OCENJEVANJE PREVALENCE NEKATERIH KRONIČNIH BOLEZNI IN STANJ V POSAMEZNIH UPRAVNIH ENOTAH REGIJE CELJE THE ESTIMATE OF THE PREVALENCE OF SELECTED CHRONIC DISEASES AND RELATED HEALTH STATUS IN INDIVIDUAL ADMINISTRATIVE UNITS OF THE CELJE HEALTH REGION Jana Govc Eržen1, Lijana Zaletel Kragelj2, Tadeja Vidmar Kopač3 Prispelo: 17. 12. 2003 - Sprejeto: 8. 9. 2004 Izvirni znanstveni članek UDK 616.12/616.14 Izvle~ek Namen raziskave je bil oceniti prevalenco nekaterih kroničnih bolezni (miokardni infarkt, možganska kap, angina pektoris, povišan krvni tlak, bolezni gibal, kronične bolezni dihal) v posameznih upravnih enotah regije Celje. Metode. Raziskava je potekala v letu 2001 kot del nacionalne raziskave. Vprašalnik je bil poslan 2310 naključno izbranim osebam v starosti od 25 do 64 let. Stopnja prevalence posameznih kroničnih bolezni, ki so za potrebe prikaza smiselno združene v skupine, je izražena v %. Rezultati. Odzivnost, izračunana na podlagi vročenih vprašalnikov, je bila 61,9°%. Razširjenost obolevnosti zaradi posameznih skupin kroničnih bolezni se po upravnih enotah zelo razlikuje, povprečna prevalenca pa je v regiji po pravilu višja od republiške. Glede visoke obolevnosti izstopajo bolezni gibal (35°%), zelo visoka pa je tudi prevalenca hipertenzije (19,3°%) in izbranih kroničnih bolezni srca in ožilja (11,7°%). Zaključek. Raziskava nakazuje regionalne razlike v prevalenci kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih je potrebno podrobno proučiti ter pripraviti ukrepe za zmanjševanje teh razlik. Ključne besede: bolezni srca in ožilja, bolezni gibal, kronične pljučne bolezni, prevalenca, regionalne razlike Original scientific article UDC 616.12/616.14 Abstract Aim. The aim of the research was to assess the prevalence of several chronic diseases (myocardial infarction, stroke, angina pectoris, increased blood pressure, musculoskeletal diseases, chronic respiratory diseases) in individual administrative units of the Celje region. Methods. The study was conducted as part of the national research project in 2001. In the Celje region, the questionnaire was sent to 2,310 randomly chosen individuals, aged 25 to 64 years. The prevalence of individual chronic diseases, grouped for clearer presentation, is expressed in %%. Results. The response rate, calculated on the basis of the returned questionnaires, was 61.9%o. The prevalence of individual groups of chronic diseases in the administrative units varies largely, with the average regional prevalence exceeding the national one. A very high prevalence was established for musculoskeletal diseases (35%o), as well as for hypertension (19.3%%) and some chronic cardiovascular diseases (11.7%%) Conclusion. The established differences in the prevalence of chronic non-contagious diseases between the regions studied need further investigation. Appropriate measures will have to be taken to reduce the observed differences. Key words: cardiovascular diseases, chronic musculoskeletal diseases, chronic pulmonary diseases, prevalence, regional difference 1Zdravstveni dom Celje-ZP Vojnik, Keršova 1, 3212 Vojnik ^Medicinska fakulteta Ljubljana, Katedra za javno zdravje, Zaloška 4, 1000 Ljubljana ^Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva 18, 3000 Celje Kontaktni naslov: e-pošta: jana.govc@siol.net Uvod Slovenija je z dvema milijonoma prebivalcev, ki živijo na približno 21 000 km2, uvrščena med majhne države. Kljub temu pa so med posameznimi deli države velike razlike, ne glede na to, ali opazujemo naravne, prostorske in geografske značilnosti ali gledamo ekonomske, socialne ali demografske značilnosti. Podobno je tudi, če pogledamo posamezne regije. Celjska regija je po površini