Največji «lore»Kld tedni T Zdr ienih državah.
Ima 14,200 naročnikov
Naročnina:
Za člana, na leto_____ftJ4
Za nečlane________tUSO
Za tnoaemstvo ---------HM
NASLOV
uredništva in upravnistva:
(117 St. Clair At«. Cleveland, O. Telefon: Uandolph «28

OF THE GRAND CARNIOLIAN
Bntered at Second-Claaa Matter december 12th, 1923 at the Po«
OVENIAN CATHOLIC UNION
ice at Clevfeland, Ohio, Under the Act of Aupist 24, 1012
FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Stev. 52. — No. 52.
CLEVELAND, O., 24. DECEMBRA (DECEMBER), 1924.
DVE SESTOJ UTONILI
—
OČE SKUSAL REŠITI SVOJE HČERKE.
Denver, Colo. 15. decembra. (Izvirno poročilo). Poročatti moram nepričakovano žalostno novico iz naše slovenske naselbine, ki »e je pripetila dne 10. decembra. Ta dan je velika nesreča zadela člana našega društva št. 113. br. Antona Debelak, ki sta mu utonili dve njegovi hčerki; prva je bila stara 8 let, druga pa 4 .
Ko se je starejša hči označeni dan iz šole domov vračala, se je šla drsat na led, kakih 200 jardov oddaljeno pd očetove hiše. Ko je to njena sestrica opazila, ki je bila tedaj pri neki stari ženici v oskrbi, se je svoji sestri pridružila, da bi šle skhpaj domov; toda namesto domov, so se šle pa drsat, pa led še ni bil zadosti čan, se jima je pod nogami udrlo, da sta izginile pod vodo. To nesrečo so opazili šolarji v bližini.vsled č^sar pričeli klicati na pomoč in so o groznem dogodku obvestili njih očeta. Br. Debelak je prišel ravno z dela domov. Ko je «fospet na lice mesta, je bik) že prepozno ; a vseeno jfe skotil tudi on v vodo, da bi svoje ljubeče hčerke rešil; toda zaman! Dosti ni manjkalo, da pri tem'tudi ni sam utonil. K sreči so slišali njegov klic na pomoč bližnji sosedje, ter ga rešili iz vode. Omilovanja vredni br. Debelak se je pri tem tako prehladil, da zdravniki dvomijo nad njim. Nesrečr.ice so spadale k df. št. 1. ZSZ. ir. k dr. št. 21. JSKJ.
Joe Erjavec.
CLEVELANDSKE VESTI.
SLOVESNA OTVORITEV NOVE CERKVENE DVORANE V SO. CHICAGU, ILL.
Vrli farani cerkve sv. Jurija v So. Chicagu so si pod vodstvom agilnega župnika Rev. Winklerja zgradili novo cerkveno dvorano na 96. cesti in Ewing Ave. Slovesna otvoritev te dvorane se vrši dne 31. decembra, ali na starega leta (Silvestrov) večer z banketom. Ena vrata bo odprl br. Martin Shifrer, blagajnik društva Vit. sv. Florijana, št. 44. KSKJ., druga vrata bo pa odprla sestra Uršula Kučič, večletna predsednico dr. Marije Cist. Spoč. št. 80. KSKJ.
Pri tej'priliki bo dfuštvo sv. Florijana izročilo g. župniku ček za $300.00, dar društva za novo cerkveno dvorano; žensko! društvo št. 80. bo pa izročilo svoto $1500.00, katero /e imelo v ta namen pripravljeno že od leta 1920. Nastopili bodo razni govorniki in dvoje pevskih društev.
Članstvo obeh društev, tako tudi farani so uljudno vabljeni, da se te redke slavnosti udeleže v obilnem številu.
Prihodnja seja dr. št. 44. se vrši dne 1. jan. 1925. v novi cerkveni dvorani .
. ZAPLENJENA PIJAČA.
Prohibicijski uradniki so na chikaškem kolodvoru zaplenili za $60,000 vredne fine pijače. "V v''
—	Umrla je Jennie Nosse, stara 36 let. Doma je bila iz Drašče vasi. Tu zapušča obilno družino, 6 sinov in dve hčeri, sestro in brati.
—	Dne 14. dec. je umrla Marija Strojin, rojena HočeVar,^ stanujoča na 1092 E. 67th St. Ranjka je bila stara 54 let, doma iz fare Hinje, članica društva Janeza Krstnika, št. 37. JSKJ. Tukaj zapušča soproga in dve hčere. Naj počiva \ miru!
—	Dne 15. dec. je nagloma umrl Martin Fink v brooklyns-kem predmestju. V soboto je še delal. V nedeljo se je počutil slabo, in v pondeljek je nagloma umrl na domu. Tako hitro nas poseka, ko pride čas. Martin je imel tu pol-brata, Anton Fink, na 82. cesti in pol
Mrs. Kristine šraj na St. Doma pa zapušča ženo sedem nepreskrbljenih, ma-otrok. N. v m. p.
—	Dne 16. dec. zvečer je po kratki bolezni umrl Mihael Kral, v starosti 45 let, stanujoč na 649 E. 159th St. Tu zapušča soprogo in tri sine. V Ameriki je bival 28 let. Bil član dr^JLcZ*. JSKJ. i« Kras, št. 8. SDZ. Doma je bil iz Lučerjev, fara Št. Vid pri Za-tični. Počivaj v miru!
—	Dne 19. dec. zjutraj je v St. Alexis bolnišnici umrla po hudi bolezni Ana Kleindienst, stanujoča na 6614 Schaeffer ave .Tu zapušča soproga in mnogo sorodnikov, stara je bila šele 28 let, članica "Protec-ted Home Circle". oma je bila iz Horjula, kjer zapušča brata. R. t P.
—	Starišem Hočevar je umrla za difterijo 5 let stara hčerka Josephine, stanujoča na 5432 Lake Ct. Družini naše sožalje!
—	Letos je naša znana slovenska banka The North Amer. Banking and Savings Co. svoje dolžnike iznenadila z lepim božičnim darilom; vsem dolžnikom, ki so zaeno tudi njeni vložniki, je znižala obrestno mero pji posojilih na zemljišča na 6%; to znižanje je stopilo v veljavo s 15. decembrom; na ta način se bo strankam vsako leto prihranilo na tisoče dolarjev. Pri ozn-čeni banki se je pričela dne 15. decembra velika kampanja za nove vloge, ki traja do 10. januarja. Rojaki, držite se znanega gesla: "Svoji k svojim!" in podpirajte domača, ali slovenska podjetja.
—	Člani društva sv. Vida, št 25., ki so opravičeni do bolniške podpore, naj se zglasijo pri društvenem tajniku, ker tozadevni čeki so že dospeli iz gl. urada.
—	Gdč. Rose Kmet, čl. dr. št. 162. o kateri smo nedavno poročali, da se je v Clinic bolnišnici podvrgla opasni operaciji na vratu, se je dne 19. t. m. zopet vrnila na svoj dom; operacija je uspela.
—Novi podjezerski tunel bodo začeli gladiti prihodnje leto v Clevelandu. Tunel bo zgrajen, da se dobi več vode za Cleveland. Gradili ga bodo iz Nottinghama ven. Po tem tunelu bo prišlo dnevno 50,000,000 galon vode.
K desetletnici "Glasila^. Slm. Jednote.
Leto 1924. bo ostalo v zgodovini naše Jednote zapisano z zlatimi številkami.
V prvi vrsti smo na sijajen način obhajali 80-letnico njenega obstanka. O tem jubileju bo nam in našim potomcem pričala tozadevna Spominska knjiga, zgodovinsko delo, s ka-koršnim se ne more ponašati nobena druga slovenska podporna organizacija. O tej knjigi ne bomo obširno pisali; kdor jo že ima pri rokah, naj jo pregleda, prečita, pokaže drugim in skrbno shrani.
Kakor nalašč; — letos obhajamo tudi 10-letnico obstanka našega lista. Lastno glasilo je bilo sprejeto na XII. konvenciji v Milwaukee, Wis. leta 1914; prva številka je izšla začetkom januarja 1915; torej danes zaključujemo X. letnik. Urednik "Glasila"- si šteje vsled tega v prijetno dolžnost objaviti povodom prve desetletnice našega lista nekaj skromnih zgodovinskih podatkov; saj ga urejuje neprestano že celih 10 let, ali od pr-0 da današnje JttEiiM«-_ Bfld -je taCttkom ; decembra 1. 1914. v hudi zimi, ko smo iskali v znanem milijonskem mestu Chicago, 111. prostor, kjer naj bi tekla zibelka prvi izdaji "Glasila K. S. K. J." To delo je bilo precej naporno, ker ni bilo- mogoče najti primernega urada za uredništvo in upravništvo. V tej stiski nam je šel na roke sobrat John Stonich na 1818. W. 22nd St.. ker nam je odstopili dve sobi svojega stanovanja, kjer smo pričeli s potrebnim delom za prvo številko lista, katero so tiskali Cehi v Narod-nr tisk a ril i.
Cez štiri mesece smo se preselili v novi, večji urad na 1951 W. 22nd Plače; Um j<> lisi preživel celih šest let in sicer v najbolj kritičnem, ozir vojnem času.
In prišel je povsem neprica-ni ukaz iz Jolieta, da se bo treba tjakaj preseliti, in to v zimskem času začetkom decembra 1. 1919. Cez tri leta zatem je sledila ponovna selitev in to v drugo državo, v drugo mesto: v Cleveland, O., našo znano ameriško slovensko metropolo. Državi Ohio je torej čestitati, da tukaj obhajamo desetletnico obstanka "Glasila". Kje bo ta list obhajal svojo 20- ali 25- letnico, je zapisano še v oblakih, k*r mu je usojeno vedno preseljevanje .Naš list je bil spočet v Milwaukee, Wis., rojen v Chicagu, III., živel je tudi v Jolietu, 111., zdaj se pa nahaja v Clevelandu, Ohio. Kako prijetne (?) so bile uredniku z njegovo družino vse te številne selitve, si lahko sami predstavljate.
Vprašanje nastane: Kaj je naša Jednota v obče dosegla s svojim lastnim glasilom zadnjih deset let?
Začetkom 1. 1915., ko je izšla prva številka "Glasila", je Štela naša Jednota 12,199 članov pri 180 društvih; njeno premoženje je tedaj znašalo
$312,080.18. Na podlagi urad-j ozir. zadnjih ne izjave br. gl. tajnika smojkalo in izdalo
imeli dne 31. g oktobra 1924. pri K. S. K. J. 150 krajevnih društev s skupnim članstvom 22,711 v obeh oddelkih in Skupnim premoženjem v svoti $1,273,845.87. V tem času se je pa izplačalo $1,391,702.00 skupne podpore* V zadnjih 10 letih smo torej napredovali za 10,512 članstva, v denarju pa za $961,815.67.
Gorfoznačene številke so se pa do danes, ob zaključku fiskalnega leta še za nekaj pomnožile.
Da smo zadnjih deset let tako lepo napredovali, gre zasluga delegatom minulih konvencij, marljivo.sii gl. uradnikov, osobito gl. tajnika, br. •ios. Zalarja, agilnosli uradnikov krajevnih društev, članov in tudi delovahju "Glasila K. S. K. Jednote."
Ko je bila 1. 1916. sprožena misel za ustanovitev mladinskega oddelka, £e igralo "Gla-dlo" menda hajvečjo ulogo. Priobčevali smo z združenimi močmi razne spodbujevalne članke, nakar Se je priglasilo potrebno	-društev in
kandidatovaa tj oddelek. Cilj smo dosegli*. Ta oddelek bo kmalu štel 10,000 članov; ob 31-letnici K. S. K. J. pa upamo doseči s pomočjo jubilejne kampanje skupno število 25,000 članstva v obeh oddelkih; če to dosežemo, bomo lahko ponosni!
Po naši sodbi je bila XII. konVencija v Milwaukee, Wis. med vsemi drugimi najbolj važna za dobrobit Jednote. Na označeni seji se je'sprejelo Nat'l Frat./ Congress lestvico, da smo dosegli zaželjeno solventnost. Na tej konvenciji je bilo ustanovljeno tudi lastno Jednotino glasilo; to točko je predlagal na 9. seji dne 21. avg. 1914. popoldne br. Štefan Lah, delegat društva sv. Barbare, št. 74 v Springfield, III. Pri glasovanju po imenih delegatov je bilo za lastno glasilo oddanih 73 glasov, proti pa 45.
V	zapisniku označene konvencije čitamo o ustanovitvi lastnega glasila še sledeče: "Delegat Ivan Zupan v imenu gospodarskega odbora stavi nasvet, naj se ustanovi a 1. januarjem 1915. lastno glasilo in sicer tednik na 8 straneh po 5 kolon. Za vzdrževanje lista naj se jemlje denar iz gl. Jednotinega stroškinega sklada."
V	resnici pa nas list ni izhajal v velikosti 5 kolon, ampak smo ga V svrho prikladnosti celih 9 let izdajali v velikosti
6	kolon, zadnje leto pa celo v
7	kolonah.
Kolike vrednosti je za kako podporno organizacijo lastno glasilo, smo se tudi mi, pri naši K. S. K. Jednoti lahko prepričali tekom zadnjih 10 let. Gotova je stvar, da bi kak drugi list ne priobčil toliko reklame za našo organizacijo. Lah kd si iz doli označene številke predstavljate ogromno Jednotino reklamo, katero je naredilo naše "Glasilo" od prve do današnje številke. V tem čaaO,
je tis-
milijonov aeatato tisoč) iztisov "Glasila"; tega števila bi gotovo ne dosegli, če bi ne imeli lastnega lista.
Članstvo qaše Jednote je lahko veselo, ker ima baš sedaj po obliki največje glasilo, po ceni (naročnini) pa najbolj poceni; in pri vsem tem se naš list dosedaj izplačuje. K temu so največ pripomogli oglasi, za katere smo prejeli zadnjih 10 let lepo svoto $23,652.35.
Ob zaključku X. letnika "Glasila" izraža uredništvo tem potom iskreno zahvalo gl. tajniku sobr. Jos. Zalarju za složno in vestno sodelovanje pri našem listu; poleg uradnih stvari smo tekom zadnjih 1( let priobčili tudi marsikak spodbujevalen in lep Članek v svrho reklame K. S. K. J. Prosimo ga, da nam ostane še v bodoče tako naklonjen. Dalje lepa hvala za sodelovanje vsem ostalim bivšim in sedanjim glavnim uradnikom K, S. K. J. Istotako hvala vsem bivšim in sedanjim uradnikom (icarn) krajevnih ( društev in raznim posameznim dopisnikom ter sofrudnikom našega lista, bodisi že š^rom Združenih držav, ali v stari domovini. Najlepša zahvala vsem cenj. oglaševalcem in prijateljem našega lista za poverjene nam oglase; bodite nam še v prihodnje naklonjeni, osobito trgovci in podjetniki, spadajoči h K. S. K. Jednoti.
Izrekamo tudi zahvalo največji slovenski unijski tilkarni "Ameriška Domovina", za njeno točno in izborno postrežbo pri tiskanju našega lista.
Naravno, da pisalna miza urednika "Glasila" zadnjih 10 let ni bila okrašena s cvetjem in rožami in da njegov stol ni bil tako nfehak. V tem Času, osobito tekom vojne je bilo treba prestati marsikako bridko preskušnjo; toda danes je vse to pozabljeno! Ni ga na svetu urednika, ki bi zamogel list vsem po volji urejevati; in tako je bilo, in bo še tudi pri našem "Glasilu", če komu ta ali ona stvar ni bila po volji, naj nam to blagohotno oprosti sedaj ob desetletnici. Podaj mo si danes vsi skupaj bratske roke in zaobljubimo, da bomo z združenimi močmi na to delovali, da bo naša dična K. S. K. Jednota vedno bolj rastla in napredovala!
S sobratskim pozdravom
Ivan Zupan, urednik.
ČAST DETROITU!
Po 2000 letih izkopan iz groba. Pred približno 2000 Teti, ko so rimske legije osvojile Panonijo, je v nekem spopadu z barbari blizu današnjih Vinkovcev padel rimski centurion Titus Septimius Meso. Pokopan je bil po tedanjem običaju z orožjem in z vojaško svetiljko, v okolici Novega Sada, kjer so ga te dni odkopali. Našli so še njegovo lobanjo in kosti, orožje in kovinsko ploščico, na kateri je bilo zaoilježeno njegovo ime. Zemeljski ostanki omenjenega rimskega centu-riona so bili po 2000 letih prenešeni v novosadski muzej.
Dne 14. decembra sem se udeležil vesele prireditve, katera je bila sicer prva z namenom kot obletnica ustanovitve društva Marije Pomagaj, št. 176. v Detroitu, Mich.
Kdo bi mislil, da bo po preteku enega leta v Detroitu, kjer so Rev. F. Ažbe, bivši duhovni vodja to novo društvo ustanovili, isto narasti o v tako veliko in življenja polno društvo.
Reči moram, da sem bilx očaran radi velike udeležbe; še bolj pa radi tega, ker sem našel tam toliko pogumne mladine, katera se jc zavzela za pravo društveno, katoliško in narodno delo. Malo imamo v naši Jednoti društev, ki bi bila v tako kratkem času zmožna kaj enakega doseči.
Pri tem. da šteje društvo največ mladih -članov in članic, so vsi ti vneti prijatelji dramatike in petja, da zamo-rejo prav po domače zabavati svoje stariše in občinstvo.
Program je bil zelo izbo-ren; slovenske, kakor tudi angleške pesmi so zapeli prav d(>bro; tudi igra je bila izvrstno izpeljana, če pomislimo, da so to še mladi ameriški Slovenci in da v Detroitu ni pričakovati tega, kar je v večjih in starejših slovenskih rvasel-t^nah mogoče.
Zato ponovno povdarjam da sem bil prepričan v dno erca, da ima naša KSKJ. v Detroitu lepo in veliko bodočnost.
Detroit je kraj, kamor pri hajajo ljudje od vseh strani, v Detroitu in še nekaj drugih mestih v Michiganu, je največja avtomobilska industrija, in mi moramo pričakovati, da bo še vse napredovala. 2e danes računajo na 3 tisoč Slovencev v Detroitu; tudi Hrvatov je veliko, ki se s Slovenci prav lepo razumejo in skupaj v cerkev hodijo. Tudi drugače so si Slo venci eden drugemu naklonjeni; čeravno so raznih mišljenj, se vendar pri prireditvah skupaj družijo in eden drugemu pomagajo. Vsa čast jim zato!
Pri sklepu tega mojega poročila v imenu vsega Jednotinega članstva častitam vrlim in zavednim Detroitčanom, želeč jim, da vstrajajo na poti napredka, kakor so si ga za črtali. O priliki se bom zopet udeležil kake prireditve da se tem bolje spoznamo. Ostajam vam naklonjeni vaš sobrat in predsednik
Anton Grdioa. Cleveland, O., 23. dec., 1924.
BOJ PROHIBICIJL
"MOKRI" IMAJO MILIJON
DOU NA RAZPOLAGO.
NOVI PREDSEDNIK A. F.
OF LABOR.
New York, N. Y. 20. dec.— Namesto pokojnega predsednika Ameriške delavske federacije Samuel Gompersa je bil danes izvoljen William Green, tajnik in blagajnik premo-garske unije.
Iz Washingtona se semkaj poroča, da je nedavno umrli Samuel Gompers- zapustil okrog $80,000 svojim trem sinovom in le neznatno svoto svoji ženi.
