14. štev. V Novem mestu 15. julija 1887. HL letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. TBaccgs meseca. Cena jim je za eelo Kdor želi kako oznanilo t „Dolenjske Novice" ua-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tieniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Nauhi iz stavbarstva (zidarstva.) Stavbarji -režejo les*) opeko kamen in opeko med seboj J kar se zgodi včasih na enostaven na-řin, včasih se pa to prav umetno izvrši. Pri vsakem poslopji imamo znnanje dele, ti so zidovje, ostrešje (strešni oder) in pod. Znotranji deli so: okoa, vrata, duri, knriSča, stranišča in cevi, po katerih se odpeljava dim, voda in odpadki iz stranišč. Poslopje ima več delov, navadno: podzemeljske prostore (kleti, pralne knhinje), pritličje, prro, drugo itd. nadstropje in naposled podstrešje. Podzemeljski prostori : Temeljno zidovje postavi na širokem temelju ; zidovje mora imeti debelost, katera je predpisana po stavbinskih postavah, ki se v bistvenih zadevah v vseh deželah vjemajo. Pri tem velja to načelo, da mora biti zid v najvišem nadstropji 46cw' (i Va ê.) debel. Ker se pa debelost zidovja od nadstropja do nadstropja znižuje za I5cm; *) Trdnost (trpeinost) losa pomnoži, dlto les pred rabo dobro posuSimo (ili t Todi iiamočirao (hraste) ali pft BpaHjno. zato se lehko izračuni debelost temeljnega zidovja. Izoževanje zidovja se naznani na znotranji strani; pa tudi na obe strani. Tla v podzemlji dobé tlak, ali pa se s peskom posujejo, ali pa se vse to opusti. V podzemlji se že vzidajo v zidovji dimniki, ki segajo do podstrešja in áe čez streho. Dimniki so navadno čveteroogljati ; boljâe pa je, če so okrogli, ker se ložje snažijo. Vratca za snaženje naj imajo le v podstrešji, in naj se osna-žijo od podstrešja dol do podzemeljskih prostorov. Na ta način ni treba puščati predsob in hodnikov v posameznih nadstropjih la vratca k dimnikom. Ta vratca morajo biti dvojna in ključi k njim se morajo hraniti, da se porabijo, ako ogenj nastane. Pod streho mora biti v Čebrih voda, da se porabi, kedar ogenj nastane. Zidovje ki loči znotranje prostore med seboj je tako debelo kakor zunanje. Ako loči v stanu sobo od sobe, je samo pol tako debelo. Nad podzemeljskimi prostori se naredi nizko razpeti obok, ki ima v prerezu (preseku) podobo košarskega kroga (Korbbogen). Na obok pride Podlistek. Potne Crtice. Spisnifl jVut. Kocnmr. (DaJjs-) V. Pismo. Kairo ali Egipat in piramide. Kajiro 29. aprila. Kajiro, nekdanje faraonovo ozemlje in zdaj le večina z mohamedanskimi naselniki, šteje okoli 340.000 preb., od katerili je nekako ena tretjina zelo črnih kamovih sinov. Poslednji so le večina vbogi delalci, služni hlapci, fijakarji itd. Bilo je rano v jutro, ko smo se že na prejšni dan naročene vozove vseli in po še zelo pokojnem mestu dirjali skozi ulice polne prahu. Vozovi ne delajo nobenega posebnega motenja spečemu ljudstvu. Ležali so kar v vrstah ob prodajalnicah, menda kot stražniki in domači služabniki, — le malo-kateri je vzdignil svojo črno glavo in nas pogledal, toda zopet jo je vtaknil hitro nazaj v kake strgane stare vreče. Pol pete are moralo je nekako biti, ko smo krenili ogledat si znamenite egiptovske piramide, ki so bile še kakih 15 klm, pred nami. Zunaj mesta, kakor v kakem drevoredu iz palm in neke vrste vrb, je menda ves mestni hlev za živali. Ležalo je še cele vrste kamel, oslov itd. sem in tje tudi kak varuh. Neki Črn Arab se je zelo ponujal, da za 3 pijastre t. j. nekako 35 kr. teče celo uro pred našimi, prav hitrimi arabskimi konji, pa ker se le ni hotel nobeden s tem zabavati, se je le ponujal in kake pol ure bil je vedno vštric konj v svoji kratki srajci, akoravno ga je skušal naš voznik prehiteti. Ko le ni niž dobil plače, krenil je na drago stransko pot in dokler sem ga zamogel videti, je vedno tekel; ta pač ni bil nadušljiv. Do piramid dospěvši smo jih sicer vsi ogledovali aU nanje iti smo se odločili samo štirje. Jedna, tako zvana Cbeopsora, ima še sedaj 800 metrov v okrožji in njena visočina ji je nekako 190 metr. Zložene so vse iz štiri-voglatega kamna, ki meri do dva kvadratna metra. Gotovo je, da so stale te piramide že za časa Faraonov. Takega zidanja je tam mnogo; návrhu je 12 kvadrat metr, širine. Pogodili smo se bili s črnimi Arabi, ki so že ondi čakali, po osem pi- pod iz desk (díl). M!eđ posameznimi nadstropji Be delajo različne podobe. Stari podi so bili tako imenovani leseni stropi, t. j, bruno poleg bruna. Potem so pa začeli bolj varčno ravnati z lesom in polagali so le