druga največja v Sloveniji, takoj za Ljubljansko regijo. Na območju regije živi okoli 300 000 prebivalcev. Tako kot opazimo razlike v ravni zdravja med posameznimi deli oziroma regijami v Sloveniji, jih že dalj časa zaznavamo tudi v desetih upravnih enotah regije Celje. Na primer: standardizirane stopnje umrljivosti na 100 tisoč prebivalcev so bile leta 2002 od 766,4 v upravni enoti (UE) Velenje do 1031,4 v UE Šmarje pri Jelšah (1, 2, 3). Glede razlik v umrljivosti bi bilo mogoče sklepati, da je podobno, kot velja to za celotno državo, del razlik v zdravju na nivoju regije Celje mogoče pripisati ekonomskim in socialnokulturnim dejavnikom, ki prevladujejo na posameznem območju. Pregled standardiziranih stopenj umrljivosti kaže, da je umrljivost večja v tistih delih regije, kjer je ekonomsko stanje, merjeno s povprečnim bruto prihodkom na zaposlenega v UE, slabše (Šmarje, Šentjur) (4). Razmere pa so najboljše v tistem delu regije, kjer so ekonomske razmere bolj ugodne (Velenje, Celje, Žalec). Glavni vzrok smrti so tudi v regiji Celje, tako kot sicer v Sloveniji, bolezni srca in ožilja. Razlik v zdravstvenem stanju pa ne opažamo le v primeru umrljivosti. Tudi podatki o obolevnosti za rakom, ki jih posreduje Register raka za Slovenijo, kažejo na razlike v zdravstvenem stanju prebivalcev, ki živijo na različnih območjih regije. Pregled incidence raka na posameznih območjih celjske regije pokaže, da je večji delež tistih vrst raka, ki so povezani s slabšim ekonomskim stanjem in nižjo stopnjo izobraženosti (5). Vse kaže, da se razlike med posameznimi območji v regiji še povečujejo, kar je predvsem posledica slabšanja ekonomskih razmer v zadnjem desetletju. Številne industrijske obrate, ki so bili razporejeni po regiji, so morali zaradi ekonomskih razlogov zapreti. S tem se je položaj prebivalcev v posameznih delih regije še poslabšal. Povečala se je stopnja brezposelnosti, ki je tudi sicer v regiji Celje med najvišjimi v Sloveniji (6). Da bi spoznali življenjski slog prebivalcev v Sloveniji, zlasti pa razširjenost tveganega načina življenja, je bila v letu 2001 izvedena obsežna raziskava na območju celotne Slovenije, v katero je bilo na ravni Slovenije vključenih 15379 oseb. Raziskava je bila zastavljena kot pregled trenutnega stanja in sicer s pomočjo vprašalnika, ki so ga osebe, vključene v raziskavo, same izpolnile in vrnile po pošti. Vzorec je bil oblikovan tako, da je reprezentativen tudi za regijo. Tako je mogoče opraviti tudi analizo podatkov za območje regije Celje, kar omogoča natančnejšo opredelitev posameznih zdravstvenih problemov in izdelavo posnetka sedanjega stanja. S tem pridobimo ustrezne podatke, da lahko načrtujemo programe za preprečevanje bolezni in krepitve zdravja, ki temeljijo na dejanskih potrebah prebivalcev. Metode Opazovano! Podatki so bili zbrani po priporočilih mednarodnega projekta SZO - CINDI Health Monitor v okviru raziskave "Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije" (7). Vzorčenje je bilo zaradi predvidenega regionalnega pristopa naključno stratificirano po devetih zdravstvenih regijah. Na podlagi baze podatkov Centralni register prebivalstva (CRP) je vzorčenje opravil Statistični urad Republike Slovenije (8). V zbiranje podatkov je bilo v regiji Celje skupaj zajetih 2310 odraslih prebivalcev v v starosti od vključno 25 do vključno 64 let (9). Anketiranje je potekalo od sredine maja 2001 do tretjega tedna v juniju istega leta s pomočjo poštne ankete. Pri tem je bil uporabljen vprašalnik "Z zdravjem povezan vedenjski slog" (9). V analizo so vključeni podatki iz vprašalnikov, ki so izpolnjevali naslednje pogoje: - vprašalnik, ki smo ga glede na skupna navodila označili ob pregledu pred vnosom