo: naravne lepote, maloobmejni promet itd. Nato se je tovariš Jakopič dotaknil nekaterih čisto konkretnih nalog, med drugimi, da kruha sicer imamo, nimamo pa izbire. Podobno je z mesom. Zavzemal se je tudi za postavitev ličnih stojnic, kjer bi prodajali razne spominčke. Poudaril sestavili razvidne pa je, da je treba nujno elaborat, iz katerega bodo slabosti in pomanjkljivosti, kajti Strokovni svet za turizem pri Izvršnem svetu Slovenije je obljubil tudi za turizem na Koprskem posebno pomoč* BREZ NOVIH KLAVNIC IN MESNIC RES NE MOREMO VEČ NAPREJ V razpravi o preskrbi z mesom so zastopniki poudarili, da je bila preskrba siccr izboljšana, še vedno pa nista zadovoljili kvaliteta in izbira. Predstavnik iz Sežane je omenil, da njihova klavnica ne ustreza higienskim predpisom, ena sama mesnica pa je tudi premalo. Podobno je s klavnico in mesnico v Kozini, saj je Sanitarna inšpekcija zapretila, da ju zapre. Iz vseh teh razlogov je treba nujno zgraditi novo, moderno klavnico na obalnem področju, za glavna središča tega področja pa nabaviti hladilne komore še do sezone. Znano je, da že več let nazaj na našem Primorju v sezoni primanjkuje limon, kvalitetnih breskev, marelic drugega sadja. Sklenjeno . Da pa bo ribištvo v prihodnje zavzelo še večji razmah, pa bo treba dograjevati ribiško floto. Tovariš Dujc je pri tem poudaril, da je sedanje število ladij opremljenih z najmodernejšimi ribolovnimi pripomočki še vedno preskromno, da bi ribištvo do največje možne mere izkoriščalo bogastva naše obale. Vzporedno s povečanjem flote bo tudi treba še nadalje krepiti že dobro vpeljani način nagrajevanja po uspehu, to je po'količini ulova rib, ki ga doseže posamezna ribiška ladja. Tak ' način nagrajevanja se je namreč pokazal kot najuspešnejši, saj sta se prizadevnost in požrtvovalnost vseh članov delovnega kolektiva znatno povečali. Tako je na primer samo delovni kolektiv podjetja Riba, spodbujen z objektivnim načinom plačevanja za delo v letošnjem letu, ulovil za 160 vagonov rib (milijon 600 tisoč kilogramov) ter vrednostno presegel letni plan za 15"/n (ali za 35 milijonov dinarjev). Ob tem je treba upoštevati, da so samo v zadnjih treh mra-kih ulovili za 90 vagonov rib, kar predstavlja rekord v dosedanjem večdesetletnem ulovu. Ti uspehi naših ribičev so na sobotnem ribiškem zboru v Izoli dosegli ne samo spontano in prisrčno čestitko vseh navzočih, pač pa so v obliki lepih praktičnih daril spodbudili vse libiče, da bodo tudi v prihodnje s svojim požrtvovalnim delom eni izmed stebrov našega okrajnega gospodarstva in jugoslovanskega ribištva na soloh. Zato so kapetani posameznih ribiških ladij dobili razen denarnih nagrad še zapest-ne ure, ribiči nalivna peresa, ka-petan »Školjke« Cvetko Antolo-vič darilo občinskega ljudskega odbora v Izoli (kolo). Slavko Ger-bin, kapetan ribiške ladje »Vesna/, ki je že tretje leto zaporedoma najboljša ribiška ladja v Jugoslaviji, pa razen denarne nagrade Združenja pomorskega ribištva FLR-T še darilo okrajnega ljudskega odbora — dragocen fotografski aoarat. gm Pred parado ribiških ladij piranskega podjetja RIBIC minuli petek Nn- sliki: predsednik OO SZDL Albert Jakopič-Kajtimv' in predsednik OLO Albin Dujc ob pojasnjevanju, direktorja RluICa Franca Čopija-Borotina ogledujeta podpalubje ribiške ladje, ki je povabljene goste nato odpeljala iz Pirana v Koper VZOREN PRIKAZ MOČI IN IZVEŽBANOSTI NAŠIH POMORSKIH RIBIČEV Letos je organizacijo vsakoletnega ribiškega praznika prevzel Zavod Primorske prireditve, Ta je našim pomorskim ribičem ob zaključku lovne sezone za plavo ribo pripravil nekaj kvalitetnih prireditev. Minuli teden je bilo zato kaj živahno v Piranu in Izoli in celo v Koper je pljusknil Posadka najboljše ribiške ladje piranskega podjetja RIBIČ v koprskem pristanišču v veselem razpoloženju ob praznovanju ribiškega praznika minuli petek zvečer val veselega ribiškega razpoloženja. Minuli petek so v Piranu in Izoli pripravili člani ljubljanske Drame in Opere ter baleta prekrasen umetniški užitek, obenem pa so za veselo zabavo poskrbeli humoristi zabavnega ansambla Radia Ljubljane in Študentskega plesnega orkestra iz Ljubljane. V Kopru pa se je zvečer po prihodu ribiških ladij razvilo pravo ljudsko rajanje kar na škodlah v pristanišču. Poseben užitek pa je bila vožnja z ribiškimi ladjami od Pirana do Kopra. V petek zvečer so se namreč te ladje zvrstile v pravi konvoj in demonstrirale vrnitev z bogatega ribolova. Ribiči piranskega podjetja RIBIČ so povabili za to priložnost na svojo ladjo tudi predstavnike javnega življenja okraja Koper in občine Piran. Med drugimi sta se vožnje udeležila tudi predsednik OLO Albin Dujc in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Ko so ladje v mraku odrinile iz piranskega pristanišča, je na mirni gladini vsepovsod odsevalo — ribiči so prižgali velike svetilke za zbiranje rib. Prav gotovo so jih luči tudi res priklicale iz globin, čeprav tokrat ne zato. da bi jih ribiči lovili. Bile pa niso ribe samo v morju, marveč tudi na ladjah. Ne pravijo zaman, da gospodinja ni- NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Ustaljenost gospodarstva in postopno naraščanje narodnega dohodka nano, pripravljamo petletni načrt za »PUmats-lce ftiiiedifae« GOSTOVANJE EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Nedelja, 17. novembra ob 16. uri Platon—Sovré: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Predstava v Piranu. Ob 20. uri Platon—Sovré: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Predstava v Piranu. Ponedeljek. 10. novembra ob 16. url Platon—Sovré: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA, red mladinski in izven, Ob 20. uri Platon—Sovré: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Rea A in izven. Predstavi v Kopru. Cenjene obiskovalce, zlasti abonen-te opozarjamo na točen začetek predstave. Obenem prosimo abónente, ki se ne mislijo v bodoče več posluževati abonmajske izkaznice, da lc-te vrnejo. Kot je razvoj gospodarstva. Če primerjamo naloge novega načrta s prvim, takoj vidimo bistvene razlike. Prvi petletni r.airt je imel za cilj čim večjo elektrifikacijo in industrializacijo države, s čimer smo morali ustvariti, temeljne pogoje za razvoj gospodarstva in za čim večjo samostojnost države sploh. Ta cilj smo tudi ne le dosegli, marveč v mnogih pogledih še presegli. Namen novega petletnega, načrta pa je razen nadaljnjega razvijanja gospodarstva zagotovili v naši. deželi ustaljenost v temeljnih odnosih v gospodarstvu na sploh, posebej pa ustaljenost življenjskega standarda in njegovega naraščanja. Razlika je torej očitna in tudi razumljiva, ker je bilo mogoče preiti na novo planiranje samo na podlagi že doseženih uspehov, ki so v glavnem posledica uresničitve prvega petletnega plana. Zato so tudi temeljne postavke novega načrta v tem, da je treba nenehno dvigati na eni strani narodni dohodek, na drugi strani pa osebno potrošil jo. Po že pripravljenem načrtu naj bi se narodni dohodek dvignil lei.no za S °!o, osebna potrošnja pa za povprečno 7 "/o na prebivalca. Takoj pa je treba pristaviti, da je to le povprečje za državo in da so lahko rezultati zelo različni v različnih krajih ali področjih. To je odvisno od delovne storilnosti kot osnove za povečanje dohodka in s tem seveda tudi vzporedno za zvečano potrošnjo. Če primerjamo postavljene številke z dejanskim stanjem, bi lahko rekli, da to povečanje morda niti ni veliko. Saj S oziroma 7 odstotkov ni posebno mnogo, da bi se morali s tem hvaliti. Vendar pa se moramo zavedati, da se za temi na videz nizkimi odstotki skrivajo ogromne milijarde koli ne more tako dobro pripraviti morskih rib doma v kuhinji, kakor jih pripravi takle star morski volk v svoji ponvi na malem ladijskem ognjišču. Presneto so šli lepo zapečeni osliči ob »farovškem« kozarcu pristnega istrijanca v slast. Seveda ni manjkalo šal na račun improvizirane večerje in še koga. Tako so ribiči tudi v veselem razpoloženju proslavili svoj letošnji praznik, ki je sicer potekel v znamenju pomembnih delovnih uspehov in konsolidacije naših ribiških podjetij, kar so ugotovili na zborovanju ribičev v soboto dopoldne, o čemer pa ,ie že govora na drugem mestu. dinarjev in seveda vzporedno z njimi tudi ogromni napori naših delovnih ljudi. Ko bomo po petih letih polagali obračun in bomo ugotovili, da smo dosegli dane s postavljene cilje, bomo morali tudi ugotoviti, da smo v petih letih povečali narodni dohodek v primerjavi z današnjim stanjem za 40 "Iv, potrošnjo pa za 35 "lo oziroma še več. Treba je bilo veliko truda za ugotovitev, če so postavljeni odstotki realni ali ne, če jih bomo lahko dosegli ali ne. Pokličimo na pomoč številke. Te nam povedo, da se bo že letos osebna potrošnja povečala za 13°/o — nekaj več ali. manj — realiie plače pa celo za ll°/o. Vemo tudi, da bomo letos znatno presegli predvideno raven proizvodnje zlasti v industriji in rudarstvu. Vsekakor so osnove, na katerih sloni predvideni napredek v prihodnjih petih letih, trdne in realne. Vendar pa je trc.ba že sedaj opozoriti na nekatere težave, ki jih bo treba premagati in odstraniti. Te so znatne in tudi pereče. Potrebno bo v.:i¡71 reč doseči večjo — oziroma idealno gledano — popolno ustaljenost v notranjih odnosih v gospodarstvu. Predvsem bo pri tem važno, doseči ustaljenost cen, zagotoviti potrebne zaloge blaga in njihovo večanje, ustvariti je treba primerne rezerve, da bomo z njimi lahko intervenirali, kjer bo potrebno. Proizvodnjo bo treba povsem preusmeriti na povečano izdelovanje potrošnega blaga, zlasti pa je treba doseči ravnovesje v naši plačilni bilanci. Doseči ustaljenost v notranjih odnosih v našem gospodarstvu je torej res pomembna naloga, ki si jo je zadal naš delovni človek z novim petletnim načrtom. Z njegovo uresničitvijo bo povečanje narodnega dohodka dobilo tudi pravo vsebino, -dt- irania na vino Za proizvajalno leto vina od 1. oktobra 1957 do 30. septembra 193S je v vsem okraju Koper uveden nov način pobiranja prometnega davka od vina, t. j. brez poprejšnjega obveznega popisovanja in merjenja pridelanih količin pri proizvajalcih, isto velja za žganje. Vsak prevoz oziroma prenos alkoholnih pijač od proizvajalca