Waehington, 21. dec. Pristaši mokrih so odloČili, da začnejo boj proti prohibiciji. Drugega jim ne manjka .kot voditelja, ki bi znal boj tako uspešno voditi kot zna pri huhih znani Wayne B. Wheeler. Ljudje, ki so spravili skupaj en milijon dolarjev za omejitev prohibicije, so v javnosti jako ugledni ljudje, trgovci, / profesorji, bankirji ,itd. Nobenih bivših izdelovalcev pive, žganja ali druge opojne pijače ni med njimi. Vsi imajo jako čist rekord. Spravili so skupaj en milijon, in ta denar je pripravljen za boj, kakor hitro se najde mož, ki je vstrajen, dobro poučen o postavah, ki je sam moker; nikakor fanatičen, ampak neumorno delaven mož. Tak mož lahko zahteva kakoršnokoli plačo; pogoj je le ,da deluje iz prepričanja. Ta boj, ki se začne seveda najprvo v kongresu, ne bo šel takoj za tem, da se odpravi prohibicijo, ker bi Lilo to prenevarno delo, pač pa se bo » sprva delovala na to, se prohibieija oblaži, kot na pr. da se sme za domačo vporabo narediti pravo vino, nadalje da se vino in pivo lahko prodaja pod vladno kontrolo. O salunih in o žganju ne bo nobenega boja, kajti kakor hitro mislijo mokri začeti boj za sa-lune, propade vsa njih propaganda. Saluni se ne bodo nikdar več povrnili v Ameriko. Ako bi sc dobil mož, ki zna spretno voditi tako politiko, je brez dvoma, da potegne večino ameriškega naroda za seboj, kakor so jo znali potegniti suhači pod vodstvom njih spretnega voditelja Waync B. Wheeler-ja.
SLOVENEC UBIT V RUDNIKU.
Dne 10. decembra se je v Ely, Minn. smrtno ponesrečil v rudniku rojak John Drobnič, doma iz Male vasi pri Grosupljem. Ogromna množina rude in lesa se je vsula vrh njega in ga pokopala, tako da je vzelo več ur jako napornega dela, predno so delavci prišli d njega in so prinesli mrtvo truplo na dan. Ravno taka usoda bi skoro zadela njegovega tovariša Antor.a Hočevarja. Krilo ga je tramovje in drugi les, tako da ruda ni mogla padati nanj. Seveda je rojak Hočevar pretrpel velik strah, ko je več ur gledal smrti v žrelo, predno so ga delavci, ki so si prizadevali na ^so moč, rešili iz kritičnega položaja ponesrečenca in ga z ambulanco prepeljali v Shipman bolnišnico, toda k sreči, nima nobenih resnih poškodb. Pokojni John Drobnič je bil član dveh slovenskih podpornih društev, namreč sv. Cirila in Metoda, št. 1. J. S. K. J. in društva "Rudar" od SSPZ.
HUD MRAZ V CANADI.
V provinci Alberta, Canada, so imeli v 3redo 60 stopinj mraza pod ničlo. Mrzni val prihaja iz Alaske. ' •
Društvena naznanila in dopisi
■
SILVESTROV VEČER PITTS- se zberejo dne 28. decembra t.
blrSkih društev.
Vsa ona pittsburška društva, katera so se odzvala za skupno veselico ali Silvestrov večer, dne 31. decembra t. 1. (št. 15, 33. 41, 50, 81), s tem uljudno prosim, da pošljejo po tri člane delavce na to veselico, to velja za moška društva; žensko društvo pa naj pošlje šest svojih članic, ki bodo na tej veselici pomagale. Tako je sklenjeno na izvanredni dne 30. novembra.
1. v šolski dvorani, da isto storimo na omenjeni dan. Prosim, da se zberete ob 1. uri popoldne, če bo vreme za to ugodno. Prosim vse očete in matere, da pripeljejo svoje otroke seboj, ker ravno ti so nam pri pofnogli doseči tisoč in tri Čla nov pod zastavo našega društva.
Nadalje naznanjam, da je bi-bilo Io sklenjeno, da se mora skli-seji cati izvanredna seja v dobrobit" naših člahic; zato poživljam
Nadalje prosim vse članstvo	vse člane in članice, da pridejo
teh društev, da se v polnem	ua izvanredno sejo istega dne
številu vdeležijo te veselice. In	(28. decembra) ob 2. uri popol-
tudi prosim vsa ona društva,	dne- Prosim, da se te važne se-
katera se niso z nami strinja-	je v polnem številu vdeležite.
la za prireditev Silvestrovega	Dostavek: Kot prvi predsed-
večera, da vseeno pridete na to	nik društev, spadajočih h K. S
vcselico, kakor tudi vsi ostali	K- Jednoti z nad en tisoč
pittsburški Slovenci in Sloven-	(1.003) članstva, želim vsem
ke in tudi bratje Hrvatje, da nas obiščete v velikem številu, ker ravno ta dan se bomo poslovili od starega leta 1921 in da skupno pozdravimo novo leto 1925. tako da si lahko eden drugemu sežemo v roke in nazdravimo: Srečno novo leto!
Ne samo to, imeli bomo tudi domačega newyorčana za o-krepčilo. Vstopnina znaša 35 centov za osebo; začetek bo ob 7. uri zvečer; igrala bo izvrstna godba; vso drugo postrežbo bo imel v oskrbi tozadevni pripravljalni odbor. Zato vas uljudno vabim, da pridete vsi brez izjeme. Na veselo svidenje!	Frank Trempus.
tem članom našega društva vesele božične praznike in sreeno Novo leto, ter ostajam z vda-nostnim sobratskim pozdravom vaš *
Martin Težak, predsednik.
društvu, tojiko so stroški manjši na posameznega člana. Zatorej na delo za nove člane!
Nadalje,* kakor vam je že znano se vrši na starega leta dan (31. decembra), velika veselica pittsburških društev spadajočih h K. S. K. Jednoti; torej je nas vseh dolžnost, da se iste v velikem številu, oziroma Vsi vdeležimo in pripomoremo do boljšega uspeha v dotični sklad. Torej .na svidenje na Silvestrov večer v K. S. Domu!
Oborniki našega drUStva za prihodnje leto so: Joseph Pa-vlajkovič, predsednik; Tomo Jo-hovič, podpredsednik; Math Pa-vlakovič, tajnik; George Stare-šinič, zapisnikar; Peter Balkovec, blagajnik; nadzorniki: Frank Zunič, I., Joseph Balkovec II., George Zunič IIL; porotni odbor: Ignatz Glatch, ( Math Tomec in Math Balkovec; bolniški obiskovalec Joseph Ad-lešič, 5146 Dresden Way; zastavonoše: John Kroteč in Jos. Cadonič; maršala, Ig. Glatch in Math Tomec; vratar, Peter Ro-gina.
Končno želim /esele božične praznike in srečno novo leto 1925 vsemu članstvu K. S. K. Jednote in veliko uspeha v tekoči kampanji.
S sobratskim pozdravom, Math Pavlakovič, tajnik.
"Glasilo K. S. K. Jednote^' 24. decembra,
ote.
NAZNANILO.
Društvo Vitezov sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., je imelo dne 14. decembra letno sejo in volitev uradnikov za prihot 196».' Izvoljeni sso* bllt sledeči: Predsednik Joseph Klepec. podpredsednik Anton Nemanič, st., tajnik Joseph Panian, zapisnikar John Nemanič, blagajnik Joeeph Jerman, nadzorniki: Peter Mušič, Jurij Klemenčič, Frank Venišnik, zastavonoše: John Mušič, Mihael Meteš, ml., maršal in vratar, Štefan Vertin.
Sobratski pozdrav vsem so-bratom in sosestram K. S. K. Jednote, želeč vam vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Joseph Panian, tajnik.
NAZNANILO.
Drpštvo sv. Janeza Krstnika. št. 13, Biwabik, Minn., je imelo svojo redno ali glavno sejo dne 7. decembra t. 1. in volitev odbor« za leto 1925 in so bili izvoljeni sledeči: John Stopnik, predsednik; Anton Urick, pod-
Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, IIL
Tem potom naznanjam članom omenjenega društva, da so bili izvoljeni sledeči člani v odbor za prihodnje leto 1925:
Predsednik Joseph Fajfar, podpredsednik John Vidmar, tajnik Joseph Kobal, zapisnikar Joseph Štefane, blagajnik Math Kremesec, nadzorniki: John Simec, John Kočevar, Frank Kobal; društveni duhovni vodja Rev. Leo Novitsky O. F. M., društveni zdravnik Dr. Josip Josip Ursich.
Tudi naznanjam članom, da sem prejel Spominske knjige " S. K. Jedhote; knjigo lah^o >ite pri meni na aqmu, mi podaljsanjajna prihodnji seji, kakor kateri iželi.
Vas sobratsko pozdravljam, Peter Kure, tajnik.
NAZNANILO.
Društvo sv. Petra, št. 30 v Calumet, Mich., je imelo svojo letno glavno sejo\dne 14. decembra. Takoj po redni mesečni seji je predsednik Math F. Kobe sklical članstvo k redu, in obenem z navdušenem govorom omenil pomen glavne seje in priporočal, da naj vsi člani in članice delujejo složno in>z bratsko ljubeznijo za napredek društva in K. S. K. Jednote.
Nato je tajnik podal poročilo poslovanja v pretečenih enajstih mesecih'! I.,'nakar je*sfle-dila debata o nekem razmotri-
"Glasilu," glede bolniške podpore. Po daljši debati se je članstvo soglasno izreklo proti onemu predlogu, ter glasovalo, da se naj ta zadeva odiod do prihodnje konvencij#[. Driutvo sv. Jožefa, št. 57,
Nadalje je bilo določeno: Vsi člani in članice, kateri stanujejo izven društvenega sedeža, t. j. kateri pošiljajo prispevke potom pošte, plačajo v mesecu januarju vsak aii vsaka po 25 centov kot posebne stroške.
Posvetovalo se je tudi o raznih drugih zadevah in potem je prišlo do volitve odbora za prihodnje leto. Ves stari odbor .jc bil zopet izvoljen in to soglasno: Za predsednika Math F. Kotxv podpredsednik John P. Lamuth, tajnik John R. Ster-bentz, blagajnik Michael Klobu-char, nadzorniki: Michael Gregorčič, Joseph' D. Grahek in
predsednik; Matt R. Tometz, Math Rogina; porotni odbor;
drugi tajnik; Joseph E. Tometz, blagajnik; Frank G. Urick, nadzornik za dobo treh let; bolniški odbor: predsednik John Štrukelj za Bivvabik in Cincin--nati-Location; Matt Grzina za Belgrad Location; Louis Stra-han za McKinley; maršal Jakob Karish, sr. in zastavonoša John Anzelc. « Društvene seje se vrše vsake prvo nedeljo v mesecu v ccrkveni dvorani ob 2. uri popoldne.
S sobratskim pozdravom na vse člane in članice društva in K. S. K. Jednote.
Matt R. Tometz, tajnik.
Joseph Vidosh, Frank Pontek) in Michael Sterk; marshal in vratar Anton Bohte. Nato je bila seja zaključena za to leto.
Ker se nam bližajo prazniki, zatorej voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote vesel Božič in srečno Novo leto ter ostajam š sobratskim pozdravom udani
John r. Sterbenz, tajnik.
NAZNANILO.
Članom m članicam društva sv. Fi^uičiška Šaleškega, št. 29, Joliet, 111.. se tem potom nazmi-,uja, da smo ravno na seji dne, 7. decembra dosegli število 1,003 (tisoč 1») članov in članic v aktivnem in mladinskem oddelku pod zastavo našega društva. Zato je bilo sklenjSk no na zadnji letni seji, da su damo skupno slikati (fotografirati) vsi člani in članicc aktivnega in mladinskega oddelka. In ker ni bilo določenega dneva, ' se člane in članke,- da
Iz urada društva Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa.
Ker je bilo delovanje tekoče leto tako složno med članstvom in odborom, kakor tudi glavna letna seja se je vršila v najlepšem redu, da so bile vse točke rešene v popolno- zadovoljstvo celokupnega članstva, in ker jc dalo članstvo odboru zaupnico za bivše delovanje in je še st^ri odbor izvolilo za prihodnje teto 1925. Vam tem potom izrekam v imenu celega odbora najlepšo zahvalo.
Ker so stroški društva in odbora precej veliki, zatorej ce-njemi mi sobratje apeliram na vas, da dobimo kolikor mogoče novih članov v naše društvo in Jednoto, in s tem bodo stroški znižani. Kolikor več nas je v
Brooklyn, N. Y.
Naše društvo je imelo svojo letno sejo dne 6. decembra, pri kateri je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1925:
Predsednik Alojz Cešark, podpredsednik John Murn, tajnik G. Tassotti, blagajnik Martin Murn, zapisnikar Frank Stariha, nadzorniki: John Ge-stel. JFebicijan in John Pre belič, zastavonoša Valentin Vavpotič, asistenta Jakob Zidar in Frank Zaman, prhivar Karol- Lustik, maršal Martin Curl.
Obenem tudi naznanjam vsem cenjenim sobratom, da se bo vršila zadnja četrtletna seja dne 3. januarja, 1925. Na-prešeni »te, da se1 vsi brez izjeme te seje vdeležite, ker bo več važnih točk na dnevnem redu.
Dalje vam tudi poročam, da sem prejel Jednotine Spominske knjige; iste imam v zborovalni dvorani. Te knjige se bodo članom brezplačno delile na prihodnji seji; torej na svidenje dne 8. januarja.
S sobratskim pozdravom, G. Tassotti, tajnik.
Društvo sv. Srca Marije, it. 86, ■tfeck Springs, Wyo. Naznanjam vsem članicam Iteje več Članov kakor pa od
izven mesta in na potnih listih, da so bile dne 14. decembra na glavni seji izvoljene v odbor za leto 1925 sledeče sosestre:
Predsednica Johana Ferlic, podpredsednica Marija Tavčar, tajnica Theresa Potochnik, za-pisnikarica Frances Jereb, blagajničarka Louise ' Leskovec, nadzorni odbor: Johana Fortu-na, Albina Miklayčič in Apeloma Mrak, poslanke : Johana Ve-har, Katie AnZelc in Rozalija Shušter, delegatlnja za Slovanski Dom Johana Ferlic.
Znano vam jer drage sosestre, da je sedaj kampanja, za
nove Člane K. S. K. J Na noge torej, da ne bomo povsod zadnje! Pridno agitiraj-mo za nove članice. Največja dpora za nas je mladina. Naše geslo naj bo: Vse naše otroke vpisati v mladinski oddelek! Zfflfdov nam ni treba iskati drugod, saj jih imamo doma, v naših knjigah,' na primer: sestra Boinar ima sinov in hčera 10 po številu, ki so vsi pri K. S. K. Jednoti zavarovani, štirje v odrastlem, šest pa v mladinskem oddelku; sestra Cukale devet, sestra Ferlic in Pevec pa po sedem itd.
Vsa čast jim in priznanje, kakor tudi onim sosestram, ki imajo manj številne družine, ter so vsi člani, naj bo že aktivnega ali mladinskega oddelka
Je pa še precej naših sester, ki imajo otroke, da še niso vpisani v naše društvo. Vaša dolžnost je, da jih vpišete v vašo in njih lastno korist. Naj ne bo ta moja prošnja glas vpijočega; saj dolžhosti in pravice imamo vsi enake. Ker bo 7. maja, 1925 dvajsetletnica obstanka našega društva, jo jfeomo najbolj dostojno- obhajale, če pridobimo vsaka po eno novo članico v odrastli ali pa v mladinski oddelek; s tem bomo naredili največjo uslugo našemu društvu, pa tudi naši "materi Jednoti.
Upam, da bo ta moja prošnja našla odmev tembolj, ker po pravici rečeno, vlada v našem društvu red, sloga, mir in ljubezen.
Vsem sosestram ter članom K. S. K. Jednote želim veselo, srečno in zdravo novo leto 1925.
Theresa Potochnik, tajnica.
Društvo sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa.
Naše društvo! je na letni seji dne 14.. decembra izvolilo sledeče odbornice za prihodnje leto:
Predsednica Milka Čarr, pod-podpredsednica Marija Koste-iac, prva tajnica Marija Novo-gradac, druga (tajnica Juiika Mihelich, blagajničarka Antonija Delach, >■nadzornice: predsednica Anetta F. Ciganovič, pomočnice Magdalena Fabac, Marija Kušt; odbor bolesti Marija Kostelac, 4031 Hatfield St.
Koja članica bolna, da sc javi na to adreso pa ne meni. Toliko do znanja članicam našega društva in jim voščim vsim članom in članicam vesele božične praznike.
Marija Novogradac, tajnica.
Društvo Friderik. Baraga, št.
93, Chisholm, Minn.
Na glavni društveni seji dne 14. decenibra so bili izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto 1925:
Predsednik Frank First, ml., podpredsednik Frank Shetina. tajnik John Sterle, blagajnik John Znidarsich, zapisnikar John Komidar, nadzorni odbor: Joseph Zuzek, ja., Frank Teka-vec, jr. in Stanko Bavec; l»olni-ški obiskovalec Frank Okoren, zastavonoša Rudolf Kmet, ban-deronoša John Bavec.
Bratje! Leto je za^nami. Ako pogledamo delovanje našega društva preteklo leto, moramo biti zadovoljni; sicer bi bili lahko še bolj, ko bi se vsi člani zavedali in delovali v prid društva. Preteklo Jeto je pristopilo v naše društvo 19 članov aktivnega in 26 članov mladinskega oddelka. Na nekaj smo lahko ponosni, namreč na mladinski oddelek, to pa zato, ker
rasth (aktivni) : oddelek. Mislim, da je ravno naše društvo edino društvo pri K. S. K. Jednoti, da se zamore s tem postaviti? In ker je ravno rročen mladinski oddelek tisti vir, iz katerega prihajajo mlade moči, je potrebno, da vsi gledamo, da pridobimo kar največ novih članov v ta oddelek. V novem letu pojdimo vsi takoj od začetka na de|o, da pridqt>imo društvu in Jednoti čim več novih moči.
K sklepu želim vsem in članicam društva kaki Članstvu K. S. K. Jednote sreč-
no, zdravo in uspešno Novo teto 1925!
Z bratski mpozdravom,
John Sterle, tajnik.
Društvo sv. Ane, ŠL 105,
New York, N. Y. Na zadnji naši glavni seji je bil izvoljen sledeči odbor za prihodnje leto:
Predsednica Ivana Ovca, podpredsednica Marija Derčar, tajnica Mary Willer, blagajničarka Terezija Kovač, zapisnikari-ca Terezija Kovač, nadzornice: Mary Derčar, Margareta Osterman, Mary Stare, mrliški (pogrebni) odbor: Johana Brunner, Frančiška Burgar.
Iskrene novoletne čestitke vsem našim članicam, vsemu članstvu Jednote, osobito pa ženskim" krajevnim društvom! Mnogo uspeha!
Mary Willer, tajnica.
Društvo sv. Srca Marijinega, št. 111, Barberton, O.
Da izpolnim dolžnosti, katere sem zopet prevzela, naznanjam vsem članicam našega društva, torej tudi onim, ki jiiso bile navzoče na zadnji glavni seji dne 14. decembra t. 1., da so bile izvoljene sledeče sosestre v od bor za prihodnje leto:
Predsednica Jennie Okoliš, podpredsdenica Frances Brton-cclj, tajnica (ponovno izvolje na) Jennie Ožbolt, pod ta j niča Jerica Rupert, blagajničarka (ponovno izvoljena) Elizabeth Grbec, nadzornice: Josephine Valentinčič, Josephine Lekšan in Frances Ošaben, zastavono-siike: T. Lintol, J. Lekšan in L. Troha, bolniška nadzornica Marija Zakrajšek.
Zares velika je bila vdeležba, za kar se vam javno zahvalim, ker ste se v tako lepem številu odzvale mojemu opominu. Vsa čast vam cenjene mi sosestre! S tem ste zopet pokazale, da vršite svoje dolžnosti, kakor za vsako dobro stvar, tako tudi za katoliško društvo, kadar je po-treba. Zal, da samo se ena naša tbčkg ni dovršena in to je mladinski oddelek našega društva; njegovo število, samo 71 članov, jc še premalo, isto moramo dvigniti vsaj na 100, predno bo letošnja kampanja zaključena. To lahko dosežemo, ako mi hočete le malo pomagati. Torej za prihodnjo sejo naj vsaka enega malega kandidata predlaga in zmaga bo naša. Ako katera želi kakega pojasnila, naj se vsak čas obrne name.