posamezna bruna ali trame na zidovje. Na trame so položili deske, na te pride nekaj šare, potlej zopet bruna in na bruno deske za pravi pod. V novejšem času pa porabijo pri novih poslopjih železne šine namesto tramov, tako imenovane traverze. Kedar se dozida strop v zadnjem (najvišjem) nadstropji, ne sme se ostrešje postaviti kar naravnost na pod. Veliko hiš je tako sezidauih, kar pa je zoper postave in ima slabe nasledke, kedar nastane požar. Vname se navaduo naj prvo strešno lesovje, n. pr. kedar trešči v hišo, potem se koj prime še naivišjega stropa in poda, ki Bta po napačni zidavi v zvezi. Zato naj se naredi tlak na podstrešnem podu, bodisi iz opeke, ali vsaj iz ilovice. Ce se pa ljudem kaj takošnega Bvetuje, imenujejo to nagajivost gosposkino, ne pomislivši, da ao taki in enaki predpisi postavni. Ljudje se večkrat branijo postaviti n. pr. tako imenovan zid zoper ogenj. Kaj takošnega se pripeti še celó pri hišnih posestnikih v velikih mestih. Pa ljudi prepriča večkrat še le žalostna skušnja. V Ljubljani je bil meščan Še le od gosposke prisiljen, da je postavil tak zid. Pri sosedu je kmalu nastal požar, hiša mu je zgorela a njegova je bila obvarovana. Važna so pri poslopjih kurišča, ognjišča in peči. Ognjišča so najboljša železna ognjišča, s katerimi se veliko drv prihrani. Okoli stranišč je predpisano nekoliko tlaka. Dimniki in stranišča fio kaj imenitni pri vsakem poslopji. Stranišča morajo biti pri hisi. Naj slabša so ona stranišča, pri katerih ni nikakoršnih cevi. V takih krajéh razjé nesnaga vse zidovje, in sicer tako zeló, da se začne podirati. To se tudi tedaj zgodi, ako so cevi vzidane v zidovje in se razpočijo, tudi nesnaga enako slabo in škodljivo vpljiva na zidovje. Nesnaga se navadno v jamah nabira. Ako so take jame pokrite z deskami, razprostira se po poslopji večji smrad, nego če so z opeko obokane in imajo kamnit pokrov. Po velikih mestih nabirajo nesnago v sode, ki se pa zeló hitro napolnijo, zlasti pri deževnem vremenu. V jako velikih mestih (Dunaj, Berlin, London) so pa kanali napravljeni; v te se nabirajo odpadki, katere voda ki se s streh steka, kmalo dalje odnaša. Radi peči moramo svetovati to, da so najbolje lončene peči, ki se kurijo v sobah. Izba se hitro razgreje, kajti pri teh je več prepiha. Ker zrak iz izbe prihaja akozi pepelišČe v peč, kaj rado gori. Pri pečeh pa, ki se od zunaj kurijo, ne porabi se toliko kuriva. Enake določbe še najdemo v stavbenem redu (postave za stavbe) za Kranjsko, ki velja 30 kr. pri Klein & Kovaču v Ljubljani. Vsak samostojen zidar mora to postavo natanko poznati. Najvažnejše določbe iz stavbenega reda pa beremo tudi lahko v knjižici; „Pouk o črtežih (planih)," II. del, ki se dobiva pri „Pedagogiškem društvu" v Krškem za 30 kr. Poleg tega pa obsega „Pouk o Črtežih" Še sledečo tvarino z 51. podobami: Posamne hišne dele in sicer I. zidovje, H, lesene vezi, vezanje lesa), III. strope, IV. oboke (svode), Y. vstrešja (cimpre), VI. okna in vrata, VH. peči; potem nauk o perspektivi (risanje jastrov za osebo (nekako 1-03 kr.) Ti ljudje v eami srajci in bosi, hodijo kakor mački po piramidah. Tako smo krenili kvišku brez stopnjic in držajev. Dva Araba primeta tujca vsak za jedno roko in bajd naprej. Po meter visoko morali smo se zaganjati po marsikaterih krajih. Jaz sem vzel samo dva pomagača; drugi imeli so tuđi po tri, da je jeden za hrbtom potnika kvišku potiskal. Ko pridemo tako do srede piramid, nekako 100 metr. od koder je Človeka groza doli pogledati, začeli so se ti navihani sinovi kamovi vnovič z nami pogajati, koliko jim hočemo še bakšiša (darila dati, da nas bodo trdneje za roke držali, da kje ne omahnemo. Obetalo se jim je nekaj, a vendar se je zadnjič tako obrnilo, da se jim je dalo le pogojeno plačilo, Z vrha se z daljnogledom vidi proti daleč ležečemu puščenemu Sudanu in Nubiji. Silne ravnine ao vse posute po Nilovi vođi z drobno rumeno sipo na metre debelo in na miriametre v vehkosti. Vse tu bilo je nekdanje faraonovo posestvo in bogastvo, a sedaj je le puščava, žalost in revščina. Vrnivši se zopet že po drugi uri popoludne v Kajiro, krenemo po drugi poti z drugimi vozmi ogledat si nekako dve uri oddaljene zanimive kraje iz zgodovine: „filopopolo". Tu so menda neki vbogi judje Izraelci v sužnosti bili. Zemlja je tu bolj rodovitna. Okoli se razprostirajoča ravan bila je vsa z že prezrelo pšenico pokrita. Sredi polja stoji iz rudečkastega granita lepo zlikan še okrogel steber, ki je le iz enega kosa. V okrožji meri do 6 metr. in visok je 29 