do kupčevega skladišča oziroma kleti, če je kupec trgovsko podjetje za promet z alkoholnimi pijačami, gostinsko podjetje ali gostišče, se mora prijaviti pri pristojni občinski upravi za dohodke, kjer bo izdana spremnica (obrazec 1). Davek mora biti plačan z virmanskim nalogom, Sprcmnica se mora uporabiti tudi v primerih, če proizvajalec opravi kakršenkoli prenos oziroma prevoz alkoholnih pijač iz enega kraja v drugega, pa ob takem prenašanju ne gre za prodajo, marveč za prenos iz vinograda v kraj. kjer ima proizvajalec svojo klet ali stalno bivališče. Tu se davek ne plača. Cc pa gre za prodajo alkoholnih pijač drugim osebam, n. pr. če pelje proizvajalec vino ali žganje na trg ali pa ga doma prodajo direktno potrošnikom, mora biti davek vnaprej plačan. V tem primeru mora proizvajalec prijaviti nameravano prodajo ali odtujitev in plačati prometni davek. Občinska uprava za dohodke mu bo izdala potrdilo o plačanem prometnem davku. Ce gre za količine do 5 litrov vina oziroma l liter žganja. nI obvezno potrdilo o plačanem prometnem davku, vendar pa ta davek mora biti plačan. Zoper tistega, ki nc bo tako ravnal, bo na podlagi prijave finančnih in drugih organov uveden kazenski postopek. Tajništvo za finance OLO Koper ¥ V torek ob 23. uri je izbruhnil v tovarni Arrigoni v Izoli v oddelku za sušenje kuhanih rib močan požar, ki ga je povzročila iskra iz električne napeljave. Škodo cenijo na približno 7 milijonov dinarjev. Gasilci so uspešno intervenirali in preprečili še večjo škodo. JUGOSLOVANSKE LADJEDELNICE BODO IZDELALE DO KONCA LETA 1961 43 LADIJ s skupno tonažo 235,000 ton. Investicijski stroški bodo znašali približno 56 milijard dinarjev. o KULTURA PROSVETA ® KULTURA PROSVETA Q KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA GOSTOVANJE SNG EUGENE O'NEILL: mire IZ TESTA V KOPRU Pred tednom .je v okviru dogovorjenih nastopov Primorskih prireditev gostovalo v Kopru tržaško SNG. Uprizorilo je dramo ameriškega pisatelja irskega porekla Eugena 0'Neilla (Gladsto-ne), ki ga že poznamo po drami »Anna Christie«. Avtor je med najbolj znanimi dramatiki Novega kontinenta, njegova dela pa uprizarjajo gledališča vsega sveta. Za svoje obsežno in prepričljivo pisateljsko delo je prejel Nobelovo nagrado (1936). »ne 27. novembra 1953, torej prav pred štirimi leti, je umrl na svojem posestvu v Kaliforniji. »Strast pod bresti« je pretresljiva drama iz življenja ameriških farmarjev. Strasti — pohlep po zemlji in denarju, sovraštvo in ljubezen in ubijalska sla — tlijo v ljudeh na samotni farmi, dokler jih prihod mlade žene starega lastnika ne razgori v silen plamen, ki požge in uniči vse okoli sebe. Surrealistični prikaz težkega vzdušja je ponekod pomešan z mističnim občutkom vulkanskega vrenja, ki se ga stari Efrajin Cabot zave šele ob izbruhu, ko je že prepozno. Drama je z vlogami in sceno tako pogojena, da nekatere prizore ali odlomke prikaže simbolično, kar pa v celoti uprizoritvi ne škoduje, marveč jo celo potencira. Zahtevno delo je režiral Jože premiera domaČega dela na odru sng v trstu Preteklo soboto je biJ. v Trstu pomemben kulturni dogodek. Slovensko narodno gledališče je uprizorilo krstno predstavo izvirnega slovenskega dramskega dela Tržačana prof. Jožeta Tavčarja: »Prihodnjo nedeljo«. To je bila že tretja premiera v letošnji sezoni in istočr.".o 99. premiera Tržaškega SNG. CCjinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo Avditorij, je ob koncu vsakega dejanja s spontanim ploskanjem nagradilo igralce in režiserja, ob zaključku predstave pa še pisatelja. V nedeljo sta bili v Avditoriju še dve uprizoritvi istega dela, ponovitev pa je bila v torek v Skednju in v sredo na Opčinah. Predvideno je, da bo SNG s to dramo nastopilo tudi na drugih odrih bližnje tržaške okolice. Kakor je znano, bi morala »Prihodnja nedelja« otvoriti letošnjo gledališko sezono v Trstu, ker pa so bile zapreke od strani cenzure tako v Trstu kot celo v Rimu, je bila njena premiera šele te dni. Babič ob asistenci Adrijana Rustje, nosilci vlog pa so bili Modest Sancin (Efrajin Cabot), Stane Raztresen (Simeon), Zlata Rodoškova (Abbie Putman), Julij Guštin (Eben), Danilo Turk (Peter) in Edo Martinuzzi (šerif). Sceno je izdelal Vlado Rijavec, tehnični vodja pa je Ivo Kufer-zin. Tržaški gledališki umetniki so s tem delom po premieri v Trstu uspeli tudi v Kopru, saj so (ob nekaj nebistvenih pomanjkljivostih v igri) uspeli prikazati dramo v vsej njeni tragični težini in elementarnosti. Predvsem jc treba omeniti in še posebej izdvojiti zaradi odlične igre Modesta San-cina. Številni gledalci, ki so popolnoma napolnili gledališko dvorano ob vseh predstavah, so Tr-žačane nagradili za uspelo izvajanje s hvaležnim aplavzom. rb SVET OB MURI, ŠT. 4 Iz vsebine: M. Kokolj: Prekmurje v prevratni dobi 1919—19, Nace ICranjec-Pajlin: Kako te čakam, dragi, Spet verujem, Ala Peče: Enkrat na obisku, Branko Semen: Narodni motiv, Ivan Kreft: Politično' in gospodarsko stanje v či-talniški dobi, Manko Golar: Jesenske pesmi, Drago Grah: Jutrišnja obzorja, Jože Ternar: Brezdomca od včeraj, Matija Plamen: Stara kitara, Bela Sever: Geografski termini prekmurskih gričev, Franc Zadravec: Jugoslovani v pregledu svetovne književnosti, F. Š.: Srbohrvatski prevodi slovenskih del na Madžarskem. Prizor iz drame Eugena 0:Neilla »Strast pod bresti« v izvedbi SNG iz Trsta. Na sliki so trije bratje Simeon, Peter in Eben, sinovi starega Efrajima Cabota. Igrajo jih Stane Raztresen, Danilo Turk in Julij Guštin OB SEDEMDESETLETNICI LEVSTIKOVE SMRTI Te dni je bila v Mali galeriji Okrajnega muzeja v Kopru otvoritev razstave akademskega kiparja Jožeta Pohlena. To pot smo videli na otvoritvi umetniške razstave lepo število predstavni- f • • .' 'v BSp' -Hf • . Ü - 11 lil IIS- ' " m-:; llSj Jože Pohlen: Telovadca kov oblasti, kulturnih in javnih delavcev, zlasti pa zastopnikov gospodarskih organizacij. Direktor muzeja prof. Janez Kramar je v otvoritvenem nagovoru predstavil razstavljajočega umetnika, tukajšnjega domačina, doma iz Hrastovelj (on je tudi odkril znamenite srednjeveške freske v Hrastovljah), nato pa je prikazal umetnikovo razvojno pot. Pohlen je v začetku ustvarjal predvsem male plastike, do danes pa se je že razvil v umetnika, ki uspešno obvlada tudi tehniko monotipije, grafike, olja in risbe. Na tej razstavi so prvim obiskovalcem vsekakor najbolj ugajale Pohlenove male plastike, kakor n. pr. »Zena s kruhom«, »Nike«, »Zakonca« in ostale. Ta razstava je ponovno pokazala, kako je bila ta Mala galerija v Kopru potrebna, saj v polni meri kaže prerez našega likovnega ustvarjanja, po drugi strani pa vse bolj razširja krog ljubiteljev likovne umetnosti. Mala galerija s svojimi zaporednimi razstavami priteguje tudi vse večjo pozornost tržaškega in našega republiškega časopisja in radia. O samih razstavljenih delih in o umetniku bi zapisali odlomek iz govora prof. Kramarja ob otvoritvi razstave: »Umetnik Jože Pohlen je nosilec takšne umetnosti, ki je tesno povezana s časom. Njegova umetniška smer je rezultat pobude naših krajev, našega življenja v teh krajih, je odraz našega podnebja, notranjih in zunanjih pogojev, skratka, razstavljena dela pojasnjujejo nast.ro j en je in okolje, v katerih živimo.« Za konec pa še tole: okusna vabila na razstavo, posrečena zamisel izrabe dodatnega razstavnega prostora v medetaži muzejske zgradbe, privlačna razlaga umetnostnega zgodovinarja Majde Frelihove, ki je razstavljena dela iskreno približala številnim obiskovalcem, in na kraju, prijetno družabno vzdušje, ki ga je znal organizator razstave s skromnimi sredstvi po končani otvoritvi ustvariti v lapidariju muzeja, kjer so se razvili sproščeni razgovori o močnih vtisih o razstavljenih umetninah. S. Š. VSAKO NOVOST S KNJIŽNEGA TRGA dobite na posodo takoj v LJUDSKI KNJIŽNICI KOPER. Pred sedemdesetimi leti (16. novembra 1887) je umrl v Ljubljani odločen borec za slovenske narodne pravice in utemeljitelj realističnejše-ga pojmovanja literature ter neizprosen kritik napak v družbi, Fran Levstik. Ker obenem poteka tudi že stoto leto, odkar je napisal in objavil svoje temeljne spise: Napake slovenskega pisanja, Popotovanje od Litije do Čateža in Martin Krpan, je prav, da ne gre ta obletnica kar neopaženo mimo. Ako se zamislimo v trnovo in težko pot, ki jo je moral Levstik prehoditi, ko so ga metali kar po vrsti iz služb na cesto, mu očitali celo narodno izdajstvo, obenem pa se spomnimo še tega, kako hudo nenaklonjena usoda ga je spremljala v osebnem življenju — potem se nam kar sama po sebi vsiljuje ■ primerjava med njim in slovenskim narodom v letih od 1850 do 1SS0. Kot jc bil delež, ki ga je moral požreti Levstik, vseskozi in vsepovsod nenaklonjenost njegovim odločnim in revolucionarnim idejam, tako je moral zaradi nenaklonjenosti tujcev, na- rodnega zatiranja in gospodarskega potiskanja vstran tudi slovenski narod v tem času živeti nekje ob strani in se zadovoljiti z drobtinicami, ki so padale od mize, okoli katere so se bohotili gospodarsko močnejši in politično nadrejeni Nemci in nemšku-tarji. Levstik pa se na svojo osebno usodo in nesrečo ter nepreskrbljeno in neurejeno življenje ni oziral, saj je vse svoje sile usmeril v lo, da bi narodu koristil in mu pomagal do politične in kulturne samostojnosti. Iz tega namena je izviralo njegovo literarno in politično delovanje, od tu nekako se je izkristaliziral njegov literarni in politični program. Oba programa sta izrazito nacionalne, domačijske narave, kar je za omenjeni čas nacionalnega in gospodarskega zatiranja in odrivanja popolnoma razumljivo in skoraj tudi edino mogoče. Na prvo stran svojega političnega programa je zapisal zahtevo po zedi-njeni Sloveniji, ki je zaživela leta 184S ob prebuditvi vrste malih narodov, in zahtevo po vsesplošni demokraciji. Ker so tedanji naši politični voditelji to zahtevo previdno umaknili (oplašil jih je Bachov absolutizem) in zapisali kot vodilo svoje politike: vse za vero, dom, cesarstvo (legilimizem), se je Levstik z vso silo zaletel v tako nenačelno in oportuni-stično politiziranje prvakov in s svojimi idejami o brezkompromisnem boju izoblikoval skupino mladoslo-vencev in osnove za liberalizem