Naj še omenim, drago sosestre, da moja iskrena želja je: obiskujte društvene seje, ako vam le mogoče vsak mesecev, plačujte tudi redno asesmente; pazite, da bo plačilna knjižica v^ak mesec podpisana in jaz vam jamčim, da ne bo nikakih sitnosti.
Končno vam vsem skupaj žc: lim prav zadovoljne in vesele božične praznike ter srečno novo leto. Bog z vami!
Jennie Ozboit, tajnica.
NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Roka, št. 113, Denver, Colo., .se tem potom naznanja, da so bili na redni mesečni seji dne 11. decembra izvoljeni sledeči uradniki za leto 1925:
Joe Pernuj, predsednik, 4576 Pearl St.; John Marolt, podpredsednik ; Joseph Erjavec, prvi tajnik; John Arko, drugi tajnik; Marko Sodja, blagajnik; nadzorni odbor: Frank Okoren, Frank Baudek in Frank Tanko, st.; zastavonoše (ameriške) John Tanko, (društvene) Leo Korsič, ltml., Joe Baudek in Frank Baudek.
Društvene seje se vršijo vaak drugi Četrtek v mesecu v Domu slovenskih društev točno ob 7. j uri zvečer na 4468 Washingtonj St.	•
Dragi mi sobratje in sose-j stre! Prosim vas, da kateri še niste plačali svojih mesečnih prispevkov, da to takoj storite, da mi bo mogoče zaključiti o pravem času. Vsa pisma, tikajoča se našega društva, naj se pošiljajo na
tajnika na 631 E. 49th Ave., Denver, Colo. „ S sobratskim pozdravom, Joseph Erjavec, tajnik.
NAZNANILO.
Naznanja se, da je imelo društvo sv. Družina, št. 136, Wil-lard, Wis., v nedeljo 7. decembra glavno društveno sejo, na kateri je bila tudi volitev društvenega odbora za leto 1925. Soglasno je bil izvoljen ves dosedanji odbor. Odbor je torej sledeči: Predsednik John Rov-tar, podpredsednik Frank Lesar, tajnik Ludvik Perušek, zapisnikar Frank Francelj, sr., blagajnik John J. Bajuk, zastavonoša Frank Francelj, jr., redar Gregor Seliškar. Seja se je vršila v najlepšem redu. Čast vsemu članstvu!
Naznanjam, da je društvo sklenilo, da prihodnji mesec (jauuar) mora vsak član ali članica plačati še 50 centov v pokritje društvenih stroškov; kdor ne plača, se bo postopalo ž njim kakor da bi ne plačal navadnega asesmenta. To velja tudi za člane na potnih listih. Novopristopli člani in članice so do preklica prosti vsake pristopnine v društvo. Ženske ob pristopu se lahko tako zavarujejo za podporb kakor moški. Zavaruje se lahko vsak za $1 ali $2 dnevne bolniške podpore. Z veseljem sprejemamo tudi otroke. Očetje, matere, ponovno vas opominjam, zavarujte vaše otroke pri našem društvu, oziroma pri K. S. K. Jednoti. Otroci vedno redno mesečno plačujejo samo 15 centov in v slučaju smrti se izplača stari-šem od §50 do $450, kar je v veliko podporo. Otroci so tudi prosti vsake zdravniške preiskave, ko pristopijo med aktivne člane. Stariši, ne odločajte od danes na jutri, da ne bo prepozno. "4
Kaj pa fantje, kaj pa vi?| Aii se ne boste pridružili nam? Še vas je precejšno število, kateri bi se morali nam pridružiti. Pridite in pristopite v naše društvo. Vsi, prav vsi pod okrilje naše K. S. K. Jednote. Člani in članice naj se v slučaju bolezni ali poškodbe takoj naznanijo društvenemu tajniku (nc drugemu), ker le tajnik ve kaj mu je v nadalje storiti Članice ob času poroda, katere so zavarovane za podporo, morajo se tudi pri tajniku naznaniti. Ob času smrti kakega člana ali članice naj se Čudi takoj obvesti društvenega tajnika, da vse potrebno oskrbi, in ne šele dan pred pokopom. To vse in vsem v blagohotno naznanilo.
Z bratskim pozdravom in že-Ice vsemu članstvu K. S. K. Jednote posebno članstvu našega društva vesel Božič kakor tudi srečno Novo leto.
Ludvik Perušek, tajnik.
dremali v kotu za pečjo, ko nam društyo ponuja na razpolago poštenega okrepčila in razvedrila. Igrala bo za mlade h-borna godba, za stare bo pa na razpolago dovolj okusnih kranj-skis klobas in okusne kapljice. Torej na veselo svidenje. Uljudno vas vabi odbor društva št. 153.	J. Pelhan, tajnik.
Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa. Naznanjam .vsem cenjenim članom in članicam našega društva, osobito onim, ki se niso vdeležili zadnje seje in Članstvu izven društvenega sedeža, da je bilo sklenjeno na naši glavni seji, da bo začenši s.l. januarjem, 1925 povišan asesment za 5 centov v društveni stroš-kin sklad.
Kakor znano, spada na$e društvo v bolniško centralizacijo, kjer je bolnikom podpora zasi-gurana. Dosedaj smo plačevali v bolniški sklad 75 centov, kar srna do zadnjega centa poslali na glavni urad Jednote. Ker nostanejo pri društvenem poslovanju tudi razni stroški (plače uradnikov, tiskovine, poštnina itd.) se je določilo za ta upravni sklad 5 centov mesečnega asesmenta; na ta način upamo, da se bodo stroški društva vsaj deloma pokrivali. Iz tega sklada se bo tudi kupilo venec, če kdo izmed članov unarje. Toliko o tej\zadevi.
Drugič, sklenilo se je pa tudi nekaj bolj veselega, namreč da priredimo veselico dne 27- decembra t. 1. Za dežjem pride solnce, Za tihem adventnim časom pa zopet veselje. Cemu bi
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis. Iz urada našega društva se poroča, da so bili na seji dne 7.. decembra izvoljeni sledeči uradniki za prihodnje leto:
Predsednik Mihael Progar, podpredsednik Lovrenc Urbas, tajnik John Udovich, zapisnikar Josip Udovich, blagajnik Peter Droll, gospodarski odborniki: za tri leta John Grandlich, za dve leti Jos. Golichnik in za eno leto Anton Bogolin; vratar Itrnatz Juntz, redar Anton Re-penshek, zastavonoša ameriške zastave Anton Komar, društvene Anton Melavc, spremljevalci teh zastav: John Grandlich, jr., Anton Stiglitz, Frank Zor, Viktor Turk, maršal Blaž Hlade.
Nadalje opozarjam še en-enkrat vse one člane, kateri nimate še otrok vpisanih v mladinskem oddelku, da je samo še ta mesec prosta pristopnina, potem bo treba plačati vsega skupaj $1, to je po novem letu.
Želim vsem sobratom in sosestram K. S. K. Jednote veselo in srečno Novo leto, S sobratskim pozdravom, John Udovich, tajnik.
Iz urada dr. Presv. Srca Jezusovega, it. 172. We»t Park, O.
Naša glavna seja je minila v splošno zadovoljnost članstva. Marsikaj se je ukrenilo na tej seji v korist društva za bodoče leto. Na tej seji je članstvo tudi sklenilo, da postane delničar Katol. tiskovne družbe "Edinost" v Chicagu, koji sklep je bil zelo umesten. Katoliška društva naj podpirajo katoliške liste, kajti s tem sami se bi'koristijo. * Na tej seji so se razdelile tudi Spominske knjige, ki so jako zanimive; naše članstv jc zelo veselo tega jubilejnega daru. Ta kujiga je bila zelo potrebna za Slovence, zlasti za članstvo KSKJ. Zdaj vsakdo lahko vidi, kdo ravno se je trudil za slovenski narod v Ameriki, kdo oral ledino za slovensko organizacijo v tej deželi? — Slovenski duhovniki. Koliko dobrega so storili Msgr. Buh, Rev. šusteršič. Rev. šavs in drugi! Slava jim! Njih imena se blišče v zgodovini prve slovenske podporne organizacije K. S. K. Jednoto na častnem mestu. Jasno se sedaj vidi delo teh mož za slovenski narod v Ameriki; vidi še pa tudi, kdo jim je grenil življenje in kdo metal polena pod noge. Ko so z velikim trudom spravili skupaj prvo slovensko organizacijo, so se kmalu pojavili sovražniki namenoma razdreti, plemenito delo naših mož.
Vsak član naj pazno prečita to knjigo. Imeniten je članek "K 30-letnici ustanovitve K. S. K. Jednote", dalje "Nekaj podatkov o bratskih organizacijah^- Ameriki", "Jednotar" in drugi.
Društvo Presv. Srca Jezusovega št 172. je ponosuo na te pijonirje, ustanovnike K .S. K. J. Slava jim! Hvala glavnemu odboru, ki je izdal to zanimivo knjigo, zlasti uredniku "Glasila" br. Zupanu za njegov trud!
Vse jo hitelo k mizi, ko se jc delila ta knjiga na glavni seji dne 7. dec. Ko smo ae zatem složno pomenili o točkah v korist društva, je sledila volitev uradnikov za leto 1925. s sledečim izidom:
Predsednik John Pozelnik, podpredsednik Josip Lesa, tajnik Josip Grdina, pomožna-tajnica Mafy Hosta, blagajnik Mihael Weiss, nadzorniki: John Lunder, st., Jennie Sam-mich, in Frances Koželj, bol-
'Glasilo K. S. K. Jednote/1 24. decembra, 1924.
niški nadzorniki: John Lunder ml. in Jennie Pozelnik, zastavonoše John Mlakar, Frank Hosta, Anton Hosta in Josip Lunder, zastopnika Na rodnega Doma: Anton Hosta, st. in Rudolf Jurca.fe tem je bila zaključena seja. Ker je ostalo še nekaj točk nerešenih, zato prosim cenj. članstvo, da se prih. seje, dne 4. januarja (prvo nedeljo) polnoštevilno udeleži. Na tej seji bo prečitan tudi zapisnik glavne seje; zadnjič to ni bilo mogoče; obenem se bo na tej seji vršilo todi umeščen je (zaprisega) uradnikov; pridite torej vsi na prihodnjo sejo. Glasom sklepa seje z dne 2. nov. mora vsak, ali vsaka, ki je brez tehtnega vzroka izostal od letne seje, plačati 5c kazni.
Zahvaljujoč se vsem našim sobratom in sosestram za izkazano mi prijaznost v preteklem letu, želim tem potom vsem skupaj veselo in srečno Novo leto!
Josip Grdina, tajnik.
ZAHVALA.
Pred nekaj dnevi mi« je urednik "Glasila" br. Iv. Zupan izročil knjigo "Listki," katero je spisal znani pisatelj Rev. Ksaver Meško. Na knjigi je lastnoročnji pisava g. pisatelja sledeče vsebine: "G. Jos. Grdini proti lepim spominom štiri leta v ruskem ujetništvu poklonil 28. oktobra 1924. Meško.".
Prečastitemu pisatelju g. Ksaver Mešku se tem potom iskreno zahvaljujem za po-klonjeno knjigo in priznanje, ter mu o priliki ko izide moja knjiga "štiri leta v ruskem ujetništvu" tudi jaz pošljem označeno knjigo.
Z rodoljubnim pozdravom in odličnim spoštovanjem Joaip Grdina, W«st Park (Cleveland,) O.
Oeveland-Newburg, O. — V naši naselbini se vedno kaj dobrega obljubuje in ne samo ob-ljubuje, ampak tudi fepolnuje. Zato upamo, da se nam bo tudi to izpolnilo, kar pravijo, da bo 28. decembra najveselejši dan za ljubitelje naše mile slovenske pesmi, ko bo naše vrlo pev-skO društvo "Zvon" obhajalo svojo desetletnico. Pri tej priliki bodo nastopilo še sledeča druga pevska društva: "Lira" iz Clevelanda, "Soča" iz Collin-wooda, "Ljubljanski vrh" iz Girarda, O. in hrvatsko pevsko društvo "Strossmajer."
Koncert se bo vršil ob 2:30 popldne v Narodnem domu; vstopnina znaša $1; zvečer se bo vršil pa banket. Ker bo to nekaj izvanrednega, zato naj si vstopnice že prej vsak preskrbi; iste se bo prodajalo samo do 25. decembra zvečer, menim namreč vstopnice za banket; vstopnice za koncert se bodo dobile tudi pri blagajni.
Prijatelj slovenske pesmi.
tri igre in sicer sledeče: "Čaro-dejna brivnica," "Zamorec" ter angleško igro "Easy terms." Zatem pa bo sledila prosta zabava in ples do polnoči. O polnoči pa bodo otroci predstavljali poslovitev starega leta, ter nastop novega, kar bo tudi nekaj izvanrednega.
Ker dramatično društvo Orel upa, da bo zadovoljilo občinstvo s temi predstavami kar najbolj mogoče, zatorej uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnjih in oddaljenih naselbin, da p$dete ta,dan v društveno dvorano v BoydsvHle, O., kajti ne bo vam žal. »Začetek iger je točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške je 50 centov, za ženske pa 25 centov.
Torej na svidenje v društveni dvorani na starega leta večer! Pozdrav vsem rojakom širom Amerike.
Frank Mirtič.
Bridgeport, O. —- Cenjeni sobrat urednik: (tovolite mi nekoliko prostora v našem "Glasilu,"' da vam sporočim par novic iz naše naselbine.
Delo po tukajšnjih premogo-rovih se je ustavilo« kot bi odrezal, kar naenkrat so piščalke naznanile, da naj delavci ostanejo doma. In tako se sedaj sliši piščalka dan na dan, zdaj tu zdaj tam. Dne 9. decembra so zopet zaprli premogorov na Lansingu ter s tem odpustili okrog ,200 delavcev, ki so sedaj brez dela, kajti ne ve se, kdaj ga bodo zopet odprli.
V .nedeljo dne 14. decembra je naše društvo sv. Barbare, št. 23 K. S. K. Jednote obhajalo društveni praznik ter se je korporativno vdeležilo pete sv. maše. Popoldne pa smo imeli glavno letno sejo, kjer je bila večina članstva navzočega.' Na tej seji se je sprejelo precej važnih točk.
Ker je sedaj sezona za prirejanje veselic in iger, zato je dramatično društvo "Orel" sklenilo, da priredi dne 31. decembra, na starega leta večer, kar
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
2e v št. 48 "Glasila" smo v Listnici uredništva dvema društvoma pojasnili zadevo glede nameravanega podaljšanje podpore iz centralnega bolniškega sklada. Povdarjali smo, da naj društva o tem razmotrivajo tedaj. ko bo priobčen tozadevni iniciativni predlog iz glavnega urada K. S. K. Jednote. Iniciativni predlogi se morejo vršiti samo na podlagi Jednotinih pravil točka 22 e — 22 c.
Ker smo zadnji čas prejeli razmotrivanje o tej točki še od treh krajevnih društev, št. 60, 132 in 188, istih ne moremo priobčiti. To naj služi označenim društvom v blagohotno pojasnilo. Morda pride ta zadeva na dnevni red na letnem zborovanju glavnega odbora dne 21. januarja, 1925.
Ker bo nekaterim naročnikom v Jugoslaviji s 1. januarjem naročnina potekla, zato prosimo njih, v Ameriki živeče sorodnike in prijatelje, da naj naročnino obnove, drugače jim bomo list ustavili. Za vsako številko moramo plačati 2 centa poštnine, kar znaša $1.04 na leto. Celoletna naročnina za inozemstvo znaša $3, v zameno pa $2.16.
Naznanjamo vsem onim, ki so zahtevali, da jim vrnemo slike, priobčene v Spominski knjigi, ali pa klišeje, da bomo zaprošene stvari odposlali po Novem letu.
8
PREKMURJE.
Spisal dr. M. SlavlC (Nadaljevanje.)
Vrhovni svet (Le conseil su-preme) je končno sklepal o Prekmurju v svoji seji dne 1. avgusta, 1919. V pismu z dne 2. avgusta je naznanil naši delegaciji glavni tajnik mirovne konference, Francoz Dutasta, da je vrhovni svet razmotrival (a examine) nove zahteve (re-vendications) srbske-hrVatske-slovenske delegacije, da pa ni bil mnenja, da se s tem zbolj-ša (entrainer une rectification> popisani načrt, ki gre za tem, da zasigura srbski-hrvatski-slo-venski državi v tem kraju geografsko mejo z razvodnico med Rabo in Muro, pač pa je pristal na to, da se pooblasti srbski-hrvatski-slovenski državi v tem kraju geografsko mejo z, razvodnico med Rabo in Muro, pač pa je pristal na to, da se pooblasti srbska-hrvatska-sloven-ska država, da vojaško zasede del Prekmurja (la partie de la Prekroourje) v označenih mejah, ki so bile določene dne 9. julija, 1919. Dne v4. avgusta je dobila naša delegacija v Parizu to obvestilo, dne 6. avgusta vlada v Belgradu, in dne 12. avgusta je bito zasddeno jugoslovansko Prekmurje.
Mirovni pogoji s temi prekmurskimi mejami so bili predloženi od mirovne konfernece v polni seji (Conferences siegant en seance pleniere), kjer so bili polnomočni delegati vseh zavezniških in pridruženih držav, torej tudi trije polnomočni de-
legati naše države, glede štajerskega Prekmurja z Radgono
vred, avstrijski delegaciji, glede ogrskega Prekmurja do razvodja med Rabo in Muro ogski delegaciji. Avstrijska in ogrska delegacija sta smeli staviti pismeno pri predsedstvu mirovne konference protipredloge. Če so predsedstvo, oziroma petere velesile dale naši delegaciji vpogled v te protipredloge nasprotnih držav, je smela naša dele-gacjia staviti proti^ tem proti-predlogom svoje pripombe ali ugovore, razsojal pa je o tem le vrhovni svet peterih velesil s pomočjo svojih izvedencev v različnih komisijah. Vrhovni svet pa seve ni bil vezan na predloge svojih komisij in je tuintam naredil iz kakih diplo-matičnih ali drugih vzrokov sklepe proti prepričanju svojih znanstvenih komisij.
Avstrijska delegacija, ki ji je naČeloval socialdemokratski državni kancelar dr. Karel Ren-ner, je zahtevala plebiscit za Dravsko dolino, za severne Slovenske gorice in za Mursko dolino z apaško kotlino in s štajerskim Prekmurjem t. j. z Radgono in okolico. Meja za to plebiscitno ozemlje b šla na severu po sedanji državni meji po grebenu Kozjaka in južno od Siplja, skoz Hoče, Duplek ob Dravi, in odtod v ravni črti proti Mariji Snežni pri Cmureku ter odtam po vrhu Slovenskih goric, tako da bi še prišla Gornja Radgona v plebiscitno o-zemlje. Plebiscit bi se naj vršil v treh odsekih: Južni del Dravske doline do Dupleka, severna stran Dravske doline z vrhom Kozjaka in s severnimi Slovenskimi goricami, apaška kotlina na desnem bregu Mure in radgonski okoliš na levem bregu Mure.
Narodnostno razmerje v tem plebiscitnem ozemlju je bilo po avstrijskem štetju iz leta 1910 tako, da so imeli Slovenci in Nemci skoro enako število,, ker je veliko Slovencev napovedalo nemški občevalni jezik. Po ljudskem štetju 31. januarja, 1921 pa se je to razmerje tako spremenilo, da je na tem ozemlju okroglo 76,000 Slovencev in le okrog 18,000 Nemcev, da so torej Slovenci za okrog 58,000 oseb v večini. Številke so približne, ker so se za radgonsko ozemlje, mesto in okolico, vzele številke iz leta 1910, ker nam še novo avstrijsko štetje ni bilo na razpolago. Po starih sodnih okrajih je to razmerje v plebiscitnih delih sledeče:
Sodni okraj Marenberg-Ar-vež 13,500 Slovencev, 1,000 Nemcev; sodni okraj Maribor, 58,000 Slovencev, 9,500 Nemcev; sodni okraj Cmurek, 3,000 Slovencev, 2,500 Nemcev; sodni okraj Radgona, 1,500 Slovencev, 5,000 Nemcev. Skupaj 76,000 Slovencev in 18,000 Nemcev. Ker smo plebiscitne občine radgonskega okraja na levem bregu Mure izgubili, se narodnostno razmerje v tem jugoslovanskem ozemlju še bolj spremeni v prilog Slovencev; kajti ostane samo 13,000 Neip-cev.