metr. Govori ae, da so morali to delo Judje Faraonu v spomin narediti. Kakih dvajset minut dalje je sloveče tako imenovano Marijno drevo; tuje neki sveta družina prvič v Egipet přišedši prenočila. On-dotno ime mu je: „Cigamore" —in naravoslovci se vprašujejo, koliko stoletji bi moglo imeti črez tisoč let. Stoji nekako na treh trhljenih skorjah, ki so precej jedna od druge oddaljene. Njegove lepe mladike in listi bo pa kakor mladike vinske trte. Tudi pri Mahomedanih je v spoštovanji in stoji na neki pristavi v vrtu, lepo ograjeno. (Daljo prihodDjiĚ.) po naravi) in posamezne staybarske izraze (besede). Omenjeno knjižico praT toplo priporoíamo TBem domačim zidarjem in tesarjem v porabo. Kaj je novega po avstriiskem cesarstvu? V Puiju (Pola v Avstriji) so napravili velikansko novo vojno ladijo z imenom „prestolona-slednik Rudolf". Sami presvitli cesar so prišli k slovesnosti, ko so spustili v morje to ladijo, ki je oborožena z velikanskimi topovi — in bode brez dvoma t ponos našej Avstrii, ako se nam asili kakova vojska na morju. Tudi so se vđe-ležili cesar pri tej priliki morskih vojaških vaj, ki so se res izvrstno vršile. Na Koroškem obhaja voditelj tamošnjih Slovencev prezaslužni gospod profesor Einspteler 21. avgusta zlato mašo, Slovenci po vseh krajih se uže pripravljajo, da ta dan na Koroškem dostojno poslové. — Na Gorenjskem v Radovljici so pa vzidali Bpominsko ploščo v rojstno hišo pokojnega slovenskega boritelja doktorja Tomana. — prav tako: Narod, ki ne slavi svojih slavnih mož, ni vreden, da jih ima. Na Štajerskem so v nekterih krajih pri volitvah v okrajne zastope zmagali Slovenci, kjer so doslej ošabno gospodovali liberalni Nemci. Hvala Bogu, s časoma pridemo povsod do svojih pravic. Na Českem so hoteli nekteri „mladi" poslanci zdražbo delati med narodom, češ, da „stari" premalo delajo, da se preveč vdajajo Nemcem. Vrli češki poslanci jim dokazujejo na različnih shodih, da imamo Slovani upanje kaj doseči le, ako bomo v zvezi » poštenimi Nemci. Govori se, da bode naša vlada preklicala prepoved izvažati konje na tuje. Želeti bi paČ bilo, ker potem bode poskočila cena našim konjem. Pri Plznu na Češkem so streljali vojaki z novimi puškami — ali večinoma se ni hotelo vneti. Pogledali bo patrone ter se prepričali, da jih je bilo mnogo napolnjenih mesto s smodnikom z žaganjem. Tako se goljufava — mi pa plačujemo! Kaj je novega po širokem svetu? Znano je, da ima Srbija nove ministre. Vgiblje se jako, kako se bode odslej vela Srbija proti Avstriji? Ker je bil zadnji Čas srbski kralj Milan dalje časa v Avstriji, je upati, da ostane staro prijateljstvo med državama. Bil je kralj na Dunaju, v PeMi ; prišel je tudi v Postojno, mudil se je nekaj časa v Ljubljani. Novo srbsko ministerstvo si jako prizadeva, da bi spravilo denarni stan na boljše noge. Je pa tudi potreba, ker je zabrela Srbija v grozne dolgove. Bolgari so si izvolili kneza — Nemca, 26 let starega princa Koburžana. AJi volitev bode skorej gotovo brez vipeha, ker je Rusija ne bode potrdila. Kedaj bode dobila mir uboga Bolgarija? Italija se hoče vojskovati v Afriki proti Abe-sincem. Ce jim le ne bode prevroče pod afrižkem solncem? Na otoku Kreti pod Grškim še vedno ni miru med Turki in Kristijani. Iz Rima se sporoča da je v južnej Italiji na otoku Siciliji umrlo v mestu Palermo nekaj oseb za kolero. Tudi v Kataniji se širi kolera. Bog nas je varuj ! Angleži so potrdili trdo postavo, ki hože uboge katoliške Irce — tepsti s škorpijoni. Bode pač malo pomagalo, ker pravica vendar-le slednjič vselej zmaga. Piše se nam: l2 Ribnice na Dolenjskem dné lo. julija. (Požar) [zv. dop.j Ko je meseca junija po Dolenjskem toča toliko škode storila, tedaj je bila ribniška dolina prav bliio meje nesreče. Kako lepo nam je ta ćas polje kazalo, jednako upanje nam je ostalo se vedno. Nikdo nij vedel, nikdo ni slutil, da smo tudi mi tako blizo in pred tako grozno nesreča, kakorâna nas je zadela pretekli petek dne 8. julija 1.1, Radostnega srca so spravljali ljudje dobro po0UŠ6n6 seno domov, veselé se, da se je pre-diugaČilo vreme, katero je prejšnje dneve nadlegovalo z vednim dežjem. Bilo je v mraku, okoii 8. ure zvečer, ljudje so ravno iz polja domov prišli, ter se hoteli k večerji vsesti, kar nas vse prestraši klic: ^^ori, gori! V najnevarnejšem delu trga, zadej za hišami v gospodarskih poslopjih gospoda trgovca J. Pauser-ja, kjer ima obilo sena, deteljo in ovea spravljeno, kjer je njegovo veliko skladišča lesene robe, kjer ima spravljen smodnik — se je pokazal z dveh