podatkov v računalniško zbirko podatkov kot primeren za analizo; - med datoteko z vzorčnimi podatki (podatki, ki jih je posredoval pri vzorčenju Statistični urad Republike Slovenije) in datoteko s podatki iz vprašalnika sta se morala ujemati podatka o spolu in letnici rojstva anketiranca. Opazovana zdravstvena stanja Pojavi posameznih kroničnih bolezni so bili v manjših upravnih enotah redki, zato so v prikazu smiselno povezani v sklope kroničnih bolezni. Izjema je le v prikazu zvišanega krvnega tlaka, ki smo jo zaradi visoke prevalence prikazali ločeno. Opazovali smo naslednja zdravstvena stanja (urejena so v bolezenske sklope): 1. Bolezni srca in ožilja brez zvišanega krvnega tlaka (angina pektoris, prebolela srčna kap, srčno popuščanje, možganska kap in njene posledice); 2. Zvišan krvni tlak; 3. Bolezni gibal (bolezni in okvare hrbtenice, bolezni sklepov); 4. Bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, bronhialna astma). Statistične metode Prevalenco smo izračunali za vsako skupino kroničnih bolezni posebej, najprej za celotno regijo, nato pa za posamezne upravne enote (10). Analizo razlik v prevalenci med devetimi upravnimi enotami regije Celje ter analizo razlik v spolu med anketiranimi, ki so vprašalnike vrnili, smo testirali s testom hi-kvadrat (p<0,050). Za analiziranje smo uporabili razpoložljivo različico statističnega programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences) za okolje Windows (licenca Univerze v Ljubljani) (11, 12). Rezultati Od 2310 razposlanih vprašalnikov jih je bilo dejansko vročenih 2291 (99,2%). Pri 19 (0,8%) vročitev zaradi različnih razlogov ni bila možna, ker so v času od vzorčenja do obnovitve baze podatkov v Centralnem registru prebivalstva umrli ali pa niso bili dostopni zaradi bolezni, odselitve ipd. Odzivnost, izračunana na podlagi vročenih vprašalnikov, je bila 62,2% (vrnjenih je bilo 1424 vprašalnikov). Po preseku vseh upoštevanih značilnosti je za analizo ostalo na voljo 1294 vprašalnikov, kar je 90,9% od vseh vrnjenih vprašalnikov. Respondenti se niso statistično značilno razlikovali po starostni strukturi in stukturi velikosti naselij, v katerih so stalno bivali v času anketiranja, razlikovali pa so se v strukturi po spolu (žensk je med respondenti več kot v populaciji v tej starostni skupini, moških pa manj). Struktura anketirancev, ki so vrnili pravilno izpolnjene vprašalnike po spolu, je v celotnem vzorcu naslednja: 44,9% moških in 55,1% žensk. V sedmih od desetih upravnih enot je struktura podobna in se giblje za ženske med 47,9 in 53,7%. V treh upravnih enotah pa je bil delež žensk višji, in sicer od 59,5 do 60,5%. To so upravne enote Celje, Žalec in Tabela 1. Ocena prevalence izbranih bolezni srca in ožilja (miokardni infarkt, angina pectoris, srčno popuščanje, cerebrovaskularni inzult) v desetih upravnih enotah Celjske regije, razvrščenih glede na velikost prevalence od najvišje do najnižje. Table 1. Prevalence rates of selected cardiovascular diseases (myocardial infarction, angina pectoris, heart failure, stroke) in ten administrative units of the Celje region, ranged from highest to lowest. Upravna enota Administrative unit Ne No % Da Yes % Skupaj Total Rang Position Šmarje pri Jelšah 107 82,9 22 17,1 129 1 Velenje 182 87,5 26 12,5 208 2 Celje 244 88,4 32 11,6 276 3 Šentjur pri Celju 69 88,5 9 11,5 78 4 Brežice 85 88,5 11 11,5 96 5 Žalec 162 89,0 20 11,0 182 6 Mozirje 72 90,0 8 10,0 80 7 Laško 74 90,2 8 9,8 82 8 Sevnica 67 90,5 7 9,5 74 9 Slov.Konjice 81 91,0 8 9,0 89 10 Skupaj Total 1143 88,3 151 11,7 1294 Skupaj Slovenija Total Slovenia 8260 91,4 774 8,6 9034 Sevnica. Analiza je pokazala da razlike v spolu znotraj regije Celje niso statisti~no zna~ilne (p<0,050), kljub temu, da so znatne. Izbrane kronične bolezni srca in ožilja (angina pektoris, prebolela srčna kap, srčno popuščanje, možganska kap in njene posledice) Glede na odgovore v vpra{alniku ocenjujemo, da je prevalenca drugih kroni~nih bolezni srca in ožilja, kamor so vklju~ene angina pektoris, prebolela sr~na kap, sr~no popuš~anje in možganska kap, med odraslimi prebivalci v regiji Celje kot celoti 11,7% (Tabela 1). Po upravnih enotah se prevalenca giblje od 9% v Slovenskih Konjicah do kar 17,1 v Šmarju, kar je skoraj dvakrat ve~. Nadpovpre~na razširjenost kroni~nih bolezni srca in ožilja v primerjavi z regijo Celje je še v UE Velenje. Med tri upravne enote z najnižjo vrednostjo sodijo poleg Slovenskih Konjic še Sevnica in Laško. V vseh upravnih enotah pa ocena prevalence presega oceno prevalence v Sloveniji kot celoti. najvišjo vrednostjo sodijo še Šmarje, Šentjur, Laško in Brežice. V teh upravnih enotah je prevalenca višja od povpre~ne v regiji, pa tudi od povpre~ne v Sloveniji, ki sicer ne odstopa bistveno od regijskega povpre~ja; je pa nekoliko nižja. Bolezni gibal Prevalenco bolezni sklepov in gibal (bolezni hrbtenice ter artritisi in artroze) med odraslimi prebivalci v regiji Celje kot celoti ocenjujemo na 35%. Po upravnih enotah se prevalenca teh bolezni giblje od 29,5% v Šentjurju do 45,8% v Brežicah. Nadpovpre~na razširjenost bolezni sklepov in gibal v primerjavi z regijo Celje je še v UE Šmarje, Velenje in Sevnica. Med tri upravne enote z najnižjo vrednostjo sodijo poleg Šentjurja še Laško in Celje. V teh upravnih enotah je ocena prevalence bolezni sklepov in gibal nižja od ocene prevalence v Sloveniji kot celoti. Tabela 2. Ocena prevalence zvišanega krvnega tlaka (hipertenzije) v desetih upravnih enotah Celjske regije, razvrščenih glede na velikost prevalence od najvišje do najnižje. Table 2. Prevalence rates of arterial hypertension in ten administrative units of the Celje region, from highest to lowest. Upravna enota Adminitrative unit Ne No % Da Yes % Skupaj Total Rang Position Mozirje 60 75,0 20 25,0 80 1 Šmarje 98 76,0 31 24,0 129 2 Šentjur 60 76,9 18 23,1 78 3 Laško 64 78,0 18 22,0 82 4 Brežice 77 80,2 19 19,8 96 5 Žalec 148 81,3 34 18,7 182 6 Velenje 170 81,7 38 18,3 208 7 Sevnica 61 82,4 13 17,6 74 8 Konjice 74 83,1 15 16,9 89 9 Celje 232 84,1 44 15,9 276 10 Skupaj regija Celje Total-Celje region 1044 80,7 250 19,3 1294 Skupaj Slovenija Total- Slovenia 7339 81,2 1695 18,8 9034 Zvišan krvni tlak (hipertenzija) Kronične bolezni dihal Prevalenco zvišanega krvnega tlaka med odraslimi prebivalci v regiji Celje kot celoti ocenjujemo na 19,3%. Po upravnih enotah se prevalenca giblje od 15,9% (Celje) do 22,3% (Mozirje). Med upravne enote z Prevalenco kroničnih bolezni pljuč (bronhialna astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen) med odraslimi prebivalci v regiji Celje kot celoti ocenjujemo na 4,9%. Po upravnih enotah je prevalenca teh bolezni izjemno Tabela 3. Ocena prevalence bolezni gibal (bolezni hrbtenice ter artritisi in artroze) v desetih upravnih enotah Celjske regije, razvrščenih glede na velikost prevalence od najvišje do najnižje. Table 3. Prevalence rates of musculoskeletal diseases (spinal diseases, arthritis, arthrosis) in ten administrative units of the Celje region, from highest to lowest. Upravna enota Administrative unit Ne No % Da Yes % Skupaj Totai Rang Position Brežice 52 54,2 44 45,8 96 1 Šmarje pri Jelšah 75 58,1 54 41,9 129 2 Velenje 132 63,5 76 36,5 208 3 Sevnica 48 64,9 26 35,1 74 4 Žalec 120 65,9 62 34,1 182 5 Siov.Konjice 59 66,3 30 33,7 89 6 Mozirje 54 67,5 26 32,5 80 7 Celje 189 68,5 87 31,5 276 8 Laško 57 69,5 25 30,5 82 9 Šentjur pri Ceiju 55 70,5 23 29,5 78 10 Si