Za zgled, kako se je narodno razmerje spremenilo s spremembo državne uprave, naj služijo nekatere značilne občine, zlasti Maribor in okolica, in po ena mejna občina zi drugih treh okrajev:
Maribor, mesto leta 1910, 3,823 Slovencev, 22,653 Nemcev. Maribor, mesto, leta 1921, 18,374 Slovencev, 6,455 Nemcev/ Pobrežna, mariborska o-kolica, leta 1920, 204 Slovencev, 2,219 Nemcev. Pobrežna, mariborska okolica, leta 1921, 2,225 Slovencev* 158 Nemcev. Studenci, mariborska okolica, leta 1910, 663 Slovencev, 2,825 Nemcev. .Studence, mariborska okolica, leta 1921, 3,096 Slovencev, 457 Nemcev. Radvanje, mariborska okolica, leta 1910, 634 Slovencev, 1,246 Nemcev. Radvanje, mariborska okolica, leta 1921, 1,692 Slovencev, 123 Nemcev. Razvanje, mariborska okolica, leta 1910 126 Slo-
vencev, 530 Nemcev. Razvanje, mariborska okoliefc, leta 1921, 663 Slovencev, 15 "Nemcev. Laj-teršberg, mariborska okolica, leta 1910 445 Slovencev, 358 Nemcev. Lajteržberg, mariborska okolica, leta 1921 1,699 Slovencev, 163 Nemcev. Gorti-na, marenberški okraj, leta 1920, 178 Slovencev, 479 Nemcev; leta 1921, 572 Slovencev, 15 Nemcev. Sladk: vrh, emure-ški okraj, leta 1910 41 Slovencev, 466 Nemcev; leta 1921, 355 Slovencev, 182 Nemcev. Apače, radgonski okraj, leta 1910 13 Slovencev, 444 Nemcev; leta 1921 139 Slovencev, 327 Nemcev.
Ta plebiscit je utemeljeval famozni avstrijski "Annexe C," kjer se je med drugim trdilo, da v plebescitnflBjf| ozemlju ne stanujejo Slovenci, ampak "Ven," ki so nekaj drugega ko Kranjci. Isto argumentacijo je imela pozneje ogrska delegacija, češ, da so Prekmurci kot "Vendi" narod posebne vrste, ki ne spada v okvir slovenskega naroda. Za dokaz so naVedli avstrijski "slavisti" (bolje ven-disfcr) "vendiski" jezik prebi-scitnega ozemlja, la da je bolj nemški kot slovenski (kranjski) kakor v besedah: Plug (Pflug), Škarje (Schere), Zezely (Ses-sel), Gvir (Gewehr), putzati (putzen) etc.
Štajerska meja jp bila že davno brez vsakršnega plebiscita kot absolutno fiksna in nedvomna točka ugotovljena. Nihče ni mogel pričakovati, da bi se d^Jo tu kaj spremeniti Avstrijska delegacija se v svojih protipredlogih tudi ni toliko potegovala za meje proti Jugoslaviji. Ta vtis so imeli tudi francoski izvedenci, izmed katerih je na primer de Lanux rekel, da Renner pri Jugoslaviji ni nič kaj posebnega (doslovno "non bie nfort") rekel, samo Celovec je reklamiral, ki je bil tisti čas zaseden od Jugoslovanov, pač pa da. je z vso argumentacijo branil nemški Tirol in nemško Cesko.
N A JNO VE JŠI * POKLIC.
^V hamburškem pristanišču
-je čakal parnik, pripravljen za, let, če ga spremlja ali mu sle-
odhod v Ameriko. Eleganten mlad gospod se je na krovu poslavljal od lepe mlade dame, ki je potovala v Ameriko. Mladi mož je bil iz ugledne hambur-ške trgovske rodovine. Večkrat sta se objela, nato je odhitel z ladje in videti je bilo, da se mu zelo mudi. Na obrežju je videl moškega, ki je brez dela stal tam; vprašal ga je, če bi rad zaslužil tri zlate marke v kratkem času . in brez posebnega truda.
"Gotovo," je delavec brž rekel.
"Ali vidite tamle na ladji mlado damo ?"
"Da, vidim jo."
"Vidite, to je moja žena, ki potuje v New York. Razume se, da bo pričakovala od mene, da bom stal tukaj in mahal z robcem, doker se 'parnik ne bo več yidel. Ali ni res?"
Delavec se je zasmejal in je rekel: "O razumem."
"Jaz pa nimam časa," je dejal trgovec, "sem zelo zaposlen. Moja žena je malo kratkovidna
in je zato vseeno, kdo bo z robcem mahal, jaz ali vi. Robec lahko potem obdržite. Velik je in bel, pa rdeč &b ima; moja žena ga je sama kupila in ga bo zato tudi poznala, kljub kratkovidnosti."
"Ja, če pa pogleda skoz daljno gled?" je vprašal delavec.
"Potem pa obraz zakrijte in se delajte, kakor bi jokali."
"Dobro; a za jokanje mi boste dali še eno marko."
"Tudi prav. Cas je zlato. Natančno pazite. Lahko ji pošiljate tudi pobljubček z roko. Računajva za poljub deset fe-nigov, pošljite jih deset, je spet ena marka. Skupaj torej pet mark in še robec zraven. Tukaj imate! Z Bogom in dobro opravite." Trgovec je brž odhitel Delavec je naredil, kakor sta se dogovorila, in se mu je to tako dopadlo, da služi sedaj kot uradni "poslovilni po-zdravljavec." In se mu prav dobro godi.
-o-<—
KVOTA IZČRPANA.
Izšel jeniški komisarijat v Zagrebu naznanja, da je kvota za fiskalno leto 1924-1925 za osebe, ki se po naredbah ameriškega doseljeniškega zakona smatrajo za doseljence po kvoti, z doslej izdanimi dovoljenji po^ polnoma izčrpana in da prošnje takih oseb za izdajo izseljeni-Ških potnih listov ne sprejemajo več.
Prošnje doseljencev izven kvote se sprejemajo tudi dalje.
Doseljenec izven kvote po ameriškem zakonu je:
a)	doseljenec, ki je neporočeno dete izpod 18 let, ali žena državljana Zedinjenih držav, ki prebiva tukaj v času, kadar se vlaga prožnja;
b)	doseljenec, ki je bil prej zakonito pripuščen v Zedinjene države in ki se vrača od začasnega obiska od zunaj;
c)	doseljenec, ki je bil rojen U domini ju Kanada ali Nefr-foundland, v republiki Mehike, Kuba, Haiti,( San Domingo, v Kanalski 7.911 i ali v kakšni neodvisni 'deželi Centralne 'ali Južne Amerike, ter njegova Žena in neporočeno dete izpod 18
di, da se mu pridruži;
d)	doseljenec, ki je bil najmanje dve leti nepretrgoma in neposredno pred svojo prošnjo za pripust v Zedinjene države, duhovnik kakršnekoli vere, - ali profesor na kolegiju, akademiji, semenišču ali vseučilišču, ter Želi priti v Zedinjene države, da bi tukaj opravljal svoj poklic; ter njegova žena in neporočeni otroci, če ga spremljajo ali mu slede, da se mu pridružijo ;
e)	doseljenec, ki je bona-fide dijak, star najmanje 15 let, in želi priti v Združene države z edinim namenom, da študira na kakšni priznani šoli, kolegiju, akademiji, semenišču ali vseučilišču, katero on specijal-no označi in katero odobri tajnik dela (Secretary of Labor), če se zaveže, da bo naznanjalo delavskemu tajniku zaključek obiska vsakega doseljenega dijaka; in če tak učni zavod ne pošilja točno takih obvestil, se prekliče odobritev.
NOVO LETO - NOV ZAČETEK!
Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno »pa tega, da pričnete redno vlagati vaše prihranke. Vložite vaš denar pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in vam prinašal 4r! obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s 1. januarjem.
DENARNE PO.ŠILJATVE v sttaro domovino zvršujemo točno, brzo in po zmernih cenah.
FRANE SAKSER STATE KARI
82 CORTLANDT »t.	NEW TORK, H. T.
I
NAZNANILO JN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je večni Bog poklical k Sebi mojega preljubega moža, ozir. očeta	,
9
Gašper Malečkar-ja
Umrl je dne 10. decembra 1924. previden s sv. zakramenti za umirajoče po kratki desetdnevni bolezni pljučnici in vročinski bolezni. Pokojni Gašper Malečkar je bil rojen pri St. Petru na Notranjskem 6. januarja, leta 1875. V Ameriko je prišel leta 1913. in sicer v Cleveland, kjer je živel 5 let, in nato se je preselil v Forest City, Pa., kjer je ostal da svoje smrti.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom. znancem, sosedom in prijateljem za obiske v času bolezni in za vso izkazano pomoč in za postrežbo njemu v času tako težke bolezni, kakor tudi za tako obilno obiskovanje za časa, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi za lepo udeležbo vseh društvenikov društev W. O. W. in dr. Zvezda, katerih Član je bil pokojni, kakor tudi drugim. Dalje se zahvalimo vsem darovalcem ven-tev kakor Mr. in Mrs. Borštnik in družina, Mrs. Mary Končar in družina, Mr. in Mrs. Jakob Mivšek in družina, društvo Woodmen of the World (W. O. W.) Loeal 1035 U. M. W. of A. in Mrs. Valentin Maver, Mr. in Mrs. Jakob Gnidica, Mr. in Mrs. Frank Končar, Jr. in dr. Hvala lepa tudi pevskemu dr. "Naprej" za krasno petje v hiši in na pokopališču. Dalje se še posebno zahvalimo našemu gospodu župniku Rev. F. M. Jevniku za večkratne obiske v času bolezni in za lepe pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču sv. Jožefa, kamor smo položili njegove zemeljske ostanke dne 12. decembra t. 1.
Pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin. — Žalujoči ostali:
Fannie Malečkar, žena, Joseph Malečkar, sin, Ludvig Oštir, Julia Maver, Fannie Gnidica, Sophie Končar, Mary, Agnes, Ema in Ana Oštir, sorodniki.
Forest City, Pa. 15. dec. 1924.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo prežalostno vest, da je kruta, neizprosna smrt, po enoletni trajajoči hudi bolezni pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu očetu, oziroma bratu in svaku
Anton Papež-u
Previden s sv. zakramenti je mirno dne 16. nov. 1924. v Gospodu zaspal. Pokojni je bolehal za jetiko čez leto dni; bolezen si je nakopal v rudoko-pu v Butte, Montana. Pred nekaj meseci je prišel v Pueblo k svojemu sinu, sestri in bratu, po nasvetu zdravnika na milejši zrak ; toda njegova bolezen se je bila tako ukdreninila, da ji je podlegel. Pokopali smo ga na Roselawn pokopališču v Pueblo, Colo. dne 19. nov. 1924. Pokojnik je pripadal k društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14. K. S. K. J. v Butte, Montana, ter k društvu Slovenske Svobodomiselne Zveze v Butte, Mont. člani društev v Pueblo, pripadajoče ravno istim organizacijam, so mu priredili lep pogreb, zato se jim na tem meestu najlepše zahvaljujemo.
Najlepše se pa zahvaljujemo Ignac Bradaču, ki je pokojnika obiskaval ter bil pri njem tudi v poslednji uri, ob smrti. Prisrčna hvala tudi družinam P in Lipovšek iz Rockvale, Colo., ki so prihiteli na pogreb. Prisrčna zahvala tudi vsem našim sosedom Slovencem, ki so hodili pokojnika obiskovat v bolezni, ter ki so čuli pri njem ob mrtvaškem odru. Lepa hvala tudi društvu sv. Janeza Karstnika, št. 14. K. S. K. J. za krasni venec, kakor tudi hvala vsem njegovijn prijateljem v Butte, Montana za poslani zadnji pozdrav v obliki krasnih cvetlic.
Torej še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, posebno pa članom društva sv. Jožefa, št. 7. KSKJ. ter članom društva S. S. P. Z. za udeležitev pri pogrebu.
Tel* pa dragi oče, oziroma brat in svak naj ti sveti večna luč ter lahka naj ti bo ameriška zemlja. V Pueblo, Colo., dne 1. decembra, 1924.
žalujoč ostali:
Paul R. Papeš, sin, Alojzija, omoš. Kočevar, sestra, Paul Papeš, brat.
GLASILO K.S.K. JEDNOTE
Izbija vsako sredo
Lastnina Kranjako-Slovenake Katoliške Jednoto v ameriških.		Združenih Državah •
0117 St Clair Ava	Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 628.	CLEVELAND, OHIO.
Za člane, na leto	Naročnina:	-................
nfčlnnc ..... ......t		_________________________.$1.60
Za inozemstvo ...........	----------------------------	
OFFICIAL ORGAN of the
CRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA. Malntsined by and in the interest of the Order. Issned every Wednesday.
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 628.
CLEVELAND, OHIO.
Breznaeelnost in sleparstvo slovenskega socializma ^	v Ameriki
V Združenih državah ameriških živi približno 30 različnih narodov, ki tvorijo 110 milijonov skupnega prebivalstva; med te narodne skupine spadamo tudi Slovenci.
Ako bi hotel kak nepristranski kritik napisati o teh narodnih skupinah povsem resnično sodbo, bi ameriški Slovenci zaslužili prvo mesto v medsebojnem kreganju in neslogi. Kreg in nesloga nam je menda že prirojena iz starega kraja. Človek bi mislil, da smo te grde razvade pustili onstran oceana, ko smo se preselili v novo domovino, ali pa da bomo kot adoptirani sinovi našega strica Sam-a v gentlemanstvu sledili drugim ameriškim narodom. Kdor to misli, se zelo moti. Kdo je pravzaprav temu kriv? *Oni voditelji, ki so naš, sicer pošten fiarod razdelili v razne stranke ali skupine. To vražje delo so v največji meri izvršiti lastniki in uredniki raznih slovenskih listov, ki nočejo slediti načelom ameriških časnikarjev. Ker je vsakdo bolj "smart" od drugega, se še ti vedno med seboj prepirajo. Posledica tega pričkanja je, da čitamo danes v raznih listih že o naših klerikalch, reakcijonarcih (nazadnjakih), naprednja-kih, liberalcih, socialistih, svobodomislecih in komunistih. Vse te označbe so pa v resnici samo na papirju in v možganih raznih urednikov izvzemsi male peščice socialistov, ki kot taka stranka javno nastopa in kateri bije že zadnja ura. Izmed 200,000 ameriških Slovencev je danes samo okrog sedemsto (700!?) slovenskih socialistov; to je toliko, kakor kaplja v morju. Ako bi bilo mogoče vse naše rojake in rojakinje širom držav na kako konvencijo skupaj sklicati, in če bi vsakega vprašali kaj da je pravzaprav, bi vam odgovorili: "Jaz sem ameriški Slovenec (Slovenka) in nič drugega! Kaj je klerikalizem, socializem ali komunizem, tega še ne razumemo. To so same časnikarske fraze in psovke, katere naj časnishrdhi cmfwypiii cmfyp w shrdlu shrdl
Kdo bi si mislil, da hoče baš peščica naših rdečih petelin-čkov (socialistov) diktirati vsem ameriškim Slovencem?! Ze celih ,19 let nam pridigajo v svoji rdeči fliki "Proletarec;" zabavljajo čez ameriško ustavo, vlado, institucijo itd. in nam zidajo zlate gradove v oblakih,' jce jim bomo sledili pod zaštavo socializma. Vprašanje nastane, kako je baš ta stranka v teh 19 letih napredovala, ali kaj je za narod v obče že koristnega storila? Odgovor je lahek. V teh letih je njih organizirana peščica narastla na sedemsto! članov. Njih glasilo bi bilo že davno poginilo, dasi ga niso s tremi Judeževimi tisočaki izvlekli iz dolga. Ta denar je bil naroden in namenjen za naše nesrečne Primorce in vojne sirote v stari domovini. Ta vnebovpijoči čin se bo prej ali slej in gotovo sam na sebi maščeval s tem, da bodo naši socialisti zginili iz javnosti, ž njimi vred pa tudi njih glasilo, ki je zopet zadolženo čez glavo.
Drugo vprašanje je: kaj so splph naši socialisti v 19 letih že koristnega storili za naš narod? Odgovor je tudi lahek: Prav nič! Naj pridejo z dokazi in fakti na plan! Saj ludi ni čuda. Uredniki "Proletarca" so bili v obče samo "grepnhorni," ne pa zavedni in gentlemanski Amerikanci; dosti je že sedelo za "Proletarčevo" uredniško mizo takih narodnih voditeljev, ki niso imeli niti prvega ameriškega državljanskega papirja. Pa naj nas taki možje učijo, ko niti ne vedo, kaj je Amerika ?!
Neradi se spuščamo v kako polemiko s tem ali onim listom, najmanj pa še z glasilom male peščice socialistov. Ker si pa urednik "Proletarca" večkrat privošči našo K. S. K. Jednoto, da jo blati in napada, tako tudi naš list, si štejemo v sveto dolžnost, da mu posvetimo ta članek v odgovor.
"Proletarec" je obelodanil v št. 901 z dne 18. decembra poU drugo stran obsegajočo brozgo pod naslovom: "Breznačelnost in sleparstvo slovenskega klerikalizma v Ameriki." Mi mu odgovarjamo pod sličnim naslovom; samo eno besedo smo preme-nili. Med drugim čitamo v omenjeni brozgi sledeče: *
"Po konvenciji je prevzel vodstvo slovenskih katoliških (?) lajikov pogrebnik Anton Grdina iz Clevelanda, novi predsednik K. S. K. J., kateremu so kmalu pričeli nekateri 'katoličani* očitati, da je orodje v rokah Kazi* mirja. On pa jim jc odgovarjal, da mu je le za'širjenje in utrjevanje pravega katoličanstva in Rev. Zakrajšek mu jc pritrjeval. Sklicali so večje število 'katoliških shodov,' na katerih je nastopila kopa duhovnikov, predsednik Grdina in sempatam še kak drug lajik. Ti shodi pa niso bili drugega kakor štsfaža sklicateljem. Kakšen drug pomen naj sploh ima gibanje slovenskega klerikalizma, ki je brez vsakih načel? Slovenski klerikalizem v Ameriki ima eno edino tendenco: napolnjevati cerkve, ia to iz trgovskega stališča, ter ohraniti KSKJ. radi enakih razlogov. -
"'Glasilo KSKJ.' jc prazen list, urejevan brez vsakega smisla. 'Katoliški' je iz navade, kakoh so ameriški Slovenci katoličani 'iz navade' ta pa ker so jih 'tako starši učili'."
O naših minulih shodih ima urednice "Proletarca" jako slabo sodbo. Čc bi bil lanskega avgusta v Clevalandu eli na primer na shodu v Evelethu, bi lahko videl na pišoče vdeležencev, ne pa samo kope duhovnikov iu par lajikov.