krajev gost dim in ž njim takoj švigajoč plamen. Na deani in levi strani bo kozolci, hlevi, skednji, vsi polno sena in druzih poljskih pridelkov, popolnoma lesena poslopja in skoraj vsa s slamo krita. Razume se, da nas je ta ogenj tako silno preplašil, da v prvem nij nobeden vedel česa početi, Toda nij bilo dolgo časa premišljevati; smodnik, kateri se je unel in dal z močnim puhom ognju se večjo silo — zdramil je vsacega, da je na delo hitel in pomagal gasiti, rešiti in vodo voziti. Prehitro je ogenj rastel, vse je bilo suho, preveč nakopičeno gorljive tvarine, lahek veter je pihljal in pomagal plamenu skakati s strehe na streho — premalo nas je bilo domačinov da bi se mogli nasproti postaviti tej razdivjanej in nebridanej div- jej moči. Komaj pol ure, predno smo zonanjo pomoč zadobili, etalo je t ognju 29 šteTilk in nad 60 poslopij. ProstoToIjna požarna bramba iz Dolenje vasi, njej na 6elu g. Ig. Merhar, pomoč ÎZ Bodražice in Zamosteca, kakor tudi iz tseà bližnjih vasij, katera ao med tem na pogorišče prišla, imelo je še samo eno mogoče sredstvo, ako se hoče Ribnica pred popolnim upepe-îjenjem rešiti, — da ogenj omeji. Velika naloga, skoraj nemogoča, pri tolikej nevarnoeti, pri takem morju ognja! Na dveh straneh, ao se po-BtaTÍli diyjemn elementu nasproti, da rešijo, kar se rešiti da. Po nad celo uro trajajočem nape-Bjanju Teč kakor 1000 ljudi, bila je čez 10. uro, UBtaTila se je ognju moč rsaj toliko, da ni za-mogel tako hitro segati po novih žrtvah, ampak je uničeT«] z neusmiljeno hitrostjo edino hišo, kar je imel v svojih rokah. Še le okoli 11. ure po noči se je zamoglo misliti ua gašenje onih hiš, ali prav za prav na udušenje žrjavice pri onih pogorelih poslopjih, katera so bila najbližje nepoškodovanih in kjer je bila nevarnost za na-daljno razSirjevanje največja. To delo je trajalo do 4. ali 5. ure zjutraj. Vee je od truda omagalo, "Vendar toliko je bilo storjeno, da se nam nij bilo nove nevarnoBti bati, ako nam veter na nastane. Sedaj še le smo mogli prezreti vse pogorišče. Grrozen, žalosten pogled: Nad 60 poslopij upepeljenih, iz kojih se je se vedno gost dim vzdigoval, povsod bo kazale popřed lično aidane hiše — eamo golo, razpokano zidovje, neizmerna vročina — groza in strah ! Od tega časa, ves ta dan in prihodnji t. j. v soboto in v nedeljo, eo delali ljudje, požarni brambi iz Do-lenjevasi in Kočevja, da so vendar slednjič zadnje ostanke ognja uničili in popolnoma pogasili. Večinoma so mogli pogorelci rešiti samo to kar 80 na sebi imeli, poljske pridelke, poljska orodja, hišne oprave, obleka in sploh vse, vse je uničeno. To je taka beda, da je nij mogOČe z besedami popisati. Kamor se obraeŠ, ne vidiš druzega, kakor obnpne obraze jokajoče žene in otroke! Škoda, katero je požar uničil, je ogromna. Poškodovanih je 31 hišnih števUk in je 23 hiŠ u poslopji z vsem pohištvom vred popolnoma uničenih^ eamo od ostalih je ostalo ali hiša ali pa vsaj gospodarsko poslopje. Csni se škoda od 80 000—100 000 gld. Pri tem pa je tudi mnogo v stanovanji y teh hišah bivajočih uradnikov jako zadeti. Tako so zgubila: g. davkar, g. kontrolor, dve gspdč. učiteljici, g. dark, ekaekutor, jeden mizar in drugi vse svoje premoženje, — reSeno je le kar so si na sebi ohranili. Pri tem so trgovci, obrtniki, rokodelci, gostilničarji jako hudo zadeti. Koliko blaga jim je zgorelo, koliko ga je poškodovanega, da celo ukradenega. Sreča je vsaj, da ed bili vsi pogorelci zavarovani, dasiravno za male svote. Vendar je upati, da eno četrtino do ene tretjine vse Škode bodo dobili povrnjeno. Človek' ni zgorel nobeden — pač pa so nekateri močno opečeni. Posebna hvala, da nij ves trg pogorel, gre v prvi vrsti prostovoljni požarni brambi iz Do-lenjevasi ia njenemu g. načelniku, prostovoljni požarni brambi iz Kočevja, hitri pomoči iz So-drašice in Zamosteca, posebno deželnemu poslanca g. P. Pakižu in županu g. Drobniču, kakor vsem kmetom, rokodelcem in vsem pomagajočim ljudem iz bližnjih in daljnih vaeij ribniške doline. Posebno pa naj še jedenkrát omenjam prostovoljne požarne hrambe iz Dolenje vasi, katera je trikrat na pomoč prihitela in je večinoma vse tri dnij ne-varnostij vedno neumorno, pravilno in z najboljšim uspehom — najmarljivejše delovala! Predno h koncu preidem, naj Šg povem, kako je ogenj uavstal. Pero se mi ustavlja, gnjusi se ml, in kakor mi je največja Žalost vladala med pisanjem tega nesrečnega poročila, tako mi triplje srce nad tem najgrŠim činom, ki ga zatnore le najhudobniŠi izmeček človeštva storiti. Pred ka-cimi 5 ali 