pri nas. V tej borbi pa se je često znašel sam proti kopici zlikovccv in pod-tikovalccv. Zato mu je zmanjkalo moči, da bi pripeljal svoje ideje in svoje somišljenike do odločilne zmage, in je strt omagal. Slovenski liberalizem je sicer zašel v kompromi-sarstvo s konservativci, a jedro Levstikovih idej je prešlo na mlajši revolucionarni rod in se oplodilo še z borbo za socialno enakopravnost (Cankar, Kristan). Enako pomemben kot politični, jc Levstikov literarni program, ki ga je postavil v Popotovanju od Litije do Čateža, potopisnem eseju, ki je za razvoj našega pripovedništva do Cankarja edinstvenega pomena (izšlo leta 1858). To je pravzaprav Levstikovo življenjsko delo. ker njegov politični program se še daleč po njegovi smrti ni mogel uresničiti, literarni program se je pa ne le uresničil, marveč tudi dopolnil. Priboriti oziroma dati Slovencem kulturno samostojnost na področju pripovedništva (v pesmi smo imeli že Prešerna), to je bil cilj Levstikovih besed, ko je zapisal v Popotovanju, da bi se moralo pisati v domači besedi, v domačih mislih, na podlagi domačega življenja, da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, kakor vidi svoj obraz v ogledalu. Z opozorilom na domače življenje, ki naj ga pisatelj opisuje, z omembo turških bojev, rokovnjačev, desetih bratov, vojaških beguncev itd., je dal smer našemu pripovedništvu. Lahko rečemo, da je Jurčič zrastel prav iz tega programa, z nekaterimi dodatki pa tudi Kersnik in Tavčar. To, da je Levstik iz nacionalno obrambnih razlogov vsidral začetke našega pripovedništva v domača tla in s tem rahlo odklonil posnemanje del iz svetovne literature, ki so zrasla iz čisto drugačnih družbenih in gospodarskih razmer, je za Slovence velikega pomena, saj je doseglo naše pripovedništvo na tej osnovi izredno višino, padlo pa jje pri posnemanju tujih mojstrovin (Stritar, vsi naši naturalisti). To, politični in literarni program, je le suho ogrodje Levstikovega dela, ogrodje, ki šele skriva načelno borbo proti nenačelnosti, veliko osebno požrtvovalnost in trpljenje in veličino idej, zaradi katerih danes imenujemo ime Levstik v eni sapi s Prešernom in Cankarjem. J. h. Mnogo je delavcev in uslužbencev, ki po osnovni izobrazbi — največkrat po končani nižji gimnaziji — potem, ko so se zaposlili, žele v prostem času. dopolnjevati znanje. Mnogi pa žele celo dokončati vso srednjo šolo, kot. izredni študenti. V Ljubljani je bila v ta namen ustanovljena večerna gimnazija. Tega v Kopru ni. Za štipendiste obstaja sicer Ekonomska srednja šola, ki pa deluje dopoldne. Mar ne bi bilo prav in koristno, če bi tudi v Kopru zbrali interesente in jim omogočili obiskovati večerno gimnazijo? Se pravi, letos 5. razred gimnazije. Vem, da je v Kopru precej zaposlenih ljudi, ki imajo samo nižjo srednjo šolo, želijo pa nadaljevati študij. Da bi vse to urejevali, se pravi, organizirali — za to nimamo doslej nobenega posebnega organa. Morda pa bi lo poverili Ljudski univerzi ali pa ravnateljstvu gimnazije? Predlagal bi, naj bi posebjia komisija pri Ljudski univerzi izvedla vpis in pripravila use' ostalo, da bi v letošnji zimi to večerno gimnazijo interesenti, ki jih najbrž ne bi bilo tako malo, začeli obiskovali. Morda bi šola začela delovati že z mesecem decembrom? Pohitimo, delo se bo obrestovalo! Lojze Cafuta Z OBČNIH ZBOROV SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Nekaj izkušenj iz dela DPD Svoboda v Sežani v minulem letu Na zadnjem letnem občnem zboru »Svobode« v Sežani so dokaj dobro ocenili in analizirali delo tega društva in kulturno-prosvetno življenje v tem kraju. Na sploh so ugotovili, da ni dovolj, če se »Svoboda« predrami le tedaj, ko je treba pripraviti kako proslavo, temveč bi morala »Svoboda« imeti »v zalogi« nekak »železen repertoar«. To pa pomeni, da bi morala »Svoboda« venomer delati. Naj navedemo nekaj ugotovitev, ki so jih izrekli člani! Starejši člani bi radi obnovili staro sežansko tradicijo, saj so tamkaj vedno imeli pevski zbor, godbo na pihala in dramatsko skupino. Resnično — in še k temu dodati druge naloge, ki jih ima »Svoboda«, pa bi društvo lahko polno zaživelo. Toda mladina se vse premalo udejstvuje v kulturnem življenju in ni povezana s sta-rejšmi člani »Svobode«. Predsednik je tudi omenil, da sam odbor v preteklem letu ni bil najbolj agilen in delaven, zaradi česar t.udi vsega, kar so lani sklenili, niso storili, ali pa dokaj površno. In kakšne so bile sekcije, njihovo delo? Salonski orkester je sprva še kar delal. Kasneje pa so bili redki, ki so hodili k vajam, čeprav so želeli vsi nastopiti. Tudi v tem orkestru ni mladine. V Sežani bi lahko obstajal pevski zbor, če bi hoteli ljudje hoditi k vajam. Dramska skupina je začela delati dokaj pozno in še to na oobudo občinskega ljudskega odbora, da so za občinski praznik na-študirali »Ribiške zdrahe«. Čeprav je bilo lani sklenjeno, da naj se sestavi pihalna godba, le-te še do danes ni. Zakaj? Ker niso »uspeli«, da bi jim iz Divače vrnili instrumente, kamor so jih posodili. Sežanska »Svoboda« se tudi številčno od zadnjega zbora ni '"inogo povečala. Naj še omenimo, da so tudi kinoprojektor, ki ga ima društvo, vse premalo uoo-rabljali. Skratka: sežanska »Svoboda« ima dokaj problemov! Napak bi bilo sicer trditi, da društvo ni napravilo ničesar. Vendar je treba omeniti, da so ljudje radi delali, vsaj v nekaterih sekcijah. Treba je le agilnih vodij. In te so, kot kaže, letos izvolili, saj so vsi pripravljeni že v začetku temeljito in ob podpori članov in zastopnikov drugih organizacij delati. Razstava slikarja rica Primorski slikar Herman Pečarič, ki stalno živi in dela v Piranu, bo imel prihodnje dni samostojno razstavo svojih del, v katerih prevladujejo istrski motivi. Najprej bo razstavljal v Kopru v mali gledališki dvorani, kjer bo razstava odprta 27. t. m., nato pa še v Izoli, kjer bo začela 14. decembra. Na sliki: istrski motiv »Ribičeva hči« OB STOLETNICI ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA—TRST Po 100 letih bo tudi vlak od Postojne do Ljubljane izgubil svoj dimnati rep (Nadaljevanje in konec) Železniško progo Dunaj—Trst začeli graditi z Dunaja proti PITgu 1838. leta, dve leti po zgraditvi prve proge v avstrijski monarhiji na odseku Dunaj—Wag-ram. Najjužnejši del te proge na odseku Ljubljana—Trst je bil zgrajen v letih 1850 do 1857. Gradnjo proge je vodil inž. Ghe-ga, kateremu so avstrijske železnice ob stoletnici prvega dela te proge postavili na Semmeringu, na najvišjem prelazu, čez katerega se vzpenja južna železnica, spomenik. Naj omenimo, da se graditelji dolgo časa niso mogli zediniti za najprimernejšo traso južnega dela železnice, za takega, ki bi ustrezal tudi razvoju železnice v bodoče. Iz tega časa izvira tudi za dandanes fantastičen načrt dr. Avgusta Voigta. Po njegovi zamisli naj bi speljali progo od Vrhnike do Reke in Trsta pod zemljo po kraških jamah poni-kalniških rek Unca, Pivke in Re-Zanimivo je, da graditelj pri Masiranju oziroma gradnji proge ni imel največjih težav pri vzponu čez Semmering (980 m), ampak pri prečkanju Ljubljanskega barja od Notranjih goric do Pre-serij. Poleg tega zanimivega nasipa — gradili so ga šest let — se je ponašal odsek te proge z za tedanje čase znamenitimi objekti: borovniški in jelenski viadukt, Na redni progi, ki jo izmenoma vzdržujejo ladje »Splošne plovbe« »Portorož«, »Pinko Toma-žič« in »Lubnik« med Koprom, Ankaranom, Nikolajem in Valdoltro je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 78.309 potnikov. Največ potnikov se je prepeljalo v juliju — 20.620, rekord proge je bil v avgustu, saj statistika pove, da se je prepeljalo po morju iz Kopra v Nikolaj nič manj kot 22.142 potnikov. Tako število potnikov postavlja to lokalno progo daleč na prvo mesto v Slovenski Istri, saj so vse ladje »Jadranske linijske plovidbe«, ki vzdržujejo ostale proge po ukinitvi proge Koper— Trst prepeljale v istih mesecih komaj polovico toliko potnikov. V letu 1958 pričakujemo lahko še povečanje prometa na tej progi, pogoj za to pa je ureditev pomola v Nikolaju. Do 14. avgusta je bil v Nikolaju za silo zakrpan lesen provizorij, ki pa ni vzdržal viharja tega dne in je danes Nikolaj praktično brez pomola. Kaže, da za leto 1958 ne bo na razpolago potrebnih sredstev za zgraditev pomola. Stampetov most ter nabrežinski viadukt. Kljub vsem ogromnim oviram, težavam in zaprekam pa je bila proga 1857. leta dograjena. Progo Ljubljana^-Trst je odprl sam avstrijski cesar Franc Jožef I,, s čimer je hotel tedaj povedati, kako velikega zgodovinskega pomena je bila zgraditev omenjene proge. Danes je od 577,2 km dolge proge od Dunaja do Trsta 302,8 km na jugoslovanskem ozemlju. Ta proga je dandanes najvažnejša dvotirna proga v Sloveniji, hkrati pa gospodarska žila, ki povezuje Srednjo Evropo z Reko in Trstom, glavnima pristaniščema severnega Jadrana. Upamo, da bo kmalu zgrajena še zadnja povezava, ko bo zgrajen odsek proge od Kozine oziroma od Podgorja do Kopra. Danes, po sto letih, ni gospodarski pomen te proge nič manjši kot je bil, temveč iz dneva v dan vzporedno z našim gospodarskim razvojem narašča. Zmogljivost glavnih postaj na tej progi je že davno premajhna. Nenehno naraščajoči pomorski promet preko Reke in vse večji tranzitni promet preko Trsta zahtevata nujno ne samo izboljšanje, temveč tudi modernizacijo proge in postajnih naprav. Zaradi velike prednosti, ki jo ima električna vleka, se je železniška uprava odločila, da kljub velikim drugim potrebam (rekonstrukcija železnic!) elektrificira to progo od Postojne do Ljubljane in Zaloga. S tem se bo povečala zmogljivost proge, dosežena pa bo tudi večja hitrost vlakov. Elektrifikacija proge na odseku do Logatca bo letos končana, pripravljalna dela za nadaljevanje elektrifikacije do Borovnice pa- so v teku. Po zagotovitvi Zveznega izvršnega sveta bodo nakupljene v tujini elek- trične Diesel lokomotive, računajo pa tudi, da bi le-te začeli po tuji licenci izdelovati tudi v naših tovarnah. Vse kaže, da bo železniška uprava s pomočjo vse naše skupnosti v kratkem času modernizirala in elektrificirala . železniško progo od avstrijske do italijanske meje. Tako bo ta proga v bližnji bodočnosti