Celo v starem kraju so boljše informirani o naših katol i ških shodih kakor pa "Proletarčcv" urednik. V zadnji (decem-berski) številki občeznanega mesečnika "Mladika," kojega urejuje najboljši sedanji slovenski pisatelj Finžgar, je bilo citati sledeče poročilo o katoliških shodih med ameriškimi Slovenci:
"Slovenski katoliški shodi. Lansko leto, ko ste jmeli v Ljubljani V. katoliški shod, tudi v Ameriki nismo drfili križem rok. Konvsnfija K. S. K. Jednote nas je prebudila — v Clevelandu se je vriit prvi ameriški katoliški slovenski shod, ki se ga je udeležilo 10,000 oseb. S tem shodom je nastopila nova doba, doba prerojenja in prebujenja v vrstah naiih rojakov tostran luže. Skrajni čas je bil, ker v Ameriki niso nič manj izpostavljeni naši ljudje zastrupljenju, ki .uničuje duhovno živfjejfle in spravlja naše ljudi tudi v telesno propast. Zlasti prihaja tako zastrupljenje od naših rojakov, ki so pozabili na Boga in jim ni mar za.Cerkev in njene nauke.
"K. S. K. Jednota je praznovala letos 30 letnico svojega biagoslovlje-
-
"Glasilo K. S. K. Jednofol24^1ecembra,1924
-i; / V-'/
^ _


- -
nega ebstoja in jo je prazppvala tako, da fe lahko ponosna: s katoliki shodi na katerih ie bila udeležba zelo št^Ina In izpodbudna. Glavni na-mentata katoliških shodo^fe bil: 1- Medsebojno spoznavanje in utrditev pravega bratstva. 2. Oživitev is utrditev naših verskih načel, bera smemo izvrševati na podlfci ustave Združenih držav. 3. Utrditev m okrepitev naše narodne zavesti kot sinovi ameriške Slovenije 4. Utrditev in okrepitev naših dolžnosti siriiu Ssmu kot,njegovi vdan. državen.- 5 Napel*ev«Jje našega ljudstva k znanemu zlatemu reku (Golden Rute), da bi ostal) dobn člani človeške družbe. Pri tem so se slabe strani grajale* dobre pa priporočale 6 Pospešitev ugleda ameriških Slovencev med Američani, e "Doslej so se vršili katoliški slovenski shodi v Pittsburghu, Pa., Chicagu 111., Barbertonu, O., Bridgeportu, O., New Yorku, N. Y., Collin-woodu O., Milvvaukee, Wis., Evelethu, Minn., Pueblo, Colo., Sheboygan, Wia, in zaključni z* letos v Forest City, Pa. V teh mestih živi nad 60,000 Slovencev ali tretjina' vseh naših rojakov v Ameriki. Iz ostalih slovenskih naselbin, kjer se katoliški shodi še niso vršili, prihajajo poročila o pripra-
vah.	\
"Številni ameriški krajevni listi so o naših prireditvah pisali pohvalno. 2al„ da ne naši rojaki,-ki so katoliškj misli nasprotni, ne morejo naučiti od Američanov vsaj dostojno taktnosti."
Tukaj je torej navedenih šest glavnih točk in pojasnil kake namene so imeli ti naši shodi. Ponižno vprašamo naše "napred-njake" in vse socialiste: Koliko shodov ste že vi priredili s takim namenom? Kaj ste že storili v pogledu točk 3, 4, 5, 6.? Mi smo se zbirali javno ali na prostem; pristaši vaše stranke so pa zborovali na svojih tajnih sejah pod kontrolo zveznih detektivov. O sličnem zborovanju imamo dokaze na razpolago.
Kakor nalašč smo prejeli za to številko od glavnega usta-novnika naše Jednote, nad vse izkušenega in uglednega ameriškega Slovenca, častitega gospoda dekana, Rev. Matija Savsa iz Minnesote, primeren članek o našem delovanju v tekočem, oziroma minulem letu. Rev. Savsovo mnenje prinašamo ravno na tej strani in naj služi kot ocvirk na naš predstoječi članek.
. -6
Dva imenitna koraka naprej.
(M. šavs.) .
Katoliški Slovenci v Ameriki smo lahko prav zadovoljni koncem leta 1924. Napredovali smo bolj nego kedaj poprej v zadnjih desetih letih. Posebno treba omeniti dva pomembna dejstva, ki značita v verskem, narodnem in družabnem življu ameriškega slovenstva dva prav odločna koraka naprej.
Prvo je: Slavnostni jubilej-ski shodi in prireditve članstva K. S. K. Jednote v proslavo tridesetletnega obstoja naše Jednote.
Se so nam v ljubem spominu slavnostni dnevi po državah New York, Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Wiseonsin, Minnesota in Colorado, ko so se narodno-zavfedni Slovenci zbirali v tisočerih množicah, ponosno korakali pod vihrajočirai zastavami Združenih držAv, Slovenjie, svo^ jih 'društev in cerkvenih, bratovščin in očitno pred ameriškim občinstvom kazali in sve-dočili, da smo Slovenci v Ameriki vestni državljani svoje nove domovine objednom pa tudi zavedni sinovi Slovenije in verni otročiči svoje matere svete Cerkve. In tujerodci so nas začudeno gledali in strmeli nad našo pestro procesijo mož, žen in otrok in. radovedno popraše-vali: kedo so ti-le, ki imajo v svoji sredi postavne možakarje, žilave delavce, znqge trgovce, podjetnike, advokate, govornike, stare in mlade, brhka dekleta, samozavedne žene iq celo duhovnike; kedo so ti-le, ki na svoje povabilo dobe naše župane, mestne odbornike, sodnike, škofa in nadškofa, ki jim pri slavnostnem zborovanju jedno-g lasno izražajo svoje priznanje, pohvalo, navdušenje in nade, da gredo po istej poti nadalje še do boljših vspehov; kedo so tile, ki tako živo in ognjevito za-pojejo "The Star Spangled Ban-ner," potem pa v mehkih nežnih vabljivih čutečih ubranih zvokih spevajo krasne speve, nam sicer neznane, njim £a, zdi se, kar naravno iz gorkega srca plujoče in naša srca ljubko božajoče? Kedo so ti-le?
Da, kedo so, ti-le?! Ej, kedo neki? To smo mi: članstvo naše K. S. K. Jednote! Mi, zvesti in zavedni državljani ameriški objednem pa tudi narodno zavedni verni Slovenci; mi, pred Ameriko jedini priznani predstavniki« slovenske narodnosti; mi, članstvo K. S. K. Jednote, ki smo prvi v Ameriki pokazali, da slovenski narod obstoja; mi, ki nismo in ne bomo nikdar zatajili, da je resnični zavedni narodno čuteči Slovenec vedno tudi samozavesten, veren katoličan. Društvo in cerkev se pri nas družita; duhovnik in pravi Slovenec sta si zvesta drug drugemu in udana ljuba prijatelja od zibeli do groba. Samo mi, članstvo K. S. K. Jednote, moremo v Ameriki
prirediti take slavnostne združitve, obhode in zbefrovanja; sa-■mo k nam, članstvu K. S. K. Jednote radi prihajajo ameriški svetni in duhovni veljaki, govorniki in domoljubi; samo pri naših slavnostih se oni čutijo domače, ker vedo, da so v sredini rodoljubnih, domoljubnih ver nih državljanov. Pri naših sestankih in prireditvah govorimo in sklepamo in delujemo v domoljubnem, verskim in narodnem smislu; pri naših zbosova-njih je vse jasno, kot beli dan, vse v obči blagor vsega članstva in v ponos in blagodejstvc splošnemu slovenstvu. Imamo pa tudi govornike, ki imajo vedno kaj pametnega, koristnega, zanimivega in podučnega povedati, tako povedati, da čutimo, da jim prihaja od srca in nam gre do srca. Omenjam naj le nekaj izbpmih glavnih uradnikov K. S. K. Jednote: Grdina, Zalar, Jerič, Germ, Zupan. Slišali smo jih — Bog daj. da zopet kmalu.
Naj poskusijo drugi, na primer brezdomovinski "rdeči" ali katerikoli brezverski, napačno i^zivani Slovenci, s kako prireditvijo, kakor smo mi. Kaj se bo zgodilo? Prav tiho morajo biti in se med štirimi stenami med seboj pritajeno pridu sevati in hudičevati; saj drugega tako ne znajo, drugače, ko bi jih dobri naši državljani slišali in razumeli, bi jih kar takoj naznanili redarstvu, ki bi jih hitro, brez ovinkov "po šub" poslali v stari kraj kranjski sok jesti. Take golazni Amerikanci ne marajo. Mi, članstvQ K. S. K. Jednote pa lahko samozavestno živo zavrisnemo jn vsem orez-vernim slovenskim • nič jvcepi šega v o jx) starokrajsko zakli-čemo: "Kaj boste vi? Mi smo mi, vi ste pa nase u . . .!"
Drugi korak naprej — ustanovitev kolegija slovenskih frančiškanov v Lemont, lil.
Slovenski frančiškani delujejo v duhu pokojne "Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki": Čuvati priseljene Slovence, ustanavljati med njimi slovenske župnije, jim dobiti slovenskega duhovna, in če mogoče še* šolske sestre. Zveza je prenehala iz znanih vzrokov; potreba pa, delovati v duhu Zveze, je danes večja in bolj nujna, nego je bila pred petindvajsetimi letmi. KedQ se bo pobrinil zaiiušni blagor Slovencev? Kedo jim pridobival vedno bolj potrebnega naraščaja slovenskih duhovnov ? Kedo jim zidal cerkve in šole in jim dobaval krvavo potrebnih slovenskih verskih vodnikov in voditeljic? Kedo se sploh briga za nas Slovence tu v Ameriki? Amerikanski škofje? Ne! Večina njih jc še le prav v zadnjem času zvedela, da smo Slovenci poseben narod in vsi ka-| toliški vsaj po rojstvu. Nekateri med njimi še danes ne vedo razločka med Slovan, Slovak, Slovenec, Slavonec. Nekateri med njimi še danes rekajo: let them learn English! Med tem
pa veren Slovenec ne ve, kam se obrniti za pomoč, ko pride kot tujec v tujino. Kedo se jih bo usmilil in jih rešil propada, predno bo prepozno? K. S. K. Jednota in peščica slovenskih duhovnov že skušajo delovali za nje po svoji moči, povsodi pa le ne morejo biti zraven. In če ti reveži pridejo y strupene kremplje naših verskih odpadnikov, je zanje še hujše: najprvo zgube vero, potem pa narodni čut. Verski odpadnik postane narodni odpadnik: to je naša skušnja v Ameriki.
Zato je za nas Slovence v Ameriki največjega prevažnega pomena ustanovitev slovenske^ ga kolegija v Lemont, UI.- Ta kolegij je za nas svitla Zvezda Upanja za nadaljni po vol j ni razvoj in mogoče obstoj slovenstva v novi domovini. Ta kolegij bo ognjišče in oporišče ameriškega slovenstva. Slovenski sinovi bodo v rokah slovenskih učiteljev, da se izobrazijo v slovenski govorici za narodno in versko delovanje med nami Slovenci v Ameriki. Da se mimogrede priučijo tudi prepotrebne angleščine, je za naše voditelje dejanska potreba. V Ameriki slovenski duhovnik brez izdatnega znanja angleščine tudi med Slovenci ne more vspešno delovati. Da bodo slovenski gojenci v lemontskem kolegiju slednjič najbrže postali redovni sinovi sv. Frančiška — je tudi prav in res prav nič v škodo slovenstvu v Ameriki. Moje prepričanje je, da v sedanjih razmerah v Združenih državah ■jedino redovniki zamorejo preskrbeti gotov in zadosten naraščaj in obstoj slovenskega du-hovstva za slovenske župnije po Ameriki. Torej, slovenski frančiškani, dobro nam došli in Bog z vami pri vašem blagem delovanju v prid slovenstva danes in v bodočnosti! Mi pa, Slovenci, spoznavajmo dano nam priliko in dolžnost, da po svojih močeh z besedo in dejanjem podpiramo, bodrimo in krepimo slovenske frančiškane, posebno pri njihovem težkem delu pri graditvi in opremljenju njihovega slovenskega kolegija v Le-montu, IU .
Slovenski frančiškani so in vedno bodo pravi prijatelji »n najboljši zavezniki in sodelo-valci v prid K. S. K. Jednote. Njih smoter in namen naše Jednote je isti: pomagati vernim Slovencem, da ostanejo zvesti Bogu, narodu in domovini. Torej smo si prav po naravnem potu sodelovalci, prijatelji, zavezniki. Tem več vzroka, da še posebno članstvo K. S. K. Jednote gorko in izdatno zanima za lemontski slovenski kolegij.
Naj še koncem čestitam vam, gospod urednik našega glasila. Spominsko knjtgo ste mojstrsko uredili. Knjiga je zgodovinskega pomena za slovenstvo v Ameriki in v starem kraju. Čast in zahvala naši Jednoti, da jo je izdala. Čast in zahvala pa tudi vam g. Ivan Zupan na marljivem in rodoljubnem delu, ki ste ga4meli ž njo. Naj vam Bog da čvrsto zdravje in trdno voljo, da še nadalje plodovito delujete v prid ljubljene nam K. S. K. Jednote.
Vam in vsim skupaj: Vesele Božične praznike in srečno Novo leto!
--o-
Garancijski list.
Tat (ki je bil že neštetokrat kaznovan in je radi tatvine dragocene ure dobil zopet dve leti ječe): "Čudno, čudno! Kako dobro je urar zadevo vedel že naprej. 'Garantiram dve leti!' je stalo na garancijskem listku, ležečem v škatljici poleg ure/"
Iz šole.
"Koliko zobov ima
Učitelj: I človek T'
Učenec: "gospod učitelj — to je odvisno od tega, koliko je star!" '


Razpisane nasrrade
%_7

p.'
Velike jubilejne kampanje Ke Se Ke Je
KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925.
1 STARE veljavna nagrad« za POSAMEZNE ČLANE (ICE) i
A.	Za vsakega novega člana (ic©) odrastlega (aktivnega) oddelka prejme član (ica), ki prosilca predlaga $1.00.
B.	Za vsakega novefs čiana(ico) mladinska«« od-
delka prejme član (ica), Id ga predlaga SOc.
C.	Stare veljavne nagrade aa KRAJEVNA DRUŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski i
. L nagrada $25.00 za ono društvo, Id bo od 1. juL do 31. dec. t L pridobilo največ članov ali članic. II. nagrada $15.00. IIL nagrada $10.00.
ITVA^
i in mJ li
veljav-aduuk:
NOVE nagrada za KRAJEVNA EfRUšTV ne sa pridobivanje članstva za aktivni oddelekt
D. PRVA skupina društev, broječa do 100 članovi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00.	*
I E. DRUGA skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, " IIL nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 članovi L nagrada $50.00, IL nagrada $25.00, IIL nagrada $15.00.
KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PODP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JEDNOTI!


Podpirajte in širite
katoliško časopisje med Slovenci v Ameriki. Kajti, kolikor ve? dobrega tiska bo med nami, toliko močnejša bodo naša društva in organizacije!
"AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST"
izhaja Štirikrat na teden, ki prinaša podučne in interesantne delavske in politične članke za ameriške Slovence. V njem najdete najnovejše vesti in poleg teh krasne in zanimive povesti. Za celo leto stane $4.00 in za pol leta $2.00. Naročite ši ga za poiz-kušnjo!	x
"AVE MARIA"
ie edini slovenski nabožni list v Ameriki. Prinaša krasno nabožno čtivo in zanimive zgodovinske povesti. Rojaki naročite si ga! Stane za celo leto: $2.50 in za pol leta $1.25.
KRASNE STENSKE SLOVENSKE KOLEDARJE ZA LETO 19^5 -
smo razposlali vsem našim zastopnikom in zastopnicam, ki jih bodo razdelili našim predplačnikom. Vsak, ki se naroči za celo leto na "Amerikanskega ^Slovenca in Edtaost" ali MAve Maria", ga dobi brezplačno. Do tega so upravičeni tudi vsi naši naročniki, ki ponove naročnino. Koledarji imajo za vsak mesec posebno stran in na vsaki strani ie krasna nabožna slika. Koledar sta izdala skupaj oba lista "A. S., in Edinost" in "Ave Maria**. Za nenaročnike stane ta krasni stenski koledar 40c. s poštnino. Za v stari kraj je ista cena. Naročite enega za Vaše domače v starim kraju. Lepšega daru jim ne morete poslati!
DRUŽINSKO PRATKO ZA L. 1925.
smo pravkar prejeli. Krasna knjižica je za vsako slovensko hišo.# Stane 25c. Dobi se pri naših lokalnih zastopnikih in zastopnicah.' Ker smo jo prejeli le omejeno Število, jo naročite takoj, da ne poide predno Vaše naročilo pride.
Naročila naslavljajte na:
irikanski Slovenec in Edinost
1848 We»t 22nd Street Chicago, IU.
John D. Rockefeller pravi: "Varčuj vstrajno!" Njegov podpis je vreden en bilijon dolarjev.
Thomas Edison pravi: "Brez denarja na banki bi ne dosegel vspeha." Njegov podpis je vreden 300 milijonov dolarjev.
Henry Ford pravi: "Shrani vec kot zapraviš." Ford je danes eden najbogatejših ljudi na svetu.
.$10,267............$2,350............$2,493.50.
..$1234,910.96
31,320.47
,.$1,266231.43
20,004.42
Pred pragom Novega leta je umestno računati za pri-hodnjost. Dajte nam prilika pomagati Vam do vspeha. Sklenite otvoriti pri nas hranilno vlogo DANES; varčujte in vlagajte redno vsak mesec tekom prihodnjih 12 mesecev.
Danes leto boste imeli prihranjeno svoto, ki Vam bo v pomoč za prihodnjost.	,
Banke se razlikujejo kakor ljudje. Pri nas dobite vedno vljudnost in postrežljivost. Naši uslužbenci govore Vaš jezik, na razpolago so Vam vsak čas in v vsaki potrebi.
Na hranilne vloge plačujemo po štiri od sto, raeunje-
no mesečno.
JSa posesinJa racu namo s-Oojitn n)laga
ieljem samo po
Kjapilal . .
VreoftaneK

K* S« K*
Jednota
Shebofgan, Wia.
GLAVNI URAdNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62n4
I.	podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan At*,
II.	podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mina.
III.	podpredaed.: Mra. Mary Prisland, 1034 Dillingbani Ave., 5] Glavni tajnik: Josip Ealar 1004 N. Chicago St, joliet, fi. Pomožni tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St, JeUat, Blagajnik: Joka Grahek. 1012 N. Broadway, Jotiet.nL Dnhovni vodja: Rev. Loka Gladek, 305 So. Second Bt, Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Am«.
000 Grunt g* at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBORI Frank Oseka, 20—lOth St, North Chicago, IIL John Jerich, 1840 W. 22nd St, Chicago, 10. John Germ, «17 East -C" St, Pueblo, Colo. John Zulieh, 15301 Waterioo Rd., Cleveland, OUa Martin Shukle, 811 Av* "A", Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOtJ John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Martin Kremeaec, 2004 Coulter St., Chicago. IIL Frank Trtmpnah, 42—48th St., Pittsburgh, Pa.
PRAVNI ODBOB| John Dechnun, Boz 529 Forest Qty, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkovich. 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo.
URADNO NAZNANILO.
Službeno se naznanja, da se prične letno zborovanje glavnega odbora dne 19. januarja, 1925, točno ob 9. uri dopoldne v glavnem uradu K. S. K. Jednote.
Zborovanja se imajo vdeležiti sledeči glavni uradniki: Predsednik, tajnik, blagajnik, duhovni vodja, pet nadzornikov in urednik-upravnik Glasila.
Predsedniki ostalih odsekov glavnega odbora se prosijo, da pošljejo poročila pismenim potom najkasneje do 20. januarja 1925 na urad Jednote.
Društva, ki imajo kako pritožbo, navodilo ali priporočilo za predložiti glavnemu odboru, se prosijo, da taka poročila pošljejo na glavni urad Jednote najkasneje do 17. januarja, 1925. Za glavni urad K! S. K. Jednote
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. . o
FINANČNO POROČILO K. -6. K. J. ZA MESEC NOV„ 1924.
135..............	.... 181.03
.............	