6 leti morala je tukajšnja občina vzeti 2 Dunaja v oskrbovanje dva dečka, 11 in 9 letna, ker sta bila tu sem pristojua po očetu, kateri jih je malomarno zapustil. Vsakemu sta se smilila ta dečka, ki sta tako nedolžno v svet gledala, prijaznega obnašanja bila in edino nemško „wlenerisch" govorila. — Hodila eta v tukajšnjo ljudsko šolo, Btareji 3 leta, mlajši 3 in jo tudi dovršila. — Boljše obitelje v trgu so skrbele, da jima nij ničesar manjkalo. G, J. Pauser je Tzel starejega t štacuno, mlajši je Šel pa t Trst tudi trgovstïa se učit. Letos bi imel stařeji postati že za trgovskega pomočnika j blaga obitelj g. Pauserja mu je dobroto za dobroto skazovala. Ne samo, da je svojemu dobrotniku in gospodarju ukral zadnji čas 31 gld. 8 kr., vsaj toliko ao pri njem denarja našli, ne samo da zaneti Bvojamu gospodarju — ne eamo to, pravim, ampak gre in zakuri v dveh krajih, da se bode gotovo uŽgalo! Ljudem — pogorelcem manjka vsega. Obračam se toraj do vseh usmiljenih Ijudij z nujno prošnjo, naj blagovolé v čemur si bodi, v denarjih ali v blagu tukajšnjim pogorelcem pomagati. Svoje milodare naj pošiljajo na občino na preč. duhavSino — preverjen naj bode vsak, da se bode porabilo vse za najblažje namene da, se bode podarilo največjim revežom. Tukajšnji ljudje, nepoškodovani tržani in prebivalstvo cele ribniške doline stori in bode storilo vse, kar je v njenih močeh — toda nesreča, Škoda je prevelika, da bi sami zamogli dati dovolj krepko podporo. Torej človekoljubi ! storite blaga dela in pomagajte ! Do&tavek: ïz prijateljskega pisma smo poizredeli, da je pri sodnijski cenitvi ceiijena škoda poslopij 57.900 gld., škoda pohištva pa 50.000 gld. „Itt nectasariù unitaa, in dubiit Ubcrtas, ift oninilus ckaritai*. Iz Višnje gore dné 6. julija. — alo-venekem Narodu" z dae 4. t. m. napada neki nesramen dopienn tako zavratno in surovo na-ěega blagega moža g. Stepec-a, tukajšnega župana, da sem prisiljen poprijeti pero in a fakti pokazati, kako zloben in hudoben je Čin in bu-roT napad onega dopîauna. Omenim pa naj, da vse to izvira samo od jednoga RotSildovca, ki se je pred kratkim pri nas vgnjezdil. Naš župan g. A. Stepec je mož, ki mu jih je 1© malo para in on, če todi, kakor trdi dopisan — liotšildOF sin — nij popolnoma vešá pisave, izpolnnja dolžnosti županske tako vestno in zresto, da mu ne more nihSe niti za en las o tem ozirn ojSitati. Da je to gola istina, navedem naj le eno èez Tse merodajno oaobo, ki bode ravno ieto trdila, kar sem zgoraj navedel, in ta je na& nad vse dislani gospod okrajni glavar Grill. On bode znal z lehko vestjo vse to potrditi la dokazati &e mnogo druzih lepih zaslug, ki si jih je z njega neutrudljivim in vstrajnim delovanjem priboril. Moj namen ni udrihati tako brezobzirna in brezbožno po dopisuau, kakor je on udrihal po našem splošno priljubljenem županu, ampak z resnico na dan! Jaz obžalujem dopiauna — Rotšildovega sina — ker si domiŠljuje tolike zmožnosti in učenosti, navaja toliko lepih (?) citatov iz latinskega i nemškega, da pozabi naenkrat prelepi rek: sloga ja6i, nesloga tlači," ki bi mu imel vendar kot odličnemu učenjaku in narodnjaku geslo biti. Ker Se nisem obupal popolnoma, da se ta airota še poboljša, prizna svojo pregreho, na-Bvetnjem mu prijateljski, da naj vzame v roke drugi tečaj „Jugoslovenske zore" z leta 1853. poišče 103 stran, in našel bode za njega nekaj zelo podnČIjivega, ki sa konča z besedami izvrstnega pevca (Virka:) Če nam je ljubezen mati Ino sloga nas pobi'ati Večna bo Slovencev Bo Slovencev čast. Za danes na videnje Bučarjev Vižmaraki. Od Kulpe 7. julija. Včaraj t. j. 6. t. m. je presvetli gospod senjsko modruški biskup Juraj Posilovič delil zakrament sv. birme na komaj pol ure od Fare pri Kostelju oddaljenem hrvat. Brodu. Prejelo je ta sv. zakrament okoli 800 birmancev. Obedoval je presvetli gospod s svojim svečenstvom in povabljenimi gosti v graj-ščinskem gradu grofioe „Ttirn-Taksis" na Brodn. Visoki cerkveni dostojanstvenik je jako ljubezniv in prijazen. Natančen je glede dolžnosti, ktere ima spolniti vsaki svečenik ali duhornik-Sam se je pri obedu tako le izrazil; ,Zahvaljujem se predragemu Bogu, da sem do sedaj se dovolj dobro zdrav zamogel svoje dolžnosti po mogočnosti epolnovati. Opominjal je duhovnike, ki imajo s sv« obhajilom iti visoko na strme hribe, da se varujejo razgreti piti, ker mnogi njegovih svečenikov je tako že zaglavil, ki M bil še sedaj lahko deloval v dušnem pastirstvu. Drugi dan 7. juli. ob četrt na sedem se je blagi gospod odpeljal iz Broda v