fStniM àlaé^Mt T lOtOTÜU.
NaroCnfna
naia letno 30 Din, polletno 15 Pin, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO"^"UPRAVA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stcv. rač. poštne hran. 12.549
izdala vsako nodello
NI. LETO
rfftfUIH*»
Murske Sobota, 16. decembra 1934.
Cine fc#ta*6«
Na ó glasni strani ; čeli stran 50S Din, pol strani 30Ö Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 1Q Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCajé
ŠTEV. 51
Žalostni sedemnaisti december.
Vsako leto smo s posebnim vesèljém praznovali dan, ko nam je ugodna zvezda končno poklonila Človeka, kateremu je bilo namenjeno dograditi stavbo, o kateri je nas narod stoletja in stoletja sanjal. Našega Vodnika in Gradbenika ni več med nami in danes se ves jugoslovenski narod v globoki žalosti ter t?Žki boli sklanja nad Njegovim preranim grobom.
Pred 46 lèti, to jč 17. àécembrsi 1888. 1., se je v Cetinju, v tem gnezdu sokolov, porodil haš blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Uje-dinltelj. Njegova življenska pot ni bila gladka in s svetlicami posuta, nasprotno, bila je polna truda in trajnega dela zä dosego onih velikih ciljev, ki so mil že kot falademu kraljeviču lebdeli pred očmi.
Danes, ko že uživamo plodove, ki jih je ustvaril njegov veliki Genij, skoro pozabljamo, kòìiko trplenja, koliko nadčloveškega dela, koliko pre-čutih noči je b'iloi potrebno, da j;è pòrtalo otipljiva resnica tO, kar smo mislili, da bo ostalo za vedno nedosegljiva sanja
Potrebno je bilo streti težke kosovske okove, pö'irebno je bilo obuditi iz tisočletnega sna kneza Ljudevitsi Posavskega, Pri-bino in Koclja. Potrebno je bilo tudi ieŠiti bkovov sinjo Adrijo. Delo je bilo ogromno, da bi zahtevalo moči bajeslovnih titariov In to delo je dovršil On, naš kralj, naš vòdjà.
Komaj dve desetletij sta minuli, odkar i® dvoje carstev starilo aepremoctjhs Ovire uresničenja velikih cll|ev jugoslovenskega naroda. Toda naš veliki Vitez se hi strasti pred ničemer, temveč je z neuklonljivim »ogumom šel na delo.
NaS vlteiki kralj — borec ia naša svobbdo.
Blagopokojni kralj Aleksander je že cot kraljevič vedel, da se bo bodočnost