I4J'.............	... 37.47
143.............	38.81
144"............	„, 227.52
145.............	80.04
140,-..........	.... 209.28
147.............	89.99
J§........	.... 154.83 .... 105.93
153............	.... »81.47
156.............	.... 289.07
157.............	.... 127.74
158..,.........	28.82
160.............	73,17
161............	„ 41.26
162.............	$97.68
163.............	491.92
164.............	140.49
165............	93.41
	74.68
167.......,,,	13.85
168.............	173.64
160.............	100.00
170.............	30.10
171___________	59.74
172.............	15028
173.............	71.65
174..........	42.76
175.............	25.38
176.............	117.20
177.............	2626
178.............	34.38
179.............	14.40
180.............	63-89
181............	60.94
186............	6.83
187............	29.92
188.............	41.40
189,,.........	23.95
190,,.,......	2720
182............	20.49
183.............	39.63
184.............	31.04
	28.18
Skupaj.	.....$26,070.60
ASESMENT ŠT. 11-24.
Dr. »t.
1________________$
2.........-.......
3................
4...............
5................
8Z..Z.ZZZ.Z
10._________.....
H..............
12................
1	3...........
1	4...............
1	4.............
1	5.............
16...............
17_______________
* 20.__________
21.......~.........
23,________
24_____________
25,.......„,.....
2	9................
3	0..............,,
32	..............
33	..................
3B..„............
30,....:...........
40.'.................
41--------------
42	..................
43	................
44...,.............
45................
46*................
47.............-.
aa.,........:.....
50.,,.........,..
51...............
52,................
f—
56.___________
57..................
58..................
• st±~ 61..,............
M..........
65.............—
MO..................
70t„.............
71----------------
72	..................
73	..................
74,,...............
75,.............
Tki._____________
7	8................
7	9.............
80L-.............
81______________
83.,,..........
8	4..................
8	5..............
80.,,.............
87-............
88..................
90................
»1................
92.................
93.................
94___i.U----
ML,..............
97.,,..............
98..................
101--------------
103..................
lOt..................
105.....
Plačali as«a. 11>24
514.39 757.57 . 231 30 263.38 . 307.47 785.12 190.16 . •31.13 178.94 402.77
94.48 .
390.40
396.47	.
248.82 167.00 .
45.91 199.45 136.42 13127 8.52 1,036.03 760.84 • 402.62 126.44 221.08
198.68 22.44
165.80
.....41528"
180.66 307.97 108.93
120.30 168.89
481.83 50125
75.02 249.05 340.4^
181.31 328.52 25426
143.70	*
515.81
101.69
172.71 /37.04 363.83 298.13
249.48 59.76
. 138.67 9.98 255.1! 49.19 154.16 93.01
Smrtnina
Poškodnina
..$ 200.......
••v*......
C«ntr. i. podp.
33.00
Onem osla podp.
,„,„$ 50
..........$ 1,000...........
13.00
1U2.00
Preostanek L novembra, J 924 ....
Prejemki tekom
Patjeli od društev ..........................
Obresti ..............................»..............
Dobiček dozorejih obveznic. ---------
Skupaj .......,.,.,..............
Izplačali:
Posmrtnine .................................................................
Poškodninc ................................................................S 2,350.00 ^
Centralne bolniške podpore ...................................-V
Onemogle podpore ...............-............................................ «WW
Upravni stroški ..............,.............-......................... 4,533.92 »
Preostanek 30. novembra, 1924 .......... , ......3U46.137.01
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, 111., 30. novembra, 1924. .	. _
Kupljene obveznice: Central Iowa P. & L. Co., $20,000. Posojilo na hipoteko: Posojilo na cerkveno posestvo cerkvc Jezusovega, Barberton, O, $8,500.
O
FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA K. Š. K. J., ZA MESEC NOV., 1924.
1,000.,............................. 138.00
65.00
140.00
110.00 103.00
50.00
48.00
62.00 193.50 11.00
81."00 64.00
60.00,,..
108.00..
50Q_.............
23028 ____IfiOKL.Z.Z'"'
329.13
...... 1,000
110.78 323.00 317.93 67 56 24.61 10426 137.39 17621 72.16 6140 164.26 154.82 454.64 81.73 130.88 59.56
92.32 100.05 295.17 115.69
94.33
14.00..........
15.50...........
27.00
106.................. »94.17
109...............
110,................
111,-------------
i te..................
113..........X......
,114..................
115.,».............
118..................
• 110,................
130,.,.............
121,,..............
122..................
sEziii
127..................
128...............
iao..................
13	1...............
13	2..................
133................
134-----------------
56.86 157.04 208.43 148 08 160.47 105.50 100.87 3820 67.78 305.40 52.70
64.31 ..........«
M
197.
62
84..V"
14.77
215.16
1J2.H7
43.36
10326
15.00 30.00
126.00..........
51.00
22.00 5.00
42.00 36.00 29.00 10.00'
29.50 00.00
metteea novembra, 1924.
.................................$26,070.60
.................................. 4,940.87
................. 300.00 $
5.15 3.45 5.45 10.16 10.05 5.70 8.10 17.85 10.$6 3.60 t 6.70 7.05 1.65 2.25 14.10 .60 8.55 2.10 11.70 2.10 2.25 11.60 .06 1.50 6.60 3.45 5.55 t 4.95 1.20 .90 21.90 7.65 21.75 14.80 6.25 10.35 15.00 5.85 15.90 2.10 2.55 3.75 23.55 37.20 3.15 2.25 3.90 .90 1.95 1.80 3.75 14.85 .30 .40 3.15 .70 2.65 -11,232.
32.55 44.70 10.95 4.35 10.90 3745 10.05 9.30 23.55 2.40 9.45 9.30' 12.05 1,20 .60 9.90 1.65 6.00 28.45 59.70 5.40 12.00 17.55 5.40 35.40 .60 7.65 3.30 1.70 9.35 30.50 26.90 19.50 26.85 3.30 21.00 9.60 1.65 17.10 3.60 15.70 3.00 35.10 16.35 13.95 1.20 3.00 17.35 5.20 1.35 16.35 10,65 13.95 7.05 19.80 1.20 1.95 7.35 8.70
5.10 2.75 29.40 1.60
139
148
150
Skupaj -......—11,232-50
Preost. 1. nov., 24 „„$38,984.91 Prejeli od društev 1,232.50 Obresti______—- 19-95
..$40,187,36
Skupaj --------
Izplačali: Posmrtnine — Za prest, med Upravni stroški Skupaj
450.00 99.00
108.75
657.76
Preost 30. nov. 24 $39,529.61
mut
graj SEM našim odjemalcem, prijateljem in fSJKI znancem, nahajajočim se kjerkoli, s i^i katerimi smo bili poznani ali pa imeli .poslovanje s pogrebi ali trgovanjem, — tem potom izražamo naj iskrene je častitke za vesele Božične praznika, kakor tudi nad vse veselo in srečno Novo leto. Ostali vam vedno naklonjeni:	»
A. Grdina in Sinovi
CLEVELAND, O.
ODPISANA si štejeva v prijetno dolž-g^gjjj nost, izražati tem potom iskrene božič-fel ne čestitke in novoletno voščilo vsem cenj. gl. odbornikom K. S. K. Jednote, vsem uradnikom krajevnih društev in vsemu ceni. članstvu.
Želiva Vam v Novem letu največ uspeha na vseh potih, Vaši organizaciji pa največ napredka.
Z velespoštovanjem
"AMERIŠKA DOMOVINA"
Louis J. Pire,	James Debevec,
lastnika.
61 17 St. Clair Ave Cleveland, Ohio.


"niasilo K. S. K. Jednote,v ZA.
je pri sedanji obravnavi priznal, da je oropal na ta način tri dolarska pisma. Ce jih je kaj zatajil, se seveda ne da ugotoviti, kot obtoženec ima namreč pravico tajiti. Ker je mož svoj zločin skesano priznal, ga jč obsodil senat tudi Se z ozirom na njegov majhen zaslužek 273 dinarjev mesečno — da je del škode povrnjen in da je bil še "nekaznovan, samo na 10 mesecev težke ječe, vštevši mu preiskovalni zapor, tako da si bo mož dobro zapomnil, kdaj je segal po tujih dolarjih."
Otvoritev proge Ormož-Mur-ska Sobota. 23. novembra je bila otvorjena proga Ormož-Murska Sobota. S to velepo-membno progo je Prekmurje končno zvezano z materjo Slovenijo in tej naši bogati pokrajini se bliža doba novega gospodarskega razmaha.
Progo sta otvorila v imenu kraljevske vlade minister An-dra Stanič in naš minister za šume in rude dr. Gregor Žerjav. Slavnostne otvoritve se je vdeležilo veliko število uglednih reprezentatov civilnih, in vojaških oblasti. Pri slavnosti sta sodelovali tudi dve godbi in znani Devov kvartet iz Maribora. Otvoritvena slavnost se je pričela v Ormožu, kjer je bil kolodvor v zastavah in zelenju. Pred prvo vožnjo na novi progi je imel minister prometa An-dra Stanič daljši govor, v katerem je izrekel zahvalo vsem onim, ki so sodelovali pri gradnji te proge. Po končanem govoru je izjavil:
"Otvarjam pčomet na novi progi. Promet je otvorjen."
Prebivalstvo je oba prisotna ministra burno pozdravljalo in glasno vzklikalo kralju in kraljici.
Lepo okrašeni vlak se je nato začel pomikati po. novi progi. Na vseh postajah je bilo zbranega nebroj občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo visoke goste. Veličast^V so bili sprejemi
na vseh posUja\ zlasti pa v Ivanjkovcih, kjer^ Snel gos-' pod Lovro Petovar lep govor, v katerem je poudarjal zasluge demokratske stranke za novo progo, ki bo spajala lepo Prekmurje s Slovenijo. Za pozdrav se je zahvalil minister dr. Gregor Žerjav.
Nad vse prisrčen je bil pozdrav tudi v Ljutomeru in na cilju v Murski Soboti. Navdušenje prebivalstva je bilo na celi progi nepopisno in sta bila zlasti ministra deležna viharnih in spontanih ovacij.
Popoldne se je vlak vmil nazaj v Ljutomer, kjer se je vršil slavnostni banket, katerega se je vdeležilo okoli 160 oseb. Navzoče goste je pozdravil župan dr. Ivan Stojan. Nato pa je dobil besedo prometni minister Andra Stanič, ki se je zahvalil za prisrčne pozdrave slovenskega ljudstva.
Višek večera pa je bil govor ministra dr. Žerjava, ki je najprej opisal velike naloge, ki čakajo v prihodnjosti Ljutomer. Minister je nato slikal velikanski napredek naše države od osvobojenja in napredek Slo' venstva posebej. Cela naša državna uprava je na potu izboljšanja in ureditve. Če danes grmi mimo Ljutomera železni stroj, je to samo odmev železnega koraka, s katerim koraka mogočna Jugoslavija k svoji prelepi bodočnosti. Govornik je povsem upravičeno naglašal, da bi doslej zgradili lahko že deset prekmurskih železnic, če bi I5rezve8tni demagogi ne netili večnih prepirov,' ki ovirajo hitrejšo konsolidacijo naše države. Minister je natb naglašal, da je prespeh in napredek naše države odvisen le od bratske ljuba-vi, mora vladati med vsemi tremi plemeni, med Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez sloge ni nar predka in zmag. Slovencem jc nujno treba, da postane njih ljubezen do domovine še globlja, še bolj požrtvovalna ir strastna. . ,
Za ministrom dr. Žerjavom
v
1924.

ŽM v
je govorilo še mnogo Dvornikov, ki so vsi naglašali, da je ljubav do rodne zemlje najvišji ideal človeštva. Kdor ne ljubi rodne zemlje in rodnega brata, U ni vreden, da koraka po svobodni domovini.
Ob 9. uri zvečer so se podali gostje na kolodvor in se odpeljali na svoje domove in službena mesta. Svečanost ostane vsem prisotnim gotovo trajno v spominu!
-o-
JUGOSLOVANSKO GRLO. -
Glasom statistike se v Jugoslaviji popije letno 204 milijoni litrov vina, v skupni vrednosti 1 miljarde in 634 milijonov dinarjev. Piva popijejo v Jugoslaviji letno okrog 312 milijonov litrov, v,vrednosti 1 milijarde in 248 milijonov dinarjev. Končno posreba vesela jugoslovanska država letno še okrog 66 milijonov litrov rakije (če hočete: "šnopsa") v vrednosti 1,320 milijonov dinarjev.
V navedenih količinah pijač 'se letno potroši 55 milijonov in 656,000 litrov čistega alkohola, za katerega bi lahko v trgovini skupili 2 milijardi jn 248 milijonov dinarjev. Vsak Jugoslovan popije povprečno na leto 17.03 litrov vina, 26 litrov piva in 5.5 litra rakije, to je torej 48.53 litrov alkohola, kar bi let. no dalo 6,399 čistega alkohola na vsako živo .osebo ^ jugoslovanski državi.
Letna nacijonalna izguba radi uživanja alkoholnih pijač in zbog "plavih" pondeljkov iznaša 8 milijard in 104 milijone dinarjev; pa ne pogrešimo, če to Izgubo mirne duše povečamo tudi do obupne okrogle vsote: ieset milijard dinarjev.
Ako bi se v jugoslovanski drŽavi sploh ne užival alkohol, temveč bi se iz njega prideloval recimo sladkor, kilogram sladkorja, kar pomeni po 5 kilogramov bi produciral letno 62 milijonov na osebo.
Zbog alkohola umira v Jugoslaviji dnevno okrog 500 oseb. To je letno 183,000 oseb, kar predstavlja na narodno gospo-iarstvo izgubo 1.7 milijard dinarjev. Razen tega gubi narodna privreda radi slabega dela alkoholikov letno 1 milijardo in 471 milijonov dinarjev. Alkohol, ki ga v Jugoslaviji popi-ejo, vsebuje 2,235 milijard 148 Trilijonov ter 50,832 konjskih ul! ... .
Celotna realna škoda ki jo •rpi jugoslovanska država s po-rošnjo alkohola, znaša okrog 15 milijard dinarjev letno. Vse o gre po grlu! Ali so požeru-li? Hm, znan je naš medklic: stran z alkoholom, ko imamo '.omače vino!
Največ alkoholne pijače požro moviti sloji, ki odirajo kmeta n delavca
o --
Očitanje.
Stric (svojemu stričniku di-iaku, ki je v veliki pijanosti obležal na lopi v pritličju): "Sram e naj bo, Miloš! Ko sem bil !az dijak, sem stanoval v četr-em nadstropju; tudi jaz sem te ga tuintam hudo nalezel, a rišem nikdar obležal v pritličju. '/Bikdar sem gledal, da sem se .plazil vsaj do 'tretjega nad-itropja, ti pa niti v svoje sta-iovanje v prvo nadstropje ne moreš priti!"
Otročji nazor.
Oče (ki je i šibo kaznoval petletnega sinka): "Vilko, ali /eš čemu sem te pretepel!"
Vilko (jokaje): "Ker sem Se majhen! Ako bi bil tako ve-ik in močen, kakor je naš sosed, ki te je včeraj imenoval generalnega kozla in patentira, nega osla, tedaj bi se tudi mene liti s prstom ne upal dotakniti r

v
Bi ie doživel.
Ona: "Ali bi ti se nM? en-erat doživel dan, katerega sva »la poročena T
On: "Oh, in kako rad bi ga 'e doživeli Toda pred oltar bi ne več ne dobili in naj hi me dekli z deset konji!"
Važna olajšava za po vračajoče se priseljence.
Potniki s "permitom" ne bodo šU na EDis Island.
Fortlfi Lai|u((f lnfermition S«»le» Jugothtv hur.au.
Priseljeniški urad je izdal novo važno naredbo glede pre-gledanja inozemcev, ki so nastanjeni v Združenih državah in se po začasnem obifkd v inozemstvu po vrača jo vs "permi-tom" v Ameriko kot potniki
Veličanstvu, našemu najmilost-ljivejšemu cesarju in kralju, in se uprlo.
Odločnemu iniciativnemu postopka okrožnega poveljnika v Kragujevcu in poveljnika nadomestnega bataljona s pomočjo hrabrega in zvestega obnašanja 6. švadrona DR 7, }0 cm.-HB in MGG-S, nadalje MG stotnije 71 in ostalih delov nadomestnega bataljona št. 71, ki so* ostali svoji prisegi zvesti, se je zahvaliti, da se je upor s silo o-tretjega razreda. Oni so polrožja v najkrajšem času zadu-
zakonu klasificirani kot izven-kvotni priseljenci (non-quota
immigrants) in so dosedaj bili jo se po prekosodnem postopku
ob svojem povratku pregledani skupno z drugimi inozemskimi potniki tretjega razreda.
Od sedaj pa jih bodo priseljeniški uradniki pregledali in iz-praševali skupaj s potniki prvega in drugega razreda. V onih pristaniščih, kjer se inšpekcija potnikov prvega in drugega razreda vrši v samem parnik u, se bo od sedaj naprej tudi inšpekcija onih inozemskih potnikov tretjega razreda, ki se vračajo s povratnim dovoljenjem (permit), katerega veljavnost ni še potekla, vršila v parniku in, ako je vse v redu, se bodo smeli izkrcati direktno iz parnika. Torej v New Yorku jim ne bo treba iti na Ellis Island v svrho vizite.
V onih pristaniščih pa, kjer se inšpekcija potnikov sploh ne vrši na brodu, se bo inšpekcija takih inozemcev vršila na istem ' mestu, kjer se vrši ona potnikov prvega in drugega razreda
Priseljeniška oblast pa opozarja, da bo treba nekaj časa, predno se ta naredba more popolnoma izvajati, kajti treba je, da parobrodne družbe ukrenejo potrebne priprave, da predložijo te potnike za inšpekcijo ob pravem času. na drug strani mora priseljeniška oblast poprej organizirati potrebno osobje za zdravniško in prise-lješko inšpekcijo teh potnikov.
Inozemci, nastanjeni v Ameriki, dostikrat se ne zavedajo, da, ako si preskrbijo "permit" za povratek v Združene države, se vendarle povrnejo kot "priseljenci" in se morajo podvreči inšpekciji. Poleg tega morajo zopet plačati glavarino (head tax) in, ako ne odgovarjajo kaki določbi splošnega priseljeniškega zakona, utegnejo biti zavrnjeni. "Permit" le pomenjar da so izvzeti iz kvote. Trebc si je zapomniti tudi, da se "per mit" izdaje le onim priseljen cem, ki sa prišli na zakonit način v Združene države, ne pa onim, ki so se vtihotapili, na primer mornarjem, ki so dezer-tirali ah zapustili svojo ladijo v ameriškem pristanišču in tukaj ostanejo, inozemcem, ki so prišli začasno v Ameriko, ali tukaj ostali čez rok, naveden v vizi itd.
Nova naredba ki jo je izda' generalni priseljeniški komisai Husband ima namen, da se o-lajša izkrcanje onih potniko\ tretjega razreda, ki se vračaj c v Ameriko z veljavnim "per mitom" in se jim dovolijo iste ugodnosti kot potnikom prvegi . in drugega razreda.
Dne 8. junija, 1918 popoldne
IZ SVETOVNE VOJNE.