eno uro oddaljene Podetene in od tod v Zaversje, a zopet dalj« v Yelike Moravice, kjer je biřmoval 8. julija. Ker je pot okrog imenovane župnijo jako strma, vpraša presvetli gospod, bode-li se moglo voziti, na kar neki g. župnik šaljivo odgovori: „Svetlost, moji ljudi su tri dana put popravljali, nu pa ako bude sila, čemo malko pridržati, dosta nas je tu po izbor junaka. U SV. Križa poleg Turna. — Tudi naào faro je dne 15. rožnika zadela huda nesreča. Okoli 5. ure popoludne přivalili so ae od severo-izhoda sivi oblaki, ter raztresli toČo ko golobja jajca pa tudi še debelejšo, — z malo izjemo po celej fari. Y malo trenotkih bili so pokončani vinogradi, polje in travniki tako, da ni ni-čeaa ostalo. Po vinogradih je trta uničena, da se več let ne bode okrepčala, ker je po drčah tudi prst odneŠena; — po polji kosijo in spravljajo slamo, kajti žita ni enega zrna; — po travnikih je sano potolčeno in z blatom zme> šano, da bo dalo za živino malo hasna. Y krajni občini Moravče pri Litiji je v davkarskih občinah Moravče, Yodice in Ufcrog škoda uradno cenjena na 180.000 gll. Lakota nam je pred durmi ; usmilite se, kteri niate od nesreče zadeti! Županstvo v Moravčah 28. rožnika 1887. Fran Resnik, župan. Gradec 6. julija, Daues imam poročati o sprejemu svetlega vladarja našega, kateri se je peljal skozi Oradec v nedeljo 4. t. m. v Polj (Pola) k velikim pomorskim vojaškim vajam. Dasiravno ni bil napovedan slovesni sprejem, se je vendar začelo Ijuddtyo zbirati že ob polu peti uri, okoli šeste ure je bil velikanski graŠki kolodvor preaapolnjen. Ob šestih in 20 minut pridrdral je cesarski dvorni vlak. Ko se ustavi, začali so se gromoviti „hoch* klici. Pa tudi mi Slovenci v Gradcu živeči sao pozdrt- TÍli BTetlega cesarja 8 krepkimi ^žítío!" klici, loj ko 6e je prikazal pri Toznih Tratib. Cesar je izstopil kakih 10 minut. Po sprejetih pozdra-Tih Tstopi ter se odpelje dalje. Tu sem zopet 5ui ivrfite bŽítío" klice, kateri bo veljali seveda cjihoTema veličanstvu ali bili v 6ast tudi neustrašenim graŠkim Slovencem; kajti pa5 je nekaj posebnega v čisto nemškem mestu, kakor je Gradec, klicati živio 1 Častitam Yam toraj pogumni Slovenci, in kliî^em z veseljem vsem skupaj „Živili!" Domačé vesti (Presvetli cesar) darovali so: za Dolenjce po toči po&kodovane 5000 gld., za šolo v BoŽakovem 200 gld., požarni brambi v Mirni peči 80 gld. (Za Dolenjce, po toči poškodovane) je darovala Kranjska hranilnica 2000 gld. Gosp. Oroslav Dol ene o v Ljubljani jo nabral 213 gld. 30 kr. „Živio !« (Za Dolenjce), po toči poSkodovane, pobirali »e bodo darovi po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Y ta namen je daroval slavni kranjski deželni odbor tudi 2000 gld. Khkcr smo le povedali, pobila je toča meseca junija po mnogih krajih; tudi okoli Radeč je učinila veliko »kodo. (N oV8 telegrafska postaja) otvori so T Št. Eapertu, morebiti tudi v Krški vasi, na Jesenicah ob Savi. na Kaki. (Nova šola) je dovoljena v Dobovou, v mali gorski fari nad Savo v Eadeškem sodnij-skem obsegu. (Y Yišnji gori) seje 26. junija ustanovilo „bralno društvo". (Y Krškem) je bilo 30. junija učiteljsko zborovanje, ki se je prav dobro obneslo. Med drugim je govoril g. Pire o šolskih vrtih. Zborovanje so bili počastili domoljubi gg. Pfeifer, Su kije, dr. Mencinger, vikar K nav s. Počastil ga je bil tudi g. okrajni glavar "Weig-iein. — 3. julija so godci zopet lepo godU. (Na vinorejski Soli v Grmu) bode od 7. do 27. avgusta tečaj za ljudske učitelje. Učiti utegne poleg g. ravnatelja še gosp. Pire, ker ima g. adjunkt Bohrman dopust radi bo-lehnosti. (V Adlešičah) čutili so v nedeljo T jutro precej hud potres ob Vi na pet. Malo minut za njim pa se je zopet zemlja stresla. (G. Ko cm ur, župan in poštar na Ign, ki svoje potovanje v Jeruzalem tako miČno in jedemato v našem listu opisuje, podaril je več predmetov, ki jih je na svojem potovanji nabral, deželnemu muzeju t Ljubljani. (Strelišče pri Krškem.) Od 4. julija do 10. septembra streljali bodo na Krškem polji topniČsrji iz Ljubljane, Gradca, Celovca, Gorice, Radgone in Strassa, Ljubljanski topničarji pridejo 17. julija in odrinejo 24. julija. Kakor t vojski se bode poskušalo te le dni : 8., 15., 22. in 29. julija, 5., 12., 19. in 26, avgusta ter 2. in 9. leptembra. To bode zanimivo. (Slavnost zlatomaSnika Einspie-lerja.) Dné 21. avgusta t. L bode naŠ marljivi, zaslužni in občespoštovani pryoboritelj in starosta koroških Slovencev, preč. gospod prOf. Andrej Einspioler, v svojem rojstnem kraji, v Svežah t Rožni