lahko zadostila vsem potrebam našega gospodarstva in potrebam tranzitnega prometa. Tone Koršič Železniška postaja v Postojni NAŠ D O P»! A C I FELJTONČEK Je že tako, da živimo pač na ozemlju, ki ima posebne lastnosti. Poseben mik dajejo seveda našemu področju obmejne propustniee — zanje nas blagrujejo ali nam zavidajo drugi državljani, ki jih nimajo. Zaradi teh nesrečnih propustnic pa smo v naših krajih še za nekaj na boljšem: poznamo resnico o »lepšem« življenju tamkaj za mejo in to je tudi nekaj vredno. Vemo, da so redki ljudje, ki dobro zaslužijo in dobro živijo, vemo pa tudi za vse brezposelne in za ljudi, ki živijo kaj klavrno iz rok v usta, pa še klečeplaziti morajo za košček kruha. Poznamo vse ponižanje beguncev po taboriščih in vemo, kako tujec v neki državi na Zahodu s težavo pride do priložnostnega zaslužka, da ne govorim o stalnem delu in urejenem življenju, kar ostanejo samo lepe sanje. Stvarni gospodarski pogoji kmalu pokopljejo vse politične sanjače, podrejo vse gradove v oblakih. —0— Tako obmejno propustnico ima med številnimi drugimi upravičenci tudi Nočni motiv iz koprskega pristanišča ob letošnjem■ Prazniku ribičev naša Lidija iz Pirana, o kateri bo tekla beseda. Lepega dne popoldne, ko je bila prosta (je namreč sicer pridna gostinska delavka), je šla v Trst. Dokumente (propustnico in osebno izkaznico) v torbico, torbico na roko, pa hajd na avtobus. Trsta je bila že navajena. Malo je pogledala po izložbah in trgovinah, nakupila nekaj drobnarij (saj veste, kaj ženske rabijo za lep obraz in na obleko), in se napravila, da gre nazaj na avtobus in domov. Pa kaj, zlomka! Kje pa so dokumenti? Eh, ta ženska glava, prav po profesorsko pozabljiva! Pravijo, da kdor nima v glavi, ima v peti, in je bilo to tudi res. Je letala Lidija od trgovine do trgovine, kjer je poprej kaj kupovala in spraševala za svoje dokumente. »Non Ii abbiamo visti. ■.« Prav nikjer. In ni kazalo Lidiji drugega ter se je zatekla po pomoč, že vsa v stiski in objokana, k prvemu policistu, ki jo je poslal na poveljstvo. Tam so jo posadili na stoiico. Vse so jo izprašali: kdaj je imela ošpice, kdaj je dobila to ali ono, če ima kanarčka in še sto drugih reči. Pa zakaj da bi hodila nazaj v Piran, saj zdaj niti mogoče ne bo več, naj kar tam pri njih ostane, mleka in medu ji ne bo zmanjkalo. Kolikor bolj odločno je to odklanjala in samo prosila, naj ji pomagajo najti dokumente, toliko bolj »prijazni« so postajali gospodje in možje postave. Končno so jo lepo postavili pred vrata, ne da bi ji kaj re- ZANIMANJE ZA DELO MEŠANE KOMISIJE Tržaški Slovenci te dni z velikim zanimanjem sledijo zasedanju jugo-slovansko-italijanske mešane komisije za manjšinska vprašanja, ki je v Beorgadu. Na tem zasedanju razpravljajo med drugim tudi o zelo važnih vprašanjih, ki zadevajo slovenji ži-velj na Tržaškem Gre za vprašanja šolstva, dvoiezičnosti, zastopstva v javnih ustanovah itd. Vsi tržaški Slovenci upravičeno pričakujejo, da bodo po uspešnem delu mešane komisije pristojni organi začeli dosledno izvajati določbe Londonskega memoranduma v duhu sodelovanja in sožitja med narodi. kli ali obljubili zaradi dokumentov. Vse zaradi izgubljenih dokumentov . . . Lidija je sklenila, da bo šla na obmejni blok v škofijah in kar tam povedala, kaj se ji je pripetilo. Prosila bo, naj jo pustijo domov, ali pa kar ušla čez, če ne bi šlo drugače. Pa ni bilo potrebno. Na bloku so gospodje karabinjerji že imeli njene dokumente lepo pripravljene. Brez pojasnila jih je dobila in srečno prišla domov — kar za več izkušenj bogatejša ... rb BI v '.. -- P/l »BIHAČ« naklada v našem pristanišču Ploče tovor za Em-den Pil »DUBROVNIK« je 6. novembra priplula v Rotterdam M/l »GORENJSKA« je v popravilu na- Reki P/1 »GORICA« je 12. novembra odplula iz Reke za Črno morje P/l »LJUBLJANA« je 8. novembra priplula v Rašo M/l »MARTIN KRPAN« je 10. novembra plula skozi Suez na poti za Kosseir P/l »NERETVA« je 11. novembra odplula iz Barija za Ancono, kjer razklada tovor P/l »POHORJE« je 11. novembra plula skozi Aden na poti za Anglijo P/l »ROG« je 11. nove-mbra odplula iz Durbana za London P/l »ZELENGORA« je 8. novembra zapustila pristanišče Dakar in plove v Durban Odhod. In zažvižgal je vlak skozi mrak, Pošastno sopihajoč kot demon vlak z menoj gre v noč, da že danes v tuji slavi neznanca me tuja zarja pozdravi . , . (O. Župančič: »Z vlakom«) *^ečer poznega septembra je. V vlaku sedim in ko se naveličam bolščati skozi okno v težko vidne bežeče silhuete domačih krajev, vzamem v roke Potočnik-Zrlmčev priročnik »Svet v številkah«. To je edina knjiga žepnega formata, ki sem jo v nervozi pred odhodom priznal za uporabno na službenem potovanju — in jo tudi našel. Zdaj nerodno listam po njej, da preberem tistih nekaj suhih podatkov o Avstriji, kamor sem namenjen. Moj zgled povzroči, da tudi ostalih pet sopotnikov vzame v roke knjige ali revije. Zdaj prav lahko ugotovim, kakšen jezik govore — vsi so Iz Nemčije ali Avstrije, morda kdo iz Švice. Svetilka je premedla in vlak preveč trese, da bi bilo branje prijetno, zato odložim knjigo, MoJa plavolasa (v resnici ima obledelo-pšenične lase) soseda stori prav tako. Izrabim priložnost, da preženem enoličnost vožnje (in zadostim svojemu poklicnemu firbcu) z razgovorom. Kmalu vem, da ji je ime I-Iildegard in se piše Mosler, doma je pa iz Kol-na. Strojepiska je v uradu neke tovarne In že od lani je štedila za letošnji dopust. V Makarski ga je preživela in ni ji žal. Navdušena je nad našim morjem in sploh vsemi pokrajinami, ki jih je videla pri nas. Glede •jBkpe pravi, da je bila zadostna, na >,yišno dobra, nekajkrat pa ne po njenem okusu. Edino čistoča je bila večkrat »precej odsotna«. Upa pa, da je to bil samo nesrečen slučaj in da se ne bo več ponovilo — na vsak način namerava namreč še priti na obisk v te čudovite kraje, k temu »her-li.chen« Jadranu. Tedaj pa se v najin razgovor vmeša debeluhar iz nasprotnega kota. »Nikdar več ne pridem,« pove, ne da bi ga kdo vprašal, in prav tako brez poziva pojasnjuje: »Saj ne rečem — lepo je že in poceni tudi, ampak udobja pa nobenega. V Crlkveniei sem bil, pa da vidite, koliko sem se prejezil. Že sam promet — pravi kaos, vam rečem! Noben vozni red ne drži točno, če sploh vsebuje tiste proge, po katerih se želiš peljati, Povsod moraš čakati in čakati na zvezo. Povem vam, da me je že na poti od Ljubljane do Crikvenice minila vsa dobra volja. Cel dan pozneje sem prispel, kot sem imel naročeno sobo. Saj ne rečem, tudi sam sem nekaj kriv. Dvakrat sem zamudil zvezo, ker ni bilo nikogar, s katerim bi se lahko sporazumel. Pa v Sloveniji je še šlo; če ni bilo drugega, si se obrnil na miličnika, saj povečini znajo tuje jezike, na prsih jim piše. Ampak na Reki je bilo obupno . . .« Skratka, debeli Bavarec je izrekel še toliko kritičnih pripomb na račun našega prometa, da sem si zabeležil: »Neurejenost našega prometa je ena izmed velikih ovir za naš turizem,« Vstopil je sprevodnik in zahteval vozne karte. Ko je odšel, sta kar dva sopotnika izjavila, da so sprevodniki pri nas zelo prijazni: čeprav imata vozno karto drugega razreda, ju pusti voziti se v prvem razredu. Ta prijaznost našega sprevodnika je še posebno postala očita, ko smo bili že preko meje: avstrijski sprevodnik je oba gospoda takoj nagnal v vagon drugega razreda. »Ja, ja, Oesterrei-chische Bundesbahnen takoj napravijo red,« je nekam pikro pripomnil mlad študent z Dunaja. V naslednjih dneh sem spoznal, da je v Avstriji vsega, tudi reda, samo natančno toliko, kolikor plačaš. A še preden smo bili v Avstriji in še preden so se sopotniki izmenjali, sem izvedel o letovanju in turizmu pri nas še marsikaj, česar dotlej nisem vedel, niti bil slišal, čeprav je turizem moj vsakdanji posel. Sam sebi sem se zazdel nekakšen vajenec, ki ga po uspešno zaključeni učni dobi pošiljajo na prakso k tujemu mojstru. In ker vem, da se človek mnogo nauči tudi na napakah, sem pozorno poslušal, kaj so kritizirali moji sopotniki, Zakonca iz Linza sta kritizirala najmanj. On je mojster v neki železarni, ona pa delavka v neki drugi tovarni. Napravila sta krožno potovanje ob istrski obali. Imela sta lepo vreme in nikdar ne bosta pozabila prekrasnih pokrajin. Že prihodnje leto prideta spet. Toda ustavila se bosta v Portorožu (seveda sem hitro povedal, da sem od tam), ker je v severnem delu Istre vse bolj urejeno, predvsem pa vse bolj čisto... Že spet ta očitek: naša gostinska podjetja se ne zavedajo, kolikšne važnosti je skrajna higiena in kako slab vtis naredi vsaka pomanjkljivost v tem pogledu na gosta. Tudi dunajski študent je bil opravil po naši državi krožno potovanje, le da mnogo daljše. Preko Plitvic se je bil pripeljal do Splita in od tam ob vsej obali do Opatije. Na kratko je njegova sodba o našem turizmu, naslednja: Čudovita okolica, zelo prijazni ljudje, hrana poceni, urejenost zvez, gostišč in sploh vsega, kar spada v okvir tujskega prometa, pa Je popuščala od Zagreba proti jugu in se spet boljšala od Splita proti severu. Prihodnje leto si pride ogledat Istro, ker je slišal, da je tam za turista najbolje poskrbljeno. Osebno ga je na vsem potovanju po Jugoslaviji motila najbolj malomarnost natakarjev do čakajočih gostov in sploh pomanjkanje urnosti pri delu gostinskega personala. »Saj razumem, da je bilo vroče; ampak le pridite v kakšen naš lokal na Grinzingu ali v Praterju, pa boste videli, kako bodo natakarji in natakarice in ves perso-nal za pulti hiteli, da vam postrežejo, Vaši natakarji bi morali videti, s kako neprimerno večjo ustrežljivostjo je gost postrežen drugod. Sicer je res, da so cene povsod višje kot pri vas, toda človek rad plača nekaj več, ee se mu nudi vse hitro in v redu.