Ljubljanski "Slovenec" piše V rokah imamo dokument i; zgodovine svetovne vojne, ki se tiče vojakov avstro-ogrske ar made, kateri so se uprli in biL zato ustreljeni. Gre za 44 Slo vakov, vojakov 71, pehotnega polka iz Trsnčina, kateri so na šli smrt v Kragujevcu. Dotič-no povelje se glasi:
C. in kr. vojaški generaln. guvernement v Srbiji.
Rezervatno. Vojaško general-guvernement-sko povelje, št. 23. Belgrad 10. junija 1818.	'
Točka 1. Zgodil se je globo kega obžalovanja vreden slučaj da je vračajoče se moštvo peš polka št. 71 v Kragujevcu, pre šinjeno - od boljševiških idej sramotno pozabilo na prisegi zvestobe storjeno Njegovemi
pred celo garnizijo ustrelili sledeči svoji prisegi nezvesti kolovodje: narednik Viktor Kolibik, podnarednik Ivan Hugijec, kor-poral Ivan Fabrs, korporal Jožef Zoral, desetniki Adam Daniš, Pavel Klenjar, Alojzij Se-linger, Gregor Dvorskij; infan-teristi Pavel Salaga, Andrej Balač, Andrej Smrtnik, Martin Riljak, Andrej Joriač, Štefan Rač, Franc Gjurkač, Denes Jesenski, Jožef Buvaj, Kari Mik-iušičak, Alojzij Vojar, Peter Platoš, Alfons Gal, Štefan Ra-io, Matija Frnjak, Jožef Lase, Pavel Kubiča, Vincenc Biinbo-ra, Jože Hotiko, J^nez Križan, lanez Gor, Valentin Miko, Adam Bičanik, Janez Kašpar, Jožef Hajdik, Martin Kolisek, Martin Člagel, Štefan Sokolik, Lovrenc Rakovan, Janez Pitt-ner, Štefan Bednarik, Štefan Snorak/ Janez Šlezak, Andrej 3rvenik, Andrej Kisa in An-Irej Mikuš.
Proti posameznim upornikom, 'ri so zbežali v gozdove, se bo ostopalo z vso strogostjo zagona, kakor.hitro jih vjamejo.
To se ima celokupnemu moštvu vseh činov od poveljnikov n oddelkov osebno razglasiti in e morajo moštvu ob tej priliki asno in krepko predočiti posle-lice, ki jih ima tako nezvesto n podlo (schurkiges) vedenje. Točka 2. Podelim za hra-ro, odločno in vzgledno vedele ob priliki zadušitve upora račajočega se moštva pešpolka t. 71, dne 3. junija ti 1:
srebrno medaljo II. razreda a hrabrost zastavniku v rezer-i Maksu Rihterju (1899-1917 z Mildeneichen) in rezervnemu odnaredniku Antonu Mohr 886-1905 iz Gorkova), oba od . in kr. DR Nr. 7 (6. Švadron).
Freiherr von Rhemen. Torej 44 žrtev v enem dnevu, ziroma par minutah!
-0--—
DOLARSKA PISMA.
"Slovenski Narod" piše: Dolarska pisma, ki« jih po-ljajo Američani svojcem v lovini, so napravila že veliko obrega in že marsikdo si je s 2mi pismi opomogel do dobre ksistence. Napravila pa so ta •isma tudi že dosti zla. V spo-linu nam je ljubljanska poišt-a afera z dolarskimi princi in rincezinjami,ski se je zaklju-ila phed ljubljansko poroto. "Pa tudi po manjših poštah 2 dogajajo slučaji, da premolijo, ta zapeljiva pisma marsi-aterega sicer poštenega usluž-enca, da postane tat. In ro->anje takih pisem je res, kar e mora priznati, ena najgrjih atvin. Težko prislužene in pri-tedene dolarje pošlje domačin otrebnemu svojcu v staro do-lovino. Zlobna roka pa seže v •ismo in ukrade večkrat od ust itrgan denar. Tako se je pri-etilo tudi poštnemu selu Vikarju Korenčanu v Horjulu in osestniku v Zaklancu. Dobili
0	razni okoličani pisma od vojcev iz Amerike. V pismih e stalo zapisano: 'Prilagam oliko in toliko dolarjev!" To-!a dolarjev ni bilo.
"Ljudje so se pritoževali, ončno je izvedelo o tem orož-ištvo in nepričakovano je po-rkal orožnik na vrata poštnega ela In ne brez uspeha. Našel je amreč pri njem odprto in oro-ino amerikansko pismo v že-
1	pa dolarje. Korenčan, rega so že 12. mafea
a je bil v zaporu do 17. julija
Pristopajte v K. S. K. Jednoto!
'Glasilo K. S. K. Jednote." 24. decembra, 1924.
■
LIFE AND LABORS
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Msrquette, Mich.
TO WHICU ABE ADDED S HO RT SKKTCHES OF THK LIVES AND LA-BORS OV OTHER INDIAN MISION-ARIES or THE NOKTHWEST.
BT
P. CHRTSOSTOMUS VERWYST, O. F. M.,
of los angeles, c al.
CHAPTER IX.	jand their daily allowance of
Missinoary labors of Fathersjfood passed to them, when it Richard, Radin and Dejean in was not thrown in over the
the Northwest prior to the arrival of F. Baraga.
During the latter half of the eighteenth century, very little missionary work was done in the great Northwest. The little that was done during that time waa confined almost en-tirely to Michillimackinac and Detroit. Things, however, changed for the better wjth the arrival of Rev. Gabriel Richard. He was born in Saintes, France, on the 15th of Oetober, 1767. He \vas or-dained at Issy, near Pariš, and became a Sulpician in 1791. The following year he came to America and was sent by Bishop Carroll to Illinois to labor among the French-Canadians, half-breeds, and Indians at Ka-skaskia. After six years of apostolic labor he was sent to Detroit, where he arrived in 1798. Here he labored for thir-ty-four years with great zeal and success, though not with-oqt many trials and hardships.
On the 3rd of June, 1799, he visi Led Mackinac Island and re-mained there three months. He found things in a sad state. In his let ter to Bishop Carroll he-.says:
"The trade heve is principal-ly in liquors, and as long as this state of things exists there can be no proapects of m^kin? them (the Indians) Čhristians. God only knows how many evils flow from this traffic. It has been observed that English mm has destroyed more Indians than ever did the Spanish svvord. Several Indian chiefs have requested that the trade vin Huuors be abolished by laws.
In 1812 Detroit was taken by the British and Father Richard taken prisoner and sent to Sandwich. The writer found an interesting item about him and Tecumbseh, which he gives \vithout, however, guaranteeing its historični truth, as he has not found it in any historkal \vork. The fact is narrated in the Detroit Catholic Vindicator, May 5th, 1855, by a well-edu-cated Indian of Mackinac. He says:
N. V.:
Božično darilo dekle Rose.
«rf *
pickets, as was sometimes done. Within this enclosure there was no covering or shelter of any kind as a proteetion against the hot rays of the noon-day sun, oi the inciejnency of the weath-dr. This was the place into \vh fch Father Richard was throv.n, after having been de-nied the use of even his hat. Whilc he was an inmate of this pen, the other prisoners paid him the utmost respect, and they would open for him, while reciting the Rosary of the Blessed Virgin, a narrovv walk through the middle of it. l "Among the Indian allies of the British in the war of 1812, Tecumseh, as everybody knows, was one of the most distin-guished, and was apparently held in high estimation by them. One day, while the above scenes were passing at Maldcn, he presented Kimself before the British commander and, in toneš and bearing of one well avvare of the import-ance of his services, said to him in substance as follows:
" 'I have come to teli you that my young men will fight for you no longer, for you hold the Black-robe as a prisoner. I cannot answer for my warriors while you keep him shut up. I demand his liberty.'
"The commander, \vell ac-qu$inted with the character of his red visitor, and being un-willing to lose his friendship at such a time by a refusal, wrote immcdiately the order diseharg-ing Father Richard uncondi-tk>naliy, thus leaving him to pursue his peaceful ministry m the country unmolested. Was Tecumseh a savqge 7'
Spcaking of Father Richard's extensive mission, Hon. Richard R. Elliott says in his "Sketch of the Life and Times of the Rev. Gabriel Richard": "Probably the greatest mission-ary work accomplished under the direetion of any one priest in this country during the first three decades of this century may be claimed for Father Richard." . . . "The territory included much of the ground 4The circumstances mention- \ occupied by the Jesuits in the
Dekla Rosa je služila pri gospe Peršinovi.
Gospa vdova Peršinova je natančno varovala hišne navade in običaje; o veliki noči je bilo v hiši gnjati in pirhov dovolj, o sv. Martinu je bila goska, o božiču purrf in božičnica z darovi za družino. Bila je milega značaja in je svojo družino zmerom in ob vsaki priliki vzgajala. V mladih letih je celo obis-kavala nekakšen pedagoški tečaj ali kaj. V celem mestu je bilo znano ,da se gospa nikdar ne razburi.
Kdo bi se ne razburil in razjezil, če dekla razbije drag nastavek, dragocen spomin na mater, če odkrhne vrču dno, če trešči s škafom v šipo, spusti na tla kozarec, krožnik ali sko-deljico! Da, gospa Zidarjeva je deklo na mestu spodila ter pridržala že darovano ruto. ■ In gospa Rogljeva! Iz jeze je šla na policijo ^n tam nekaj govorila, da jo je dekla tožila in je bila obsojena, da je bil škandal. In ko je bila že obsojena, je spet govorila in je bila zopet obsojena in je bil škandal še večji.
Pripovedujem tole, da morem pri tem izrečno poudariti, da gospa vdova Peršinova ni bila takšna. Gpspa se ni nikoli -razburila pred poslom. In to razliko med njo in drugimi gospe-mi so ji prijateljice že mnogokrat laskavo omenjale. Njena "Ijudomilost in prisrčna pre-prijaznost," kakor je to bdi označil gospod notar, je |>ila znana vsakomur. In baš gospod notar je bil tisti, ki jo je proslavljal kot vzgled, živ vzgled vsem gospodinjam.
Dekla Roza je svojo gospodinjo oboževala. Kolikokrat je vsa v strahu nesla v rokah cepi« je zdaj vrča, zdaj krožnika — in bil je sam najboljši porcelan —-.nesla s solzami v očeh ter prfesila gospo oproščenja.
"Oh, da! Nerodna si!" je dejala gospa ter prikimala z glavo. "Oh, da, tebi je še potreba vzgoje, draga moja! Saj si dobrega srca, toda vzgoje nimaš,' vzgoje t*
In dekla Roza je buljila skozi solze vanjo ter kimala: "Da, da, nerodna!" Gospa je nato segla po zapisnik v predal in zapisala, da je Roza ubila to in to posodo. Dekla Roza pa si je oddahnila vsa ginjena, kajti računala je, da bo gospa rekla: "Toliko in toliko; odtrgam prvega od pla-
ed in that article were related to me by a person who had heard Father Richard himself sj)eak of them.
"VVhen Hull surrendered in 1812, the British required the citizens of Detroit, not prisoners of war, to^ake the oath of • aflegiance to the king of Great Britain. In return proteetion of persons and property was promised. With these advant-ages in view, some took the oath; v/h i le others, preferring U> stand by their country even iu the d ark hour of her mišfor-tune, refused to take it. Among the latter was Father Richard. When asked to swear alligance to the king, he answered: 4I have taken one oath to support the Constitution of the United SUtes, and I cannot take an-oiher. Do with me as you please.' Upon this refusal he seized and hurried away io Maldcn and vvas there placed among the prisoners of war.
"At Maldcn, the place of con-finement for the prisoners, was a pen or small enclosure of high pickets. On one side of it, near the ground, there was a small opening, through which
seventeenth and eighteenth centuries, and cxtended from the River Raisin, near Lake Erie, along the American shore of the Straits of Detroit, around Lake St. Clair and trib-utary streams, Lakes Ilurou and Michigan, as far as the River St. Joseph on the Indiana border, Green Bay and other parts of Wisconsin, the Island of v Mackinac, the islands in Lake Huron, the Georgian Bay and up the River St. Mary to the mouth of Lake Superior."
In 1832 the Asiatic cholera visited Detroit. Father Richard was day and night busy at-tending the eountless sick-calls of his poor, plague-stricken peo-ple. lle finally succumbed to the dread disease and died on the 13th of September, 1832. Bishop Fenwick and Fathers Badin in Baraga were at his dying bed. Thus passed away i noble missionary priest after forty years' servicc in the cause )f religion, humanity, literature and patriotism.
In 1823 the Ottawas at Ar-jre Croche sent the following petition to Congress"by hand of Very Rev. Gabriel' Richard, a
were tfcrust in, merober of that body:
Gospa pa ni rekla in prvega je bila plača nedotaknjena. K% liko je Roza premolila za svojo s£os{K> iz čiste vdanosti in hvaležnosti.
Toda nekaj čudnega je bilo pri hiši gospe Peršinove vendarle: nobena dekle namreč ni služila nad eno leto. Tako sredi januarja jc vsaka odpoveda la. Ta odpoved je bila že hišni običaj kakor Martinova gos, božična pura in velikonočna gnjat. Roza je sicer tudi o tem slišala, toda greh sc ji je skoraj zdelo, da bi "povpraševala po tem; v svojem srcu je sklenila, da od tako dobr»gospe ne pojde, dokler je ne pošlje in še takrat bo jokala. "Do smrti, da, do smrti!" je obljubljala zvestobo v svojem srcu.
In za božične praznike so sc pripravljali z veliko vnemo. /
Gospa je danes prinesla nekaj skrivnostno zavitega v papir ter »krila v omaro, jutri je vajenec prinesel spet omot, ki ga je skrila v spalnico. Videlo se je, da hoče gospa svojo družino presenetiti. Tiste dni je je biia suma skrivnost.
"Vse lo se mora za vzgoje voljo!" je pripovedovala gospodu notarju, ki jo je srečal in ogovoril na cesti.
Roza je šla z gospo po drevesce in potem sta se zaprli v sobo ter ga opletali z zlatimi nitkami in pestrimi trakovi, bežali nanj svetle kroglice
sladkorček ter pritrdili na vsako vejico po dve svečki: po eno takšno, ki gori, in drugo, ki meče rakete. Roza je bila bajtar-jeva hči ter še ni nikoli videla tolikšne lepote. Od stropa do tal je bilo drevesce sam blisk in sijaj. Otroci so oblegali zunaj pred vrati in kukali skozi špranje, zaganjajoči vsakokrat glasen vrišč, ko so se odprla vrata. Gospa je vsa žarela v obraz, ko je obešala svetle nitke in' zvezdice, pogledovala od vseh strani ter tleskala z rokami kakor otrok. Potem je zadnji večer nanesla na mizo še vse različne omote in ovoje, razvijala ter postavila v skupine, napisala imena ter položila zraven še smrekovo vejico. Gospa je imela okus: Točno ob sedmih je zazvončk-Ijala z zvoncem, ki ga ji je kupil še, ko je bila majhna, star stric in ga je hranila za spomin.
Vrata so se odprla in družina se je vsula okoli blesteče se bo-žičnice.
In nato je gospa delila, po časti in starosti:
"Ti, Slavko!!' lin sinko Slavko' je dobil nove drsite in škatljo za barve in nove hlače. "Ti, Majda!" ' In hčerka Majda je prejela novo obleko in čeveljčke s svetlo zaponko.
Tako vsi zapovrstjo: Milka in Rudek in Miško, hlapec in domači učitelj.
Navsezadnje j<i ostala pod drevesom še škatlja in na tej škatli je bila kuverta.
"Cekini so v njej!" je dregnil Slavko Miška.
"Za Rozo!" je pomislil hlapec nevoščljivo, ki je dobil samo par debelih čevljev.
In res je Roza dobila malo kdverto in škatio. Cez obraz ^e ji je razlila blaženost in sreča. Ni odprla; kuverto in škatljo jc stisnila pod pazduho, poljubila gospe roko v zahvalo kar dvakrat ter oabrzela v svojo podstrešno s<4jičo.
Denar je v kuverti; domov ga bom poslala," je pomislila vsa srečna. "Zaj novo leto si bodo kupili moke in zabele!"
Ili milo se ji je storilo pri srcu, ko je pomislila na naj-, mlajšega doma, in še kobaca po tleh ter vrešči ves, premražen in bleclikast na kupu starih cunj.
"Iu še konjička za revčka malega!" je računala ter uprla pogled na kuverto, ki jo s svetim spoštovanjem tiščala v roki.
Privzdignila jp kuverto k sveči ter pogledala skoz njo. Ostrmela je od silnega razburjenja, ki se je jc polastilo: •Tisočak r
Čutila je, kako ji srce burno bije.
"in za Manico rokavice, da je ne bo zčblo v šolo!"
Cisto pozabila jc bila ne škatlo. Kuverta je frila zanjo vse, kuverta, ki ji vzbuja toliko načrtov za dom, ki ji je priklicala v dušo toliko spominov in sladkih slik. "Ce je res tisočak!" Skoraj prestrašila se je te misli. Naglo vje odprla pismo in iz njega je p&lel na tla bel popisan papir:
Razbiti nastavek J.________ 2000 K
razbiti krožniki ....... 800 K
razbiti vrč	1000 K
razbiti brušeni kozarci 500 K
razbiti Veliki šip| _____ 800 K
razbite skodelice,. ____ 500 K
Skupaj _______5600 K
"Tudi vse to ti odpuščam kot božično darilo."
Rozi so se zameglile oči in roke so ji padle v naročje; ka; kqr da se je nekaj utrgalo v njej.
Ko jc januarja odpovedala, so našli škatljo v sobici neod-vito in nedotaknjeno.
Gospa Peršinova je razklada la iz nje toplo bluzo, igrače za Rozine mlajše bratce in sestrice, omot cigar za očeta in za mater debelo ruto.
Zložila je vse lepo nazaj,ter tožila nad grdo, nehvaležnostjo presitih poslov. • o- "In še naslova ni pravega pu-in'stila, da bi poslala za ajo!"
*NM.
S tem uljudno prosimo vse one tajnike m tajnice luaiev-ki so nam obijuti denar za v Spominski knjigi priobčeue oglase, da to pre jkomogoee izvršijo; svoto naj se pošlje m* upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote." Mi bi radi vsaj do 31. decembra t. 1. zaključili račune glede oglasov in celokupno svoto poslali nagi. urad Jednote.
Vsak tajnik in tajnica je preje) eno Spominsko knjigo v to svrho; priobčen oglas naj pokaže onim strankam, ki so naročile eno osminko ali eno čestnajstinko oglasa; vsem naročnikom oglasov za celo stran, pol ali četrt strani smo že mi knjigo odposlali z računom ured.
Upravništvo Glasila K. S. K.
Jednote.
6117 St. Clair Ave.
CJeveland, O.
SVOJI K SVOJIMI
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgoviao * obleko za moško in otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ionske, sprejmem tudi naročila *» nove moške obleke po meri. JOHN GERM,
Slovenski trgovec. •17 East C. St pneblo. Cele
NAZNANILO
Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem J. decembra preselil svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., Fittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite alt pišite v bodoče na:
ANTON ZBAftAIIK,
javni notar, 4905 BaUer St., Pittsburjh, Pa.
DUM ? ZALOGI ti KAB IS UIT
PRAVE LUBASOVE
HARMONIKE
tri la »tiri-vrstne, drs, tri la Štirikrat, neooiko la kranjsko uglašene kakor tudi kromatične ln ps kovčeke. Harmonike so najboljšega dels ia epremljSM • zaporo sa zapreti. ,
Imam v zalogi tudi i* rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah.
ALOJS SKULJ, 92» Epeikm FL. Breokl?*. H. T.
NAJVEČJA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
V	Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine.
NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽfcO
XlCEN IZDELEK
dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica.
AMERIŠKA DOMOVINA
V	tvojem lastnem poslopja
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.



, : ■
A. GRDINA in SINOVI
PRVI IN NAJSTAREJ8I SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O.
10S3 E. C2nd ST.
Odprto dan in noč
Telefon: Randolph 1881
Vaši prihranki
vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v sa-i ^^^m^^b^ihi^^^ tenaoli izmed naSih držav, r ^fflMli"OffiE^ >n vendar ste lahko vložnik
na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 odšlo obresU na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne^ glede na to ali vi predložite. svojA vloino knjige ali ne. I Naš kapital in rezervmi sklad , V vsoti reč kot $740,000 Je znak varnosti za vaš denar. [ Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima , nalog nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema mijizrs- ™ zitejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN dlNTON ST5. <i JOUET, ILL.
Wm. Redmond, preds.	Chas. G. Petro* kasir.
Joseph Dunda, pomol, kasir.
Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!
Mesec december, doba glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno, ali ne?