dolini, daroval zlato mašo. — Y t^i namen sèstavil se jo v Celovcu slavnostni odbor, kateremu je nalog, takoj vse potrebno ukreniti, da se priredi slavljenčevim ogromnim zaslugam dostojna in primerna slavnost. (Nenavadno velik rž!) zapazil je přetečeno nedeljo ali 10. t. m. bralec ,Dolenjskih Novic" sprehajaje se po polju blizo Ločna pri Novem mestu, bila je popolno dozorela a navadno velika, katera je sama bilka ali slama od korenine do klasa 2'18 cmt. in klas do 15 cmt, visoka zrastla. — Bog daj, da bi drugo leto pa klasje tako dolgo zrastlo, kakor je letos bilka! (V Račni dolini) teča podzemeljski potok Šica, ki dela povodnji. Inženir Hrasky bode baje temu lehko opomogel. (Yinogradi) kažejo v obče po dolenjskem lepo J grozdja jo obilo nevihte mesca junija so nekoliko škodovale ; zdaj potrebujemo obilo gorkote čez dan, zjutraj in zvečer, pa bo-demo s kapljico zadovoljni. Bog nas obvaruj toče in trtne uši! To škodljivko pa imajo žali-bog tudi Beli Kranjci že. Zasačili so jo v občini Drašiški pri Metliki, kakor jo naletavajo po vinogradih v Krškem okraju. (Nesrečna trtna u S), ki je uničila toliko lepih vinogradov na Bizeljskem, v Pišecah, v Sromljah, v fari sv. Križa (Gadova peč, Bočje), začela je tudi v leskovški fari svoje pogubno delo v Drenoyicah, v Yolovniku, Tržki gori. Selcih, Križih, Libelju in morebiti še drugod. — Dežela kranjska bi menda rada kupila veliko amerikanskih trt, pa ima pri sami vladi radi uvaženja sitnosti. (Trtno uš) so zasledili razen v mnogih Tinogradih Krškega okraja še v metliškem okraju in blizo Zagreba. (Premiranje kônj) bode v Ribnici 5. T ât. Jarněji 7. septembra, (Razstava goveje živine bode v Metliki) 29, avgusta t. 1. Ob tej priliki delila se bodo darila za najlepšo živino in je c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo v ta namen 500 gld, Ypozarjamo dolenjske živinorejce, da se ob pravem času pripravijo, da bodo imeli priliko kaj lepega pokazati. Kakor Žujemo bode prejSnji' dan pri Treh Farah velika kmetijska tombola na korist kmetijski podružnici v Metliki. (V Zagorju) na Notranjskem žive v enej hiâi §t. & trije zakonski pari, od katerih imata atari oie in mati po 90 let, sin ia smalia po 60 let, nnuk in njegova žena po 35 let. Vsi Živé lepo skupaj, so čvrsti in zdravi, SOletui stari oSe Še hodi kosit. (Tnkajânji načelnik) „katoliške drulbe rokodelskih pomožnikov* je odpovedal nekaj denarja v poštnej liranilnici v slovenskem jeziku. Odgovor z Dirnaja je bil lepo slovenski. Tudi v dm-gej zadevi se je obrnil tjekaj s slovensko vlogo — odgovor je bil tudi slovensk. — čudno pa je, da tukajsni poštni uradniki zapisujejo v poštno-hranilne knjižice v — nemškem jeziku. Ali mar na Dunaju bolje znajo slovensko, kakor v Novem mestu?! ( ,AngeIj Sek" ) otrokom nčitelj in prijatelj. Izdal Anton Kržič. II. zvezek. V Ljubljani 1887. Cena 12 kr. Za šolska darila je kakor nalašč g. KržiČevega „Angeljčka" drugi zvezek, ki je te đni Učen in s podobicami okrašen zagledal beli dan. — „Angeljfiek" se je prUjubil đe-toljubom, zato so prav ročno in obilno segli po prvem zvezku, in to je vzrok, da je drugi geljČek" za prvim tako hitro prišel poskušat svojo srečo. Želeti je toraj, da detoljubi ravno tako pridno sežejo po drugem zvezku, kakor po prvem, da ga pridnim Šolarjem med drugimi dobrimi knjižicami podaré za spomin na koncu šolskega leta. (Posojilnica v Ćrnomlji) reglatro-vana zadruga z neomejeno zavezo, imela je t prvi polovici 1887 dohodkov 32.474 gld. 39 kr. izdatkov 33.544 gld. 60 kr. tedaj skupnega prometa 66,018 gld. 99 kr. Med tem vloženih je bilo hranilnih vlog za 21.426 gld. 03 kr. vzdignjenih pa 7525 gld. 61 kr. Izposodilo se je 25 699 g)d. (Banka „Slavija" ) poslala nam je svoje poslovno poročilo za leto 1886. Iz istega posnemamo, daje imela v preteklem letu 100.240 članov, katerim jezavarovaia kapital 178.414,208 gl. 51 kr. Samo za življenje bilo je zavarovanih 40497 osob za 22,835.193 gld. 31 kr. Njeni rezervni in poroštveni fondi iznašali so koncem minolega leta 6,725.239 gM. 54 kr. Od leta 1885 pomnožili «o sa ti fondi za 140.593 gld. 46 kr,, dasiravno se je viani izplačalo članom podedovanjakih društev 466 492 gld. 28 kr. Vse premoženje bankino naloženo v vrednostnih papirjih, v posojilih na lastne police, v hipotekah, T posojiioicah in v poŠtnej hranilnici, iznašalo je 6j547.858 gld. 21 kr. Za škode se je iz- plačalo t letn 1886. 