« Debeli Bavarec pa je pobijal trditve moje sosede, gospodične Hildegard, ki je bila navdušena nad romantičnostjo naših krajev, »Tudi Jaz sem prišel v Jugoslavijo, ker sem verjel prospektu, da je to ena redkih dežel z nedotaknjeno romantiko. Saj to pravzaprav še kar drži, toda vsa romantika te mine, če te pri občudovanju zvezdnate noči nad morjem opikajo komarji, da si naslednji dan kot bi imel ošpice; ali pa da greš uživat prijetno samoto v oddaljenejši kotiček parka, pa se ti prilepi na podplate grdo smrdljivi »končni produkt presnove«; ali pa da uživaš v prelepi vožnji po morju, ko pa se hočeš vrniti, izveš, da so za tisti dan končane vse zveze do tvojega hotela; in nobenega ribiča ne pregovoriš, da bi te vsaj za drag denar rešil neprijetnosti. Itd., povedal bi vam lahko še marsikaj. Ne, sem pač moderen turist — želim romantiko, hočem pa tudi sodobno urejenost in vse udobje, ki si ga turist lahko zaželi. Le pridite si enkrat ogledat, kako smo uredili to v naših letoviščih.« »Pa me res zanima, kako,« sem si mislil. In reči moram, da sem v naslednjih dneh imel obilo priložnosti, da sem spoznal, da imajo večino turističnih stvari res bolje urejenih, bolj preračunanih — in zaračunanih. Za zdaj pa sem se tolažil z dejstvom, da so vsi sopotniki — razen debelu-harja — izjavljali, da pridejo še. Da, kljub vsemu — Na svidenje, Jadran!« JULE LENASSI NAŠI KRAJI IN LJUDJE tV NAŠ! ECRAJI IN LJUDJE * NAŠI KRAJI IN LJUDJE * Počitniški domovi so bili pobudniki že marsikatere koristne akcije, posebno, če je pristojni ObLO znal vskladiti njihova prizadevanja s potrebami domačega prebivalstva. Tak je primer bližnje gradnje vodovoda na polotoku Seča. Počitniški dom »Športne zveze Slovenije« je imel doslej iniiiiMiHiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiMiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii pr i so pereč m Te dni so začeli v Šembijah z zajetjem izvirka in z ureditvijo napajališča. Higienska ureditev studenca je' bila tako nujna, da je vaški odbor za očiščenje bazena in za zgraditev napajališča, •ki bo 3 metre globoko, 12 metrov dolgo in 6 metrov široko, zaprosil strokovnjaka Vodne skupnosti v Kopru inž. Janežiča, da je brezplačno naredil načrte, kmetom pa je priskočila na pomoč pri fizičnem delu tudi desetina pripadnikov JLA. Mlečna Mila v hrpeliski šoli Pretekli ponedeljek je pričela obratovati v Hrpeljah šolska mlečna kuhinja, v kateri bo prejemalo okoli 200 otrok iz te šole dnevni obrok toplega mleka, kakava ali kave s primernimi prigrizki. Doslej so dajali otrokom le hladno malico, ker v šoli ni bilo urejene kuhinje. S pomočjo občinskega ljudskega odbora pa so letos nabavili štedilnik in uredili prostor za kuhinjo ter zaj-trkovalnico. Otroci in starši so z veseljem pozdravili ta ukrep šolskega vodstva. Glede sestave jedilnikov in priprave hrane za otroke je bil opravljen enodnevni kuharski seminar, ki ga je vodila Fanika Jerebova, gospodinjska učiteljica iz Kopra, ob sodelovanju nekaterih domačih strokovnih kuharic. Po zgledu hrpeljske šole bodo uredile mlečne kuhinje tudi ostale šole v občini. J. Ž. Pred dnevi so rezervni oficirji izolske občine na redni letni konferenci z zadovoljstvom pregledali svoje delo v zadnjih desetih mesecih. Izvršni odbor je imel 12 rednih ter eno izredno sejo in razen organizacijskih vprašanj razpravljal tudi o vrsti drugih problemov. Kot prva naloga, ki so jo uspešno rešili je bila ureditev evidence članstva in administracije ter pobrana vsa zaostala članarina. Izvršni odbor je na podlagi ankete dobil jasno sliko v kakšnih razmerah živijo rezervni oficirji in v katerih organizacijah se najbolj udejstvujejo. Razen tega je vodil skrb za pravilno zaposlitev demobiliziranih oficirjev in pomagal reševati stanovanjske zadeve svojih članov. Ta organizacija je priredila vrsto predavanj o nastanku, razvoju in vlogi JLA po vseh delovnih kolektivih mnogo vedba. ranski s tanek velike težave s preskrbo z vodo. Moral je dovažati vodo s cisternami iz Pirana. To je bilo drago, nepraktično pa tudi voda ni bila najbolj pitna. Do prihodnje sezone je vodstvo tega doma sklenilo napeljati sodoben vodovod. Naročilo je izdelavo načrta za vodovod, ki črpa potrebne količine vode iz izvirka na severovzhodni strani polotoka. Načrt je lep, a tudi drag. Še dražja bi bila nova iz-Tu pa je posredoval pi-ObLO, Organiziral je se-vseh, ki v Seči potrebujejo vodo, oziroma, ki so zainteresirani na izgradnji vodovoda. Sestanek je izredno uspel. Udeleženci so se dogovorili soglasno, da bodo procentualno prispevali za gradnjo takega vodovoda, ki bo s svo.io napeljavo zajel ves polotok. Tako bo na vsakega bodočega potrošnika odpadel le majhen delež sicer prejšnjih stroškov. Dokončni načrti so že v delu. Zajezitev izvirka in gradnjo dveh rezervoarjev ter celotno vodovodno napeljavo bo izvedla Vodna skupnost-Koper. Načrt predvideva tudi priključek na rižanski vodovod za morebitni primer izredne suše, ko bi izvirek pod Sečo morda usahnil. Pri gradnji vodovoda bodo s prostovoljnim delom pomagali vsi kmetje s polotoka, h katerim bo prav tako napeljan ta vodovod. Prostovoljno delo bo še posebej močno pocenilo gradnjo. Ce bo šlo vse po sreči, bo do prihodnje sezone tekla voda iz omenjenega izvirka že v domovih tkalnice »Metke« iz Celja. Sindikalnega sveta Maribor-center, »Športne zveze Slovenije«, dalje v restavraciji »Pri ribiču«, v bodočem novem velikem campingu na južni strani polotoka, kakor tudi v skladiščih prerada in v vseh kmečkih poslopjih na polotoku, Jule i < Bo ženska deca PARTIZANA za igro Divači res dobila telovadbo? lastne prostore Ne morem se o tej reči izražati »strokovno«, čeprav sem imel tu in tam priložnost potisniti kroglo proti skupini kegljev, pa se jim je navadno previdno umaknila in zavila v »planke« ali pa zdrčala po vrzeli med keglji in se srečala s slamnato blazino onstran cilja. Zato sem se odpovedal lavorikam PIRANU POMETAJO S PRETEKLOSTJO Zapuščene, preperele stavbe niso nobenemu kraju v okras. V tako tesnih ulicah, kot jih ima Piran, pa povrh še kradejo potrebni čisti zrak. Pirančanom je bilo končno vsega tega dovolj. Sklenili so začeli z rušenjem vseh tistih stavb, ki niso več sposobne popravila. Na njihovem mestu bodo postavili majhne parke ali pa otroška igrišča, kot na primer za hotelom »Rotondo«, kjer so že začeli z rušenjem ene takih zgradb. Da bi delo poteklo hitreje in ceneje, je piranski ObLO odločil, da smejo tisti, ki pomagajo pri rušenju podrtij, uporabiti ves še dobri gradbeni material. Upati je, da bo do prihodnje turistične sezone izginila na ta in šolah, razen tega pa številna strokovna in politična predavanja za svoje člane. Da bi delo bolje potekalo so delovale 4 komisije. med katerimi je bila najbolj delavna komisija za predavanja, ki jo je vodil tovariš Rakar. Dokaz temu je, da so letos imeli kar 9 predavanj, da so si ogledali razne vojaške filme. način marsikatera »luknja«, ki je doslej običajno služila kot smetišče vsej okolici in bi kot. taka lahko bila nevarno leglo bolezni. Turisti bodo namesto takih »zanimivosti« prihodnje leto rajši fotografirali razposajene otroke na novih igriščih. Jule kegijaškega športa, ki pa mi zato ni nič manj simpatičen. Tako sem se rad odzval želji kapetana Jožeta Kreblja, komandirja postaje LM v Hrpeljah, ki je 40"/o vojni invalid in navdušen športnik, da bi bralcem »Slovenskega Jadrana posredoval nekaj njegovih vtisov z republiškega kegijaškega tekmovanja invalidov, ki je bilo 2. in 3. novembra 1957 v Kranju. Invalidi-tekmovalci so bili razdeljeni v šest kategorij po stopnjah invalidnosti. Tekmovanja so se udeležili invalidi iz prve svetovne vojne, iz narodnoosvobodilne vojne in delovni invalidi. V vseh šestih kategorijah so bile častno zastopane Dolenjska, Štajerska, Gorenjska in tudi sama Ljubljana. Vseh tekmovalcev je bilo 265, med njimi tudi 10 inva- 11 reze Pomemben prispevel IV v vojaški izobrazbi članov ZROJ ZARADI NEPREVIDNOSTI V SMRT V soboto zvečer se je v bližini Postojne smrtno ponesrečil 22-letni šofer in mehanik Danilo Nemec iz Postojne. Zaradi prenagle vožnje in neresnosti pri upravljanju motornega kolesa je padel skupaj s sovozačem Francem Paničem, ki se je pri padcu hudo poškodoval. Takole skromna pa je tržnica v Sežani. Le malo kmetovalcev prinaša svoje pridelke na sežanskostojnico, kar je morda tudi znak, da so sicer zelenjavne trgovine dobro založene? Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev Koper prireja 8 vojaško-političnih predavanj, katera bodo tudi dopolnjena z vojnimi filmi. Glede na to, da bodo ta predavanja le enkrat mesečno, pričakujemo od članov URO.J, da se jih bodo polnoštevilno udeležili in pri tem izpopolnili svoje znanje. Vabljeni so -tudi rezervni podoficirji. Predavanja bodo vsakega 20, v mesecu ob 17. uri v sejni dvorani občinskega LO Koper; v primeru nedelje ali praznika pa dan pozneje. Namesto prvega predavanja 20. t. m. bo prikazana serija vojnih filmov. Naslovi bodočih predavanj in vsa druga obvestila Takšne nedelje, kot je bila minula nedelja, pa že dolgo ne. Ves dan je deževalo in bila je naravnost ustvarjena za martinovanje. Škoda je le, da se prihod novega vina nič kaj preveč ne pozna v naših oštarijah, saj vendar ni mogoče, da bi prav povsod pridelali res samo kislico. In še to po takšnih cenah. Drugače je bilo kar v redu. Še naši lovci so postrelili v nedeljo precej več litrov kot pa zajcev. Pa kdo bi jim to zameril na tak dan. No, začnimo tokrat na drugem koncu. Bil sem službeno v Sežani in ker sem ravno imel čas, sem sklenil, da bom naredil Juci uslugo in kupil kilogram mesa. Kaj bi se prerivala in čakala v vrsti, če ni treba. Stopil sem torej v mesnico. Najprej so mi padli v oči suknjiči in kape, obešeni lepo na kljukah poleg telečjih in vdovskih stegen. »Od kdaj pa prodajajo obleko v mesnicah?