Mi vam svetujemo, da za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take Prednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, okrajne ali šolske, ki vam do-našajo vsaj 6 odstotkov obresti ali še veš. Bonde lahko vsak dan prodate, ali zamenjate v denar.
K. S. K. Jednota je skoro vse bonde, katere les-tuje pri nas kupila in jih ie vedno kupuje, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledite K. S. K. Jednoti tudi Vi!
Za pojasnila pišite nam v slovenskem jeziku.
A. C. ALLYN & CO.
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
Establishod 1857
PRIDRUŽITE SE NAŠIM 1925 božičnim hranjeval-
nim kulubom.
(1925 Christ mas Savings Club*)
Isti se zdaj ustanavljajo.
Sledeči klubi so vam na razpolago s tedenskimi vplačili:
$ .25 klub se izplača $ 12.50	in	obresti-
$ .50 klub se izplača $ 25.00	in	obresti
$1.00 klub se izplača $ 50.00	in	obresti#
|2.00 klub se izplača $100.00 in	obresli
$5.00 klub se izplača $250.00	in	obresti Pristopite danes.
Premoienje ta banke znaša $12.000.000.00
Radostne in zadovoljne božične
.-V'";	**
•1	y	•	1	1 I
praznike, srečno in zdravo novo leto vsem širom Amerike!
Predno u odločite kupiti .harmoniko, opišite bo cenik največji slovenski trgovini in izdeloval-nici harmonik « Združenih državah in gotovo zboete zadovoljni kakor ao bili U val drogi, kateri •6 fe naročili.!
Importirane t*m5ke harmonike na eno, dve ali »i vrate, pripravne za mlade fante, od 94.00 de $45.00.	T
»FONE
kakor tndi popolna zaloga slovenskih rol in plofč.
Pri meni trakt* dobiti mt muzikalični inšfrnment, mali tli veliki, za nlzkoTceno.
Blago ratp«4iljim pe oeti Ameriki.
Se uljudno priAročam rojakom.
ANTON JHERVAR ji
Musid Store,
•Sil RT. «LAIK ATi CLEVELAND. OHIO.
TRAKULJA ODPRAVLJENA V DVEH MESECIH.
Človek lati ko lat* 1*1» trpi nepopisne bolečine, da re konittp Mite i« smrtni ari, ▼M t« bolečine mu ] otirsia navadna nad-lesna trakulja. K ar či se dobi sredstvo ki | -akuljo ie v pur arah AR^/^ifili < Istrani. Ako ' imate nU^Ho^V J	trakttljo. pazite;
I r jemljite premočnih »trupov, ki bi vnm lah-/KnUuCAMK1 l*o i kodo vali. Kar po-BfCWŽUTiJft met ujete je dober pre-5rat, ki b« trakuljo anali il in , naravnim -	potom odstranil. LaxUn
Je bai m to pripravno zdravilo, tudi te Je trakulja te tako dol**- Laztan Jo bi omamil tatom pa (kozi črevesje odztranil; tako priporočajo skoro vai sdravniki. Ker j« tra-kalja za človeiko telo selo nevarna, radi te. ca umrle na tiaote {Judi vsako leto ker ai nočejo sami pomagati. Tet ko Je .logaati znake bolezni tra k ulj*: te at« (lede tega * dvoma, vzemite nale »dravllo proti t-akulji. Mnogo moi. iena In tlrok ae adravl kresus-petno vsled kake dnye bolezni, imajo p* v resatei trakuljo v neti. Znaki bolezni traka-I ie «0 sledeči: mali gosi trakulje se prik*-tejo. izruba teka. oioinoet, belkast jezik, izguba icatt. boleč (ae v hrbtu, glavobol, omotica in črokasti febrobki pri oč.h; te-iu»e v ielodcu, rmetfkasta kote. izguba aa teli, slaba sapa is i&t. mrtaja do dela in do tivUroJa ni boijaafai napadi. Vse to ka-ie da imate trakulja v Sebi. ki je vteslh po 50 čevljev dolga. 1 Ce trakulja zleze člo-
"filasiln K. S. K. Jednote," 24. decembra. 1824.
Večno hrepenenje.
Nemško spisal F. Klug. Poslovenil F. O. T.
Mirko- Požar še vedno sloni na vratih rumeno pobarvane omare za obleko, kiSje stala v sobi. Skozi odprto okno vidi Marijo iti na vrt, da natrga novih rož. Pred snežno belimi cvetlicami obstane. Večerna zarja je le lahno žarela preko rož in preko njenega obraza, ki je kazal še čisto otroške poteze. . Na bolnikovi mizi ob železni postelji je tikatakala budilka. Večerno žarenje je valovilo tudi preko Bogdanoyega obraza in mu dajalo neki vidni mir.
Ne da bi ga kdo pozval, reče bolnik: "Ne, zapeti jo morava skupaj. Prosim, pomagajte mi vendar, gospod bolniški kaplan, da pesem še enkrat za pojeva!" Ko-nekoliko pomislita, 'skupno ponovita kitico. Na poročniko-vo prošnjo jo napiše Požar na bolniški listek, ker ni imel pri roki nobenega drugega papirja. Nato ix>loži pesem pred Bogdana na posteljno odejo, od večernega svita ožarjeno. *
"Ali bi ne mogla vprašati dr. Neltinga," pripomni Bogdan, "ka) zdaj on misli o Ernestu Svetec in njegovi bodočnosti?"
"Že danes opoldne sva o tem govorila," odgovori Požar. Doktor Nelting obžaluje, da hoče živeti deklica v družbi svojega jetičnega brata, čeravno bi temu ne mogel privoščiti boljše postrežnice."
Bogdanu se je zdelo, da je vsa skrb, o kateri je govoril bolniški kaplan, le krinka, za katero je hotel skriti občudovanje, ki je je gtjjil do Marije
"Ali mi pustite tukaj to malo pesem?" vpraša nato.
"Ako vam napravlja veselje, rad!" odgovori Požar. "Toda rad bi slišal, da bi to pesem zapela Marija."
Tedaj se vrne sestra Marija v sobo in postavi na mizo svež šopek rož, iz samih belih cvetk in popkov.
"Ali je tudi pravljična roža med njimi?" vpraša bolniški kaplan.
"Ali ne veste," odgovori Marija, "kako je moj brat Ernest takrat rekel, da je ta v jezeru utonila, ker je nisva rešila?" Bogdanovo zahvalo pa prestriže, ko reče: "Ali vas veseli izvedeti, da se povrne moj brat najbrž že čez nekaj tednov iz toplic Davos ?"
"Veselim se z vami vred — toda kaj bo potem?" reče Bogdan z izrazom otroka, ki vidi zlato krono, katero je v sanjah dobil v dar, valiti se v istih sanjah v prepad. Ce se nad takim snivajočim otrok skloniš, opaziš, da večkrat krivi usta, kakor da hoče jokati.
"Potem bom odšla z bratom na Breg in mu bom stregla, da ga ozdravim."
"Kje je ta Breg?"
Marija pove dolino v gozdu, kjer je ležala ta majhna kmet-ska vas.
"In kaj bo potem z menoj, sestra Marija?" vpraša častnik.
"Vi se morate do tedaj pozdraviti, naučiti se morate hoditi zopet sam . . ."
"Da," se Bogdan otožno nasmehne, "hoditi i . . zopet sam hoditi . . ."
Požar je opazil, kako je bil Bogdan ginjen. "Najinemu bolniku želiva zdaj lahek odpo-čitek in se odstraniva. VI, sestra Marija, morate to noč po-čivati! Jaz pa pokličem od sanitetne službe moža, ki bo ostal pri gospodu poročniku."
Nato oba odideta.
Sanitetni vojak je bil je ravno isti, kaj na vse tistega dno, ki čati za tako
ki
Bolnik odslovi vojaka v zra veri ležečo sobo; poklical ga bo, ko ga bo potreboval.
Potem je ležal Bogdan sam. In vedno iznova je govoril tja pred se: "In često konec tak sledi, da zvabi solze ti v oči." IV.
Dočim "Bogdan ni mogel zaspati in le mislil in mislil, je sedela Marija Svetec v svoji sobici in odgovarjala na pismo svojega brata. Kako se veseli, mu je pisala, da mu gre dobro in da bo kmalu smel vrniti se k Svoji sestri, ki ga tako hrepeneče pričakuje. Ljubeznjive besede je pisala deklica daljnje-mu bratu: kako ga hoče negovati in skrbeti zanj kakor hitro ae snideta na Bregu. Kolikokrat je že sama s seboj govorila to besedo — Breg! Ves čar njenih otroških let, vse pravljice in pesmi umrle matere, da so iznova vstajale pred njeno dušo kakor blesteče cvetke in te bodo odslej obrobljale njuno življensko pot — četudi bo na njej marsikak trn in oster kamen.
"Ali še veš, dragi brat," je pisala Marija, "kako sem se v mladosti igrala s teboj? Ali ae veš, kako sva sanjala in v hipu prekinila igro . . .? kako sva si dala roko in zrla v večerno zarjo in nič več govorila, ker so bile tako blaženo sladke sanje, ki sva jih sanjala in ki se ne dajo povedati? Ali še veš, kako je dan za dnem čepela tvoja sestrica za grmom in bežala ven v gozd, da izlije ivoje domotožje? In kako sva potem, Ernest, iznova doživela v gozdu Snegulčico in Rdečo kapico, in kako je Švignil preko materinih oči svetel žarek, ko *va ji pripovedovala, kako so se uresničile njene pravljice? Dragi brat, preživela sva sku paj vso srečo in prenašala sve skupaj vso srčno bol, vselej sva razumela drug drugega — samo en pogled; in vse je bilo pove dano. Jaz bom pri tebi, jas ti bom pomagala. Ali smem' Ali morem? Da, dragi brat Mati Božja, pred katero podobo to pišem, naju bo varovala."
Marija je skončala pismo, potem pa je molila pred majhnim kipom Matere* Božje navadno ir preprosto kakor otrok in se
spravila k počitku.
* * *
Bogdan še vedno ni mogel zaspati. Prisluškoval je enako merno tikatakanje budilke in vlekel na uho bitje svojega lastnega srca.
V njegovi duši so vstajale podobe iz preteklosti. Svojo mladostno dobo je primerjal z otro škimi spomini, ki jih je pripovedovala Marija Svetec. Svojo mater je primerjal z njeno. In čim bolje je skušal uglobiti se v dušo in v preteklost mlade deklice, toliko bolj živahno je moral misliti na stvari, ki so ležale na dnu njegove duše, ka kor leže jetniki na tleh v ječi in stezajo roke po pomoči
Toda kdo bi mi mogel pomagati na duši in na telesu ?
Sestra Marija ' je bila otrok* Bogdan je bil izvedel, da ima devetnajst let. Toda za njim so bile stvari, katerih bi se ne mogel s povedati nobenemu človeku, najmanj pa temu nedotaknjenemu otroku, katero-ga roke so bile prečiste, da bi mogel vanje položiti svojo dušo.
Zopet so se podile podobe iz preteklosti v Bogdanovi duši. Lastno življenje se mu je zde-— lo podobno kozarcu šampanjca, ki bi ga še enkrat rad pristavil na ustnice, da izpije v dušku, kar je užival v j
v požirkih.' Ko pa je ho-napraviti ta
vse posrkajoč požjrek, mu je bilo, kot da vskava vase samo grenkobo.
Ah, ljubi Bog, v vsem tem vrvenju res ni bilo mnogo, kar je bilo vredno uživanja. V sedlu . . . v Argonih ... tu je bikf življenje vredno življenja in ponosne vojaške smrti . . • <?roza spreleti Bogdana, ko misli ha to.
Poraja i se mu nova podoba preteklosti, videl jo je nekoč v Argonih: njegovo moštvo je vdeklo od žične ograje nekega mrtvega, že na pol strohnelega Francoza. Ker mrtveca niso riogli več nesti, mu pri veže jo >krog obeh nog vrv in ga tako vlečejo proti jami. Telebnil je v jamo . . . "kakor mrtev krt," ;e slišal reči poročnik enega svojih mož.
Na to je moral Bogdan zdaj >.opet misliti. Tako bi bil lahko tudi on kje ležal v jami ... in potem . . . ?
Doktor Nelting bi r^kel: "Potem bi bilo zgodbe konec." In Mirko Požar, bolniški kaplan, bi •ekel: "Potem bi se pogreznil ubogi, trpinčeni človeški duh v jlaženi pokoj nezavednosti." (n sestra Marjja, ki je bila tako pobožna in tako otroška «in ki je zahajala vsak dan v cerkev in k sv. obhajilu, bi rekla: "Po-em bi prišla duša pred božjo «>dbo in telo bi počivalo v zem-ji do vstajenja vseh mrtvih."
Bogdan Jelovec nehote pre-nišljuje, kako bodo nastopili /si mrtvi pred Bogom kakor ob caki velikanski paradi. Seveda je presoja zelo resna, ako je /se to, kar se je kot deček učil, •esniea. Ali bo mlada goslarka ned dobrimi ali hudobnimi? In (je neki bo stal sam — on„ 3ogdan Jelovec, kraljevi poroč-lik, ranjen v letu 19*4, potem oliko in toliko let nič vreden x)habljenec, potem nekje umrl n bil pokopan in na sodni dan >d mrtvih vstal in bil sojen z ;ivimi in mrtvimi — brez zaslužnega železnega križca, brez irabrostne svetinje . . s kot re-/en, ubdžen, grešen, trikrat rrešen človek? . . .
Ah, ljubi Bog, če bi le imel coga, ki bi dal tem nogam, ki norejo le počasi in tipaje hodili, zopet moči, da bi mogle še ;nkrat skočiti v življenje! In te bi tudi imel koga, ki bi nje-rovi duši pomagal kvišku! Ah, •aj si je vedno želela kvišku, ta Bogdanova duša! V vsakem /eselju, po katerem je hlastala, r vsaki slasti, katero je dražila, ii iskala drugega kot nekaj, car je, kar je mogoče objeti in Iržati, da zopet ne ujide očem, lekaj, čemur je mogoče reči: 'Ostani vendar, ti si miri"
Toda Bogdan ni nikdar tega nogel reči. Nikdar ni mogel eči: "Ostani, trdno te hočem držati."
Nikdar!
Pač, odkar je ležal v tej bol-lišnici, bi bil rad to rekel. Tri lni sem bi bil rad obdržal dve iekliški roki, ki sta ga kakor naterine roke božali in ljubko-/ali, Mariji Svetec bi bil rad re-xel: "Ne zapusti me, ti mi noreš pomagati!" Toda deklica mu je jasno povedala, da bo zdaj kmalu .šla z bratom. Bog-lan se zamisli v malo kaplanijo na Bregu, ki je še ne pozna. Ubožno kmetsko vas si predstavlja tako živo, kolikor pač more. Se bolj živahno pa si more predstavljati Marijo Svetle ob strani njenega brata, čeravno mu je ta ravno tako tuj kakor njegovo bodoče področje. Vidi ju, kako stojita v vrtu drug poleg drugega, ta dv^. srečna, brat in sestra . . . vidi ju, kako se sprehajata po šumečem gozdu . . .
In šuštenje tistega gozda 'in temnih jelk na Bregu, ki si jih Bogdan, tako živo predstavlja, kakor da obdajajo njega, ga počasi uspava.	-, • *?'/p;? || * • •
Dalje prihodnjič
STENSKI KOLEDARJI ZA
LETO 1925. Ker ao r-e. zadnja leta naši stenski koledarji med ameriSki* mi Slovenci tako priljubili ia udomačili, smo jih zopet naroČili večje Število. Nekaj tisoč je že razposlanih in nekaj tisoč jih je še preostalo. Vsako slovensko hišo bi moral krasiti naš veliki stenski koledar. Tajnikom društev K. S. K. Jednote smo jih zastonj poslali, da bodo koledur obesili v zborovalni dvorani.
Pošiljamo jih tudi v stari kraj. En koledar stane 30 centov s poštnino^vred; naročilu priložite denar ali pa poštne znamke. Pišite na: ANTON GRDINA in SINOVI, 601» St. Clair Ave., ali pa J 1053 E. 62hd St., Cleveland, O.


Bolečine
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate, Če rabite
SEVERA'S G0THARD0L.
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic-imejte ga vedno pri rokah.
Cena 10 ali 00 centov.
Zaht*v*Jt* prt
i meu^v*
IZDAL SEM NOVI CENIK
Domačih Zdravil
katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači Jdravnik". J; Pilite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah.
V ceniku se Se razne druge koristne stvari.	. , n
MA1
resnici trakuljo e lje so sledeči s mali te Jo, Izruba teka. iaguba zgaga, omotica in črnkaati tava v ielodcu, rm< teii. slaba sapa i* do iivljcnja ni boi ie da imate po SO čevljev _ veku v sapnik, ga tak k o zaduši.
pazite pravočasno, da pe te n**Mftoatl iznebi te. Naročite Laxta» zdravilo te dane*, koje vam takoj dapoiljjfeo po prejemu »18.48. Naslov: The Laaal MM. Ca. »48 Laxal Bldg. Box >«> Pittsburgh. Fh. — I«xtan i* po-polnoma nedoltno zdravilo, toda unpe*no. Na prodaj v lekarnah-. Navadite pri aaroči-lu svojo starost, priitejte zraven1
pri trgovci! ki oglašajo v
»vcih in tem
JOSIP
1§7 N.
SEDAJ JE ČAS
da se pripravite za dolge zimske večere.Pri nas dobite vsakovrstne muzikalične inštrumente, da si lahko krajšate čas.
Chenet
The Master Instrument
Ed?ni slovenski zastopnik za Cheney gramofone.
f
Harmonik^ lastnega izdelka na tri ali šUri vrste, imamo vfedno v zalogi ali jih pa delam po naroČilu. Garaaitiram za vsak
fnitrument, torej dobite pri meni vedno polno vrednost denarja. .. t - •
Najboljše Cheney in Sonora gramofone, kakor tudi radio, dobite vedno pri nas za isto ceno kot kje drugje in vam ni treba hoditi v mesto. Imamo tudi razne vrste gramofonov, od $25.00 naprej. Nekaj plačate takoj, drugo na lahka odplačila.
NOVE SLOVENSKE PIANO ROLE
Imamo veliko zalogo slovenskih Piano rol, katerih nekaj navajam tukaj. Pišite po cenik. Pri naročilu lahko navedete Ramo številko. Z naročilom pošljite tudi denar.
7000	Sveta noč z besedami....................75c
7001	Ciganska sirota z besedami ........75c
W. F. 7728 Venec slov. nar. pes^ No. t. :>1 W. F. 7730 Vencc si. nar. pes. No. 2 ....SI W.- F. 7731 Venec si. nar. pes. No. 3 ....Si 12303 ž Ljubavno blebetanje, polka ....70c
12388 Na dan, polka .............—..............70c
12392 Moje sanje, polka ........................70c
12528 Barbara, polka .........................._.70c
Najnovejše slovenske in druge plošče ter role dobite vedno pri nas, in s temi smo dobro preskrbljeni tako, da vsakemu po želji postrežemo. Vaše stare Vocalion plošče, katerih ste at dosedaj naveličali, lahko sedaj zamenjate za nove, in sicer dobite za štiri stare, eno novo.
Velika zalogiP violin, gitar, mandolin, ukeleles, banjo, tenor banjo, itd., dobite pri nas vedno po nizkih cenah.
12371		70c
12528		. 70c
12527	Potepuh, polka —................	.......*.70c
12531	Na visokih gorch, polka ..	...........70c
12525	Pojd konjiček, koračnica .	__________70c
12526	Veseli bratci, polka —.—	...........70c
12488		. ,70c
12365	Na tvoje zdravje, polka .....	
Razpošiljam po vsej Ameriki.
n Mervar,
6921 St. Clair Avenue. CLEVELAND, OHIO.
«
V zadnji štev. tega lista priobcenem mojem oglasu bi se moralo plašiti mesto Gramofonske plošče - PIANO ROLE.