1,264.503 gld. 24 kr., t vseh osemnajstih letih hankinega obstoja pa 11,860.321 gld. 31 kr. — Iz tega kratkega posnetka iz obširnega in jako pregledno sestavljenega poslovnega poročila je viđao, da banka kljubu napadom nemških listov stalno napreduje in da more njena uprava z mirno vesto gledati T bodočnost. (Slovenske posojilnico) na Dolenjskem vratile so se koncem 1886. leta glede prometa tako: Metlika 755.201, Črnomelj 54.575, Kràko 18.917. Razne vesti. * (T o iS a) V Avstriji sta Dolenjska ia Spodnje-Štajerska poprak vsako leto od toče najbolj zadeti. Temi sa ne moremo nbraniti, nesreče odstraniti ne moremo. Kar pa nam je storiti mogoče, je to, da premišljujemo, kako bi nesrećo zmanjšali. Eao sredstvo je, zavarovati se zoper to>ib delati, ali uïe priSetB gojiti, podpihavati. V VaĚom dopisu pa so osobnosti, ki bi gotOTo la ogonj raipor» netile, ako bi jih sprejeli. Već gg. dopisnikov: Zaradi pomanjkanj« prostor« prihodnjih. 2itna cena v Novam mestu II. julija 1887. Domače pâeniee mernik 2 glđ. 40 kr., DebelaČe řornze) 1 gld. 60 kr., Soriice 1 gld, 80 kr., î«i gld. 60 kr., Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 90 kr., Krompiria 1 gld. Loterijske srečke. Tr»t 2. jolija 15 9 47 13 38 Bradée 9. julija 76 90 68 44 13 Proânja. Mestni odbor dtnomaljski je Tsled sklep» kupil pornšeno cerkev sv. Dnha od visokega nemškega TCda in sklenil je popraviti in prirediti v božjo Ëast. Občina čmomaljfeka je sicer nbožna, a vender želi bram božji zopet povzdigniti Najvišjemu v Čaat. Obrača se toraj dovsih blagih kreCanskit sre, naj blagovolijo po možnosti kaj darovati v ta blagi namen. Darove sprejema podpisana Mestna občina v Ćrrorolji dne 1. jtilija 1887. Frsnjo Šuster§i6, žnpan. Zahvala. Prečaefiti gospod Franjo Švajger, žnpnik ca Eadovici je podaril za popravo cerkve sv. Duba v Crnomlji 25 gld. Kot prvemu darovalcu izreka podpisani mestni odbor najtoplejšo zahvalo za blagoduiui dar. Ob enem izreka tudi zahvalo vsim onim blagim Črnomaljskim mestjacom in okoličanom, ktert so vložili na prvi začetek v ta namen svoto 241 goldinarj. Bog plati! Za mestni odbor v Ćrncmlji, dné 4. julija 1887. Franjo ŠusterŠič, župan. Zalirala. PreblagOTcdna gospa Josipinn Hoâeyar iz Kr^kej^a daroTa]» ,ie tukajSnej řupnijski cerkvi k DapraTÎ rove zakri-Mije petdeset goldinarjev, za kteri blegoduRni dar ae podpiiiaci 7 imenu cele inpnije blagi đobrotnioi preerËno iníiTaljujejo. Bola cerkev dné 13. julij» 1887. [77] Matija Vldemiek, íTijinik. Jakob Košak, Anton Luiina, ključarja. O priliki izleta „Krškega bralnega društva" v Hentjernej 19. junija je podpisauoj čerti kaštnir robec s Rvllnatimi franžami premenjen bil. Gospa ktera je slučajno zamecjala se uljudno prosi, da blagovoli na TDoje stroške robec meni poslati i fako bodem tudi jaz Dsega kteri je meni ostal. ["5) Terezija Kastelic, lîndolfovo. V Šempetru pri Novomestu v farovžu so MT razna vina [€9-3] na prodaj od 8—12 glđ. 600 veder dobrega vina različnih vrst in raznih let je po primerno nizki ceni na prodaj v grajsčini Bajnof na znožju Tržke gore, pol ure od Novega mesta. U4—i] najzgodnejša, dobra ia bogata krma, ki se trikrat kosi, prvikrat začetek aprila, ko še ni nobene friŽne krme, prodaja se v množinah od 10 do 100 kilo po 20 kr. kilo, nad 100 kilo po 18 kr. Posejati jo je kouee avgusta. Naročila sprejema najkasneje do 1. avgusta. Upravniâtvo hmetniâke grajSČíne. [7S—1] (posta Novo mesto) metrov bukovih drv dobro eiihih, meter po 2 gld. 40 kr. je vedno na prodaj v Novomestu. [73—i] OpraTiiištvo hmelnišlie ^ajščine. Mlinar službe išče. z najboljšimi spričali previden mlinar, oženjen, star 42 let, želi okoli sv. Mibela ali božiča t. 1. (1887) kako službo na Dolcnjskej strani v enimn ali drngema mlinu za tretjino njegovega zahižka prevzeti. — Kaj več se poizve v vredništvn „Dol. Novic". [73—1] Na prodaj jc neobrebljen skoraj še čisto nov gr „harmonijum" [7fi—1] kje povč vredništvo ^Dol. Nov". Telovadno društvo ^ „Dolenjski SokoP' ktero 86 jo osnovalo v Rudoifovem, bode imelo V pondeljek 25. julija n»] ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani svoj prvi občni zbor, pri katerem se ima odbor voliti ter konstituirati. Najnovejša slovenska knjiga:® za P. T. ubltelje, učiteljice In prijatelje šole. v petindvajsetletni spomin smrti A. M. SLOMŠEK-A. Spisal Fr. Jamsek, nadaĚitelj in bivSi c. kr. okr. Sol. npđior v naicbenbnrgu. Cena broSiir. iitiřu I gld., t platno t gld, 20 kr., po poŠti 10 kr, vei. — lîaroài ae l»bko v vnnkej bukvami ter pri založniku [71-1] J, M, Milic-Uf •7 Ljiihljani, Stari tre St. 10. Oil^T^ru orodJiilL] iidnjntelj in xaloïnik J. Krajeo. Ho*crooiito. — Natisnil i. Krajec,