« sem pomislil. To je bilo res nekaj povsem novega celo zame. Bil sem namreč prepričan, da so suknjiči in kape naprodaj, saj sem dobro slišal nekega možakarja, ki se je zanimal za ceno. Vendar ni kupil. Samo napisal je nekaj na listek in ga izročil glav-nokomandujočemu mesarju, ki je strašno debelo pogledal. Nič ne vem zakaj. Le to se mi je posrečilo izvrtati, da je bil mož od neke inšpekcije, koli... bodo objavljena na oglasni deski URO J poleg knjigarne »Lipa«. Dežurna služba za pobiranje članarine in drugo bo vsak petek od 17—19 ure na sedežu okrajnega odbora UROJ, poleg občinskega Komiteja ZK. SMRT V Pretekli petek GOZDU gozdu se je v Veliki dol pri Planini smrtno ponesrečil 62-leti upokojenec- Ivan Gabrovšček iz Planine. Pokojnik je žagal hlode, med delom pa ga je na pol podrto drevo zrušilo na tla ter mu zlomilo tilnik in strlo lobanjo. Ština lidov-gostov z avstrijske Koroške. Primorske invalide pa je zastopal edino kapetan Jože Kre-bclj. ki je bil uvrščen v 6. kategorijo in je v ostri konkurenci zasedel 6. mesto ter tako posUS^ invalidski kegljaški prvak Primorske. »Lahko jim je žal, mojim primorskim tovarišem, da se niso odzvali povabilu republiške invalidske zveze,« pripoveduje kapetan Jože. ; Tako lepega sprejema in tovariškega razpoloženja zlepa nisem doživel. Krasno vreme, sijajno urejeno sodobno šli-ristezno kegljišče, vzorna organizacija tekmovanja, nato gostoljubna postrežba, premišljena razmestitev tekmovalcev za prenočišča (iOOVo invalide v hotelske sobe, ostale v improvizirane spalnice v tovarni »Iskra«), vse to je napravilo na udeležence nepozaben vtis. Kegljaški šport je za invalide zelo primeren in zdrav, ne glede na to, da se pri nas v zadnjem času vedno intenzivneje goji. Goriški in koprski invalidi imajo močan kegljaški krožek, le da v vsem koprskem okraju še nimajo urejenega stalnega kegljišča. Kar nekam nerodno mi je bilo, ko sem bil v pisani družbi tekmovalcev edini predstavnik invalidov iz Slovenskega Primorja, še bolj pa, ko sem se moral tekmovanja udeležiti brez vsakega treninga. Vendar me je ohrabrila prisotnost, brkinskega narodnega heroja Draga Masla, ki mi je ,pomagal' zastopati Primorce.' Razumem občutke vrlega komandirja Jožeta in mu iskreno želim, da bi na bodoče kegljaško tekmovanje popeljal številno »četo« primorskih invalidov. Jaša Zvan Iz Sežane me je pot zanesla naravnost v Portorož. Tam sem naletel na znanko, ki je vsa razburjena prihitela iz česalnice in se zaklinjala, da nikoli več ne prestopi njenega praga. »Pomisli, kaj se mi je pripetilo,« je začela, »čakam, potrpežljivo čakam več kot eno uro, ne da bi se kdo zmenil zame, medtem ko vljudno sprejemajo stranke, ki so prišle precej za mano. Seveda sem osebje na to spomnila. Tedaj se mlada pomočnica spomni, da nima škarij. Nato pride iz moškega oddelka menda sam šef, ki me potolaži, da me bo sam ostrigel. Samo trenutek naj počakam. Ker je to lepo povedal, sem bila pripravljena potrpeli. Toda sem se v hipu premislila, ko sem ga slišala razlagati nekaj svojim pomočnikom o > eni sitni babi:. Kar je preveč je le preveč.« In že je odhitela na avtobus pa v Piran, kjer so bolj vljudni, kakor je rekla. Tja sem šel tudi jaz. Na kratek intervju. Zanimalo me je namreč, kakšne ukrepe so »podvzeli« v nekem podjetju, da se jim je letos posrečilo znižati dohodek na posameznega delavca. Odgovoril mi je direktor: »Pri nas ima vse v rokah delavski svet. Ničesar ne gre mimo njega. Saj veš: delavsko upravljanje na prvem mestu. To je naše geslo. Kakor delavski organi upravljanja določijo, tako mora biti.« Ob tem jasnem in izčrpnem odgovoru so se mi blinili vsi pomisleki, pozabil scS» celo povprašati, kako si glava podjetja razlaga dejstvo, da delavski svet doslej še ni niti videl tarifnega pravilnika podjetja, čeprav je že potrjen od vseh pristojnih oblasti in lep čas v veljavi. Najbrž je preveč zaposlen in se nima časa ukvarjati s takimi »malenkostmi«. Kot nalašč sem v Kopru naletel na sekretarja neke naše koprske tovarne, kjer so ves nagradni fond podelili med »ta glavne«, delavcem pa prepustili, da razmišljajo o boljših časih. Tovarišu sekretarju sem omenil, da se mi to ne zdi popolnoma korektno. »Kje si pa slišal, da so premije tudi za delavce?« mi je zabrusil. In na mah sem se spomnil, da se lo res vse premalo sliši. Bodo pač morali delavci sami poskrbeti, da so bo večkrat in boli slišalo, če ne ne bomo daleč prišli. S tem prepričanjem vas pozdravlja vaš Var^; NOGOMK I // SIDRU" gre na bolje? w ostala tekma primorskega nogometnega prvenstva mod piranskim Sidrom in solkanskim Branikom. Čeprav so igrali na tujem iKrišču. so Pirančani tokrat zaigrali kot prerojeni in izgubili srečanje le s tesnim izidom 4 : 5. Glede na potek dogodkov na Igrišču pa bi celo zaslužili neodločen rezultat. Vse knže, da se je Pirančanom •odprlo in da odslej ne bodo s;imo zato na turnirskt tabeli, da bi na njihovi koži nasprotniki popravljali svoje količnike. Sicer pa imajo še jeseni priložnost, da dokažejo, da njihov rezultat z Branikom ni bil slučajen. Zi prihodnjo nedeljo bo na sporedu prekinjen i tekma med Sidrom in Adrio v M i mu To bo hkra'.: tudi zadnja tekma jesenskega nogometnega prvenstva Primorske. Lestvica je trenutno naslednja: dostojna Tabor Branik tekmovalna komisija izrekla stroge kazni za razne prekrške na tekmah. Tako je kaznovala Bizjaka (Branik) z 8 meseci prepovedi nastopanja, Kulebiča (Sidro) z enim letom in Matežiča (Branik) z 21 dnevi prepovedi nastopanja. Razne manjše kazni so dobili Silvestrini (Sidro). Marušič (Branik) in Kostič (Postojna). Največ kaznovanih igralcev ima Branik, kar pomeni, da bo moralo vodstvo tega kluba športni vzgoji igralcev posvetiti več pozornost: kot doslej. Tekmovalna komisija je nadalje sklenila, da bo odslej pošiljala na tekme svoje delegate, ki bodo obvezni objektivno poročati o poteku tekem, prt d vsem pa pomagati vodstvom klubov preprečevati razne incidente. Izola igra v nedeljo v Tržiču Razveljavljena tekma Ijubljan-Mvo-primorsko ligi Tržič-Iz.ola bo na sporedu v nedeljo v Tržiču. Izola se je za to tekmo dobro pripravila in se obeta torej zelo zanimiva borba. Tržič ima prednost domačega igrišča, vendar bo moral nastopiti v oslabljeni postavi, ker je sodnik zaradi incidentov v tekmi z. Grafičarjem izključil dva njihova igralca. V primeru, da Izola osvoji obe točki, bo zasedla peto mesto na tabeli. Zadeva s protestom Izole proti verifikaciji tekme Izola—Krim (1 :2) še zmeraj ni rešena. Izoli so protest na pivi stopnji zavrnili. zdaj pa se je pritožila na višjo instanco. Vodstvo nogometni ga kluba Izola vztrajno trdi, da je sodnik pristransko sodil in jim razveljavil dva regularno dosežena gola. llOKI i NA KOTAI.lvAli 3 5 0 2 34:8 10 4 1 2 20:13 9 4 0 3 15:21 8 V Kopru so pogofi Primorje 7 3 1 3 17:9 7 Anhovo 7 3 1 3 17:20 7 Adria 6 1 0 5 13:28 2 Sidro 6 0 0 G 9:38 0 V lestvici smo upoštevali rezultate, kakor so jih moštva dosegla na igriščih. Tekmovalna komisija je namreč brez izjeme zavrnil» vso proteste in tekme verificirala z doseženimi rezultati. Pač pa naj omenimo, da je Naš sii lolavoe je pred kratkim obiskal vodstvo novogoriškega hokejskega kluba in se zapletel s člani v zelo zanimiv pogovor. Najprej so mu povedali, da je diuštvo v majhni krizi, saj so pred kratkim v prijateljski tekmi n i svojem igrišču dosegli s pulj-skim Cementom le ne<>.Uočen rezultat (7:7). Vendar ta rezultat ni tako zelo tragičen, saj je le boli posledica nesistematičnega treninga domačinov, kakor pa SAU Hud par si z Kopra V okviru letošnjega moStvene-ga Šahovskega prvenstva Slovenije st;i se v nedeljo pomerila v Kopru domači šahovski klub in ljubljanski Železničar. Čeprav so bili gostje favoriti, se vendar ni nihče nadejal tako visoke v.m i je. Koprčani so namreč zabeležili le tri remije, vse druge partije pa so izgubili. Treba pa je povedati, da m- je vodstvo koprskega i-hovskoga kluba premalo potrudilo pri sestavi moštva, hkrati pa so bili posamezni igralci — kakor je to v Kopru že tradicija premalo borbeni. Posamezni rezultati: I zvokov—Omladlč remi Požar—dr. Zavec remi Silan—inž. Verk remi Gujznik—Habič l : 0 Kastelic-Renko 1 :0 Asejev—Klanjščok 1 : 0 Gašperšič—llilel 1:0 Zalar—Lemut 1 : 0 V Ajdovščini so pred kratkim zaključili turnir v počastitev 15-lctnice ustanovitve XIII. prole-tarsko brigade. Turnir je organiziralo domače šahovsko društvo, sodelovali pa so tudi šahisti ajdovskega garnizona. Pivo mesto je osvojil Djordjevič s 15 točkami (100" o), druga je bila prvakinja Primorske Stekarjeva z 12 in pol točkami. Novice s Tržaškega Trtaika federacija PSI (socialistična stranka) Jc pred dnevi «lila pobudo za akcijo med političnimi strankami. da bi čimprej razpisali novi- upravne občinske volitve In tako odpravili konttiriko upravo, s twn pti :'.iom •.»•:! . a tO Umi Neo ; visita ••'Liallstlčna .'.veza. KPI. Unlti popolare ter TrJaška unlla. Zaradi posledic i.ijske irnpc J" pred dnevi umrl • Ti - tu Marlo Sila. ravnatelj špedicij ke drulbe •ren-tratspeil t-i'p pogreb Je pričal, kako tu ti. ■■'. S'■•'. niM cenili |i K"': .a. •le bil zaveden Sloven« r n pionir cnskeita iKlrskega udejstvovanja na Trl.i-kcm Zr v vojlh mladih ie-tlh Je nastopat na odru Šentjakobskega delavskega konitimnega društva, Z a 11 V A L A vsem, ki so našemu nepozabnemu možu, očetu, bratu in staremu očetu ANTONU K RE B L J U izkazali poslednjo čast in nam izrekli sožaljo. Posebna zahvala vaSčanom za pomoč v težkih dneh. Občinskemu komiteju ZK Pivka r i organizacijo pogreba, godbenikom iz Ilirske Bistrice, tovarišem Lojzetu. Jernejčku in Guštinu za poslovilno govore, borcem VDV, z «pnsku JLA in v.< m. ki si» poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, otroci in nato v gledališču v Narodnem domu kot igralec In reliser. v dobi fašističnega nasilja na tajnih prireditvah, po osvoboditvi pa pri SNG. Odigral Je vre t o vlog. med najboljše pa spada Kanlor iz. Cankarjevega Kralja na Hetajnovi ■■ Zadet od srčne kapi je umrl znani Javni delavce In antifašist :z Opčin Rlko Malalan. Dolga leta Je prebil v fašističnih zaporih in v koncentracijskih taboriščih, kjer Je pričakal drugo svetovno vojno l'o kap:'. . ■ ciji Italije Jc prtte nil primorske f eitc '.r specialnih bataljonov v odrede SOB m z njimi tudi sam odšel v partizane. Po osvoboditvi Je bil izvoljen najprej za predsednika krajevne :a odbora, leta 1949 pa za občinskima svetovalca na lis' i tedanje K I* STO V soboto. 2. novembra Jc na posledicah azijske Rrlpe umrl odvetnik Marlo Stocca. znani triaškl voditelj Indlpendentlstov. Vse svoje življenjsko delo je posvetil borbi za samostojnost ln napredek Tr ta. narodnostna mržnja pa mu Jc bila tuja. V zadnji. Jo. številki Uradnega Usta vladnega generalnega komisarja. '«-med drugim ob;.tvljen odlok "-t. 173. bi Vir ZVU 111 ponovr.o uve. ;e. ljen fašistični zakon Iz leta 1939 o »tujih« imenih. Obnovljeni odlok Je stopil v veljavo 21. oktobr.i Omenjeni fašistični zakon Iz leta Zalo -m Jc b,\-r. zvt* uprav.i'ino iaz-veljavila Skoraj nerazumljivo ■•• to- Walter na ka, češ da odraz dejanske moči obeh tno-5tev. Bolj zaskrbtijoče pa jo dejstvo. da so mladinci Nove Gorice izgubili s Cementom z 2 : 9. To pomeni, da društvo posveča pre-malo pozornosti in da bo najbrž naslov državnega prvaka le malo r s.i o,-1 a 1 v Novi Gorici,'če bodo t ko nadaljevali. Sicer pa je visok poraz v igri s Cementom društvu odprl oči in bodo svoj odnos do mladine temeljito spremenili. Bolj razveseljivo pa jo dejstvo, da se je v Novi Gorici uspešno i..zvilo umetno kotalkanje. Zdaj s vadi okrog 15 otrok, ki so pravkar uspešno opravili 7-dnov-ni tečaj pod vodstvom znanega drsalnega mojstra Resmana iz L.ubljanc. Drugo leto bodo priredil: >0 dva podobna tečaja. Med mladimi novogoriškimi kotalkarji jo nekaj izrazitih talentov, s katerim: nameravajo presenetiti drugo loto na republiškem prvenstvu v umetnem drsanju na kotalkah. Ob koncu smo se pomenili še o možnostih za razvoj te lepe športne panoge na Koprskem. Vodstvo kotalkarskoga kluba nam je zatrdilo, da ima koprski okraj, zlasti pa obalni pas vse pogoje, da bi so razvil šport nižinskih p: odi'lov . Pripravljeni so tudi pomagati s tem, da bi organizi-] li v obalnih mestih nekaj prijateljskih propagandnih tekem (na primer Cement—Nova Gorilo i. Seveda pa jc stvar tukajšnjih športnih delavcev, da se za razvoj tega lepega športa nekoliko in-ti nz.ivneje pozanimajo. Smučanje PRED SMUČARSKO SEZONO NA PRIMORSKEM Čeprav o snegu še ni ne duha ne sluha, so se primorski smučarji vendarle že začeli pripravljati na bližnjo sezono. Prod dnevi jc bil Limreč v Idriji rodni letni občni zbor Primorske smučarske pod-zveze, na katerem so poudarili, ii , bo potrebno ustanoviti klube povsod tam, kjer so pogoji, zlasti pa si bodo prizadevali razširiti smučanje mod mladino tor mod delovnim kolektivi. Da bi čimbolj popularizirali to lepo in zdravo športno p nogo, o sklo-nil o: ..; ¡ni/.irati množične nedeljsko izlete smučarjev. Seveda bo potrebno, da priza-devanja Primorske smučarsko podzveze podpro tudi druge organizacije. zlasti TVD Partizan. Nekatera društva Partizan imajo zelo dobre odnose s podzvezo, drugod pa manjka tako potrebne dobre volje. Odbojka SINDIKALNI TURNIR V KOPRU Koprsko poverjenihtvo Novi-nai koga društva Slovenije je organiziralo sindikalni odbojkarski turnir v počastitev 40-letnice Oktobrske revolucije in Dneva republike. Prva srečanja so bila na sporedu v soboto in nodoljo. Moštvo prosvetnih delavcev je premagalo Radio Koper II in TNZ z 2:0, z istim rezultatom pa sUi premagala TNZ tudi Radio I ln Tomos. Tekma Radio I—Prosvetni delavci jo bila prekinjena a-radi temo pri stanju 1 :0 za Radio Koper 1. V tekmovanju sodeluje 8 okip. Razen Radia Koper, ki ima dve ekipi, so so prijavili še Tomos, Slavnik. Gasilci, Prosvetni delavci. Fructus in TNZ. Tekme so bodo nadaljevale do 29, novembra, ko bodo zmagovalcu izročili prehodni pokal, drugo in tretje plasirani ekipi pa praktični nagradi. Sprejmem frizersko vajenko, ki ima najmanj 2 razreda gimnazije. Naslov dobite v upravi lista. Zamenjam prot: nagradi enosob-no sončno stanovanje za dvosobno v Kopru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod Prilika K u p i m m o t o c i k e 1, jakosti od 250 do 350 cm' novejše izdelavo (od 1951. leta dalje). Ponudbe pošljite na naslov: Lakič Dušan, Kačieova št. 3, Zadar. Slovenska družina v Beogradu sprejme takoj v službo mlajšo gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Potni stroški plačani. Vsa oskrba in stanovanje v lastni vili na Dotlinju. Ponudbo na upravo Slovenskega Jadrana. Tvrdka !>ELTRAM, uvoz-izvoz. TRST, ulica Valdirivo .'!. telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, I.AMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN MOŠKA DVOIiOLFSA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspedicljo odpremlja darilno pakete za Jugoslavijo. DVOKOLESA od 7.000— daljo, ciklomotorji od 11.000.— dalje ter Vcspe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst. ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. Za nakup novih in rabljenih LAMBKET s6 obrnite na tvrd-ko Aldo Merolli v Gorici, ul. Garibaldi štev. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vso potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! DOBRA STROJEPISKA išče honorarno delo v Izoli ali Kopru za vsak dan od 15. ure dalje. Ponudbe pošljite na upravo Slovenskega Jadrana pod šifro »40 . V NAJLEPŠEM KRAJU Kopra zamenjam komfortno enosobno stanovanje za dvosobno sončno stanovanje v centru Kopra, Ljubljane ali Celja. Naslov v upravi lista ali pismene ponudbe pod Dvosobno . ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v Zagrebu z.a podobno v Kopru. Informacije pri Košak. Koper, novi blok. I. nadstropje. OSEBNE IN TOVORNE AVTOMOBILE. PRIKOLICE, TRAKTORJI". IN MOTORNA KOLESA prodajamo privatnemu in socalističnemu sektorju. Socialistični soktor ima pri nekaterih vozilih možnost obročnega plačila, pri vsakem vozilu pa lahko plača dol kupnine iz materialnih stroškov. Prevzemamo v komisijsko prodajo vse %'rste motornih vozil in orodnih strojev privatnega in socialističnega sektorja. AVTOTRG, Ljubljana (Predstavništvo Avtotohne« Zagreb), Djakovičcva 4 (bivša Litostroj-skal, telefon 21-810, inte rna 349. KOPnt: : ii m 17 novembra amc-:-ki bai v ni film DALJNA OBZORJA. 13 m 19 novembra an-V ki film SKOZI PEKEL. :'n m -1 novembra amcuški barvni film Kt.lCl »M. ZARADI UMORA. I/.OI.A: 15. novembra .ur.eilški barvni film 1.1LI. 16. ln 17. novembra ameriški barvni i.et VZHODNO OD KAJA. 18 In 19. novembra ameriški barvni film DAL.INA OBZORJA. 2». ln :'i novembra e-: . .-ki film 11 ' ItnjI S SIPKE POUTOItO'/.: I., i ,ie nI': .i .• dii.ei .ki barvni film ATII.A, 16. In 17 no-vembia aniere.ki barvili film PI.A-VOl ASA ZAPK.I.JIVKA. 19. no-vemtiia ameriški barvni (Um MA-SCKVAI.KC IZ D.M.ASA PIHAN: 15 In li. novembra Italijanki barvni film ATII.A, 17. ni 18. novembra ameriški barvni film PI.AVOI.ASA ZAPK.I.JIVKA, 19. in 20. novembra ameriški barvni film MASCKVAI ' r IZ DAI.I.ASA. 21. ln "z. novembra francoski film KO l'.I VSI FANT J F. SVETA SEfOVI.JE: 16. novembra bolgarski film 1IKHO.JI S SIPKE. 17 novembra amci : k i film N\ KRIŽIŠČU, 21. novembra jugoslovanski film NI 1III.O ZAMAN. skofi.ii:: 16. novembra imirllki barvni f-.ini KLICI M ZARADI UMORA. 17. novembra ameriški film UPOR NA l.ADJI CAINE, 20. novembra sovjetski barvni film PEI )AGOSKA POEMA smait.ik: i6. novembra a me rili k! tlim NA KRIŽIŠČU. 17. novembra bolgarski film UKROJI s SIPKE. 20. novembra Jugoslovanski film ni IUI.O ZAMAN. dekani : 16. novembra ameriški film UI'OR NA I A O JI CAINE. 17. novembra ameriški barvni film KLICI M ZARADI UMORA. postojna: i:,.. 16 In 17 novembra ■ ovjelski barvili film PEDAGOŠKA POEM A. 19. in 20 novembra ameriški barvni film JUŽNO OD SAHARE. pivka: 16. m i7 novembra amerUU film MOŽJE. 20. Jn 21. novembra francoski film TRPLJENJE. sežana: 16. m 17. novembra ameriški film NA APASKI MEJI. 19. In 20. novembra ainHcškl film DOBRA ZFNA, 21. m 22. novembra v/.hodnonemškl film PRIPO-VEDKA O MALEM Ml'KU. ponkdki.jkk. is. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro - 7. 30 Vesti 7.10 Glasba .a dobro jutro, — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vrsti 1:1.111 Kmciiiskl n.eveti: Letošnje pogodbeno pitanje 13 r. Ponedeljkove popevke — 1* 00 Od melodije do melodije - M 30 Športna oddaja — 14.40 To I no izbrali za vas 15.HO Vesli 15.10 Zabavna glasba, vrne reklame — 15 25 Vesele skladbe. torek, 19. novembra: 7.15 Glasba .a dobro Jutro 7.30 Vesti 7.4» Glasba za dobro jutro. — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Ve ti — 13.40 Kmetijska univerza: Rigola-nje v Brdih 13 "") Torkov operni oder 14.:;n Okno v svet - 14.40 Melodije iz. filma Kvadrllja ljubez.nl« — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna gtaaba, vmes reklame 15.25 Makedonske narodne pesmi izvajajo solisti ln ansambli Radia Skopje. SREDA, 20. novembra: 7.15 Glasba z.i dobro lutrii 7.30 Vesti — 7.4» Glasba z.a dobro Jutro, — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti 13.40 Kmetijski nasveti: Dela v vi- no nadu 13.45 Od melodijo do melodije 14.20 Sola In življenje: -Tovariši In tovarištvo V zavodu El-vlrc Valoveč« v Portorožu — 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skohemcta 15.M» Vesti 15 jo Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Kvintet Avsenlk. cetiitek. 21. novembra: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro Jutro, 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 1" M Kmetijska univerza: Ureditveni načrti pašnlških vinogradov. — 13.50 Glasba na harfi — 14.oo Glasba po željah — 14.30 Pogovoi .' volivci: Govori Pred. OLO Tov. Albin Duje — 11 10 Gla.ba po ..■:■;,h (II. del) - 15"" Vesti — 15.10 Zabavna lasgba, vmes reklame — 15.25 Okroglih In poskočnih. PETEK. 22. novembra: 7.15 Glasbo /a dobro Jutro — 7.30 Vrsti — 7.40 Glasba z.a dobro Jutro — 7.15 Jutranji koledm — 13 30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti; Delo no vrtu — 13.45 Popoldanske melodije 13.30 Gospodarska oddaja: Prcmlranje v proizvodnji — lili Spored ollstlčne. zborovske In orkestralne glasbe — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmrs reklame — 15.25 D enači pevci In ansambli pred mikrofonom: Moški ■bor DPD iz. Pirana. SOBOl \, 23. novembra: 7.1" Glasba za dobro Jutro 7.50 Vesti — 7.40 Glasba za dobro Jutro — 7 4, jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: Pravilna priprava raznih škropiv — 13 50 Popevke ln ritmi od tu ln tam H.30 MAGAZZINI »>S. GIUSTO« S ar i TRST plašči, dežni plašči, obleke, suknjiči, srajce, spodnja in zgornja trikotaža za moško, ženske in otroke NATNMZ.iK CENE V TRSTU! TUST. Corso Garibaldi 1. telefon :il-178 Preplah v ZDA zaradi neznanih Ameriška atomska podmornica Nautilus, o kateri, smo že večkrat pisali, je te dni naredila še en. izpit. Pet dni je plula pod ledenimi ploščami in gorami Severnega morja ne da bi se ji bilo treba v tem času sploh dvigniti na površino morja. Poročajo, da so na tej plovbi zbrali dragocene podatke, ki bodo koristili znanstvenikom pri raziskovanju tega področja TEHNIKA ČEZ 50 LET Predsednik ameriške letalske družbe Eastem Airlines je izjavil, da bodo dosegla potniška letala v 50 letih takšen napredek, da bo trajala vožnja iz Evrope v Ameriko največ dve uri. Lovska letala bodo dosegla hitrost okrog 5.000 km na uro. interkontinentalne ra-.kete pa najmanj 40.000 km na uro. Letošnjo Nobelovo nagrado za zdravilstvo so podelili italijanskemu zdravniku, prof. Danijelu Bovetu. Visoko nagrado je dobil za svoje zasluge na področju terapevtične kemije kot z'odja posebnega laboratorija v Rimu. Na sliki ga indimo skupaj s svojo ženo, ki je obenem tudi njegova najboljša znanstvena sodelavka DVOJEZIČNI TELEPRINTER V Indiji, kjer imajo tako rekoč kar dva uradna jezika, veljavna za vso državo, so sestavili poseben teleprinter ki lahko hkrati piše ter oddaja tekst v obeh jezikih — angleškem in hindustanskem. Za izum, ki pravijo, da se je dobro obnesel, se zanimajo tudi druge države, zlasti na Srednjem vzhodu, kjer pogostoma uporabljajo po več jezikov. — Zdaj pa so nam jih začeli še od zdolaj pošiljati. Kot da bi ne bilo tu dovolj teh letečih reči! KOLIKO STANE UMETNI SATELIT? Sovjetski znanstveniki niso doslej objavili ničesar v zvezi s tem, kolika finančna sredstva sta zahtevala oba umetna satelita. Zato pa njihovi kolegi na Zahodu ugibajo in skušajo vsaj približno določiti znesek, ki so ga Rusi žrtvovali za svojo tehnično zmago. Neki italijanski učenjak je mnenja, da sta stala oba Sputnika neverjetno mnogo. To zaključuje po tem, da stane že navaden letalski motor 1000 dolarjev kilogram, medtem ko stanejo reaktivni motorji tudi stokrat toliko. Ena izmed navadnih raket z dirigiranim izstrelkom stane že nič manj kot dve milijardi dinarjev. Koliko sta stala Sputnika, je pa za zdaj še skrivnost. Centralni znanstveni inšitut v Moskvi je objavil novico, da se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo izdelati snov, ki uspešno nadomestuje človekovo kri. Odkritju pripisujejo velik pomen. Spričo vse večjega števila nezgod potrebujejo bolnišnice vsak dan več krvi. Te pa ni lahko hraniti dalj časa, praktično skoraj nemogoče dlje kot 50 dni. Zato so si že prej veliko prizadevali, da bi našli kako nadomestilo. Znan je dekstran, ki so ga prvi začeli izdelovati na Švedskem. Ta sicer še kar ustreza svojemu namenu, vendar ga lahko dajo ranjencu največ 700 kubičnih cm. Pri večjih količinah se prične kri širiti. Glikogena — tako pravijo Rusi svojemu nadomestku — pa človekov organizem lahko sprejme hkrati tri litre. Razen tega ga lahko hranijo, kolikor časa hočejo, ne da h«, se pokvaril. fl VOZNI LISTEK ZA MESEC Po izstrelitvi sovjetskih umetnih satelitov je oživelo tudi delo tako imenovanih interplanetarnih potovalnih agencij. V mnogih deželah so jih ustanovili že pred leti, zdaj pa rasejo kot gobe po dežju. Nedavno so ustanovili podobno družbo tudi v Parizu. Ta je že natisnila vozne listke za Mesec in prvega slavnostno podarila znani pevki Mariji Candido. Ti dve sliki nam kažeta rojstvo pristanišča v Južni Arabiji. Na zgornji sliki vidimo šele okvir, v katerega sesalni bager črpa blato in pesek z morskega dna. Na spodnji sliki je že dokončano in nasuto pristaniško področje. Slike so bile posnete v razdobju enega leta. Za nas v Kopru je posebno zanimiv ta primer gradnje pristanišča, ker tudi mi iiporabljamo nekaj podobnega Ameriški filmski igralci, producenti in ostali filmski dclavci so slavnostno proslavili 50-letnico središča svoje filmske industrije Hollywooda. Prvi film, ki so ga tu posneli, je bil Grof Montecristo. Ob priložnosti letošnje proslave je producent Mike Todd postregel 18.000 povabljenim gostom s torto, ki je bila 4 metre visoka, stala pa je 13.000 dolarjev letečih predmetom jo, kaj se dogaja v zraku. Mnogi Američani so namreč izjavili, da so videli čudne leteče predmete, ki so se gibali z veliko hitrostjo. Vozači motornih vozil so šli še dalje. Ti so izjavili da so se njihova vozila nenadoma ustavila prav v tistem hipu, ko je bil čuden leteči predmet nad njimi. Motor je ugasnil in prav tako tudi luči, Težko je reči, koliko je resnice v vsem tem. Najbolj verjetno je, da prav malo. Američani so namreč znani po tem, kako množično podlegajo v podobnih primerih in kako nanje vplivajo nevsakdanji, pa čeprav izmišljeni dogodki. PRAKTIČNO NALIVNO PERO Zadnjih nekaj let je na trgu prava poplava vseh mogočih pisalnih pripomočkov, ki večali manj ustrezajo svojemu namenu. Zelo so se razširili zlasti tako imenovani kemični svinčniki, čeprav imajo precej pomanjkljivosti. Prav te dni pa je tudi tovarna nalivnih peres v Harkovu postregla svojim odjemalcem s praktičnim izdelkom. Gre za nalivno pero, ki ima zalogo črnila kar za več let. Ko preneha pisati, je dovolj, da mu dolije.io nekaj kapljic vode. Pisava se skoraj ne razlikuje od pisave z navadnim nalivnim peresom. ROMAN O UMETNEM SATELITU Danski književnik Ole Juul piše roman z naslovom »Polet prvega človeka z umetnim satelitom'«. Pobudo mu je dal sovjetski Sputnik, Vojno letalstvo ZDA je pred dnevi zapovedalo vsem radarskim in drugim opazovalnim postajam, naj budno opazuje- Na mladini je bodočnost. Kljub rasni diskriminaciji v ZDA in zločinih, o katerih lahko vsak dan beremo v časopisju, je tudi druga plat Amerike, ki daje upanje na lepšo prihodnost tako črnskega kot belega prebivalstva. »Začeti moramo pri mladini,« pravijo tisti, ki bi radi ustvarili znosne in prijateljske odnose med prebivalstvom obeh barv. »Odmakni to roko,« je rekla Fergusonova. V obraz je bila rdeča. »Če bi imela vsaj malo sramu, bi bilo drugače. Toda ti nosiš bogve že koliko mesecev otroka in misliš, da je to šala in se vsa smehljaš, ker se je tvoj zapeljivec vrnil. Nimaš niti sramu niti čustev.« Začela je jokati. Catherine je stopila k njej in jo objela. Medtem ko je stala in tolažila Fergusonovo, nisem mogel opaziti v njenem stasu nobene spremembe. »Saj nimam nič proti,« je ihtela Fergusonova. »Mislim pa, da je to strašno.« »Že prav, že prav, Fergy,« jo je tolažila Catherine. »Sramovala se bom. Nikar ne joči, Fergy. Nikar ne joči, ljuba Fergy. »Saj ne jočem,« je smrlcala Fergusonova, »Saj ne jočem. To je samo zavoljo strašnega položaja, v kakršnega si prišla.« Potem je pogledala mene. »Sovražim vas,« je rekla. »Ona mL ne more preprečiti, da vas ne bi sovražila. Umazani, potuhnjeni ameriški Italijan.« Oči in nos je imela rdeče od joka, Catherine se mi je nasmehnila. »Nikar se mu ne smehljaj, medtem ko me objemaš.« »Nisi razsodna, Fergy.« »Vem,« je hlipala Fergusonova. »Ne smeta mi zameriti, ne ti ne onL Tako zelo sem razburjena. Nimam razsodnosti. Vem. Želela bi, da bi bila oba srečna,« »Saj sva srečna,« je rekla Catherine. »Ti si srček, Fergy.« Fergusonova je vnovič zaihtela. »Nočem, da bi bila srečna na tak način. Zakaj pa se ne poročita? Vi nimate druge žene, kajne?« »Ne,« sem rekel. Catherine se je nasmehnila. »Prav nobenega vzroka ni za smeh,« je rekla Fergusonova. »Mnogo takih ima druge žene.« »Poročila se bova, Fergy,« je rekla Catherine, »če ti bo to v veselje.« »Ne zato, da bi bilo meni v veselje. Vidva bi morala želeti, da bi bila poročena.« »Bila sva zelo zaposlena.« »Da. Vem. Bila zaposlena s tem, da delata otroke.« Mislil sem, da bo spet zajokala, toda namesto tega je postala strupena. »Domnevam, da boš nocoj odšla z njim?« »Da,« je odvrnila Catherine. »Ce me pač želi.« »Kaj pa jaz?« »Te je strah ostati sama tu?« »Da, bojim se.« »Tedaj ostanem s teboj.« »Ne, le pojdi z njim. Kar takoj pojdi z njim. Meni je kar slabo, če vaju gledam.« »Bolje bo, da povečerjamo.« »Ne. Kar takoj pojdita.« »Fergy, bodi razsodua.« »Pravim vama, da pojdita kar takoj. Kar takoj in oba.« »Torej pojdeva,« sem rekel. Bil sem že sit Fcrgu-sonove. »Seveda hočeta oditi. Vidita, da mc hočeta celo pustili tu, da sama večerjam. Vselej sem si želela iti na italijanska jezera, zdaj pa imam. Oh, oh,« je zasmrkala. potem pa pogledala Catherine in se zadušila v Hitenju. »Ostala bova, dokler ne povečerjamo,« je rekla Catherine. »Ne bom te pustila same, če želiš, da ostanem. Ne bom te pustila same, Fergy.« »Ne, ne. Želim, da greš. Želim, da greš.« Obrisala si je oči. »Tako nerazsodna sem. Prosim te, nikar mi ne zameri.« Dekle, ki je stregla pri mizi, je bila zmedena zavoljo-tega joka. Zdaj, ko je prinesla naslednjo jed, je bila videti pomirjena, da reči gredo bolje. To noč sva preživela v hotelu, v najini sobi z dolgim, praznim hodnikom zunaj in s čevlji pred vrati, z debel» preprogo na tleh v sobi, z dežjem, ki je padal onstran oken, v sobi pa je bilo svetlo, prijetno in veselo. Potem pa z ugasnjeno lučjo, vznemirjenje z gladkimi rjuhami in udobno posteljo, z občutkom, da sva se vrnila domov, z občutkom, da človek ni več sam, ko se ponoči zbudiš, in najdeš drugega poleg sebe in veš, da ni odšel. Vse drugo je bilo nerealno. Zaspala sva, ko sva bila utrujena, in če se je izmed naju zbudil, se je zbudil tudi drugi in tako niSTa bila osamljena. Pogosto si moški želi biti sam in tudi dekle si želi biti sama, in če se ljubita, sta zaradi tega ljubosumna drug na drugega, toda jaz lahko iskreno rečem, da nisva nikoli tega občutila. Lahko sva se počutila sama, ko sva bila skupaj, sama. pred drugimi. Kaj takega se mi je bilo pripetilo samo enkrat. Medtem ko sem bil z mnogimi dekleti, sem bil sam, in to je način, v katerem je človek lahko zelo sam. Toda midva nisva bila nikoli osamljena, in ko sva bila skupaj, se nisva nikoli bala. Vem, da noč ni enaka dnevu: da so vse stvari drugačne, da stvari, ki se dogajajo ponoči, ni mogoče razložiti podnevi, kajti tedaj ne obstajajo, in da utegne biti noč grozen čas za osamljene ljudi, ko se začne njihova osamljenost. Toda ob Catherine ni bilo ponoči nobene razlike, razen tega, da je bilo tedaj še lepše. Če ljudje prinašajo v ta svet toliko poguma, jih svet mora ubiti., da bi jih zdrobil, in tako jih seveda ubije. Svet ubije vsakogar, potem pa so mnogi na zdrobljenih mestih močnejši. Tiste, ki jih ni moč zdrobiti, pa svet ubije. Svet ubije brez izbiranja najboljše in najplemenitcjše ljudi. Če ne sodile mednje, ste laliko prepričani, da vas bo prav tako ubil, čeprav se mu pri tem ne bo posebne, mudilo. M* L 78 POSLOVENIL RADO BOEDOH — ——— i —• .-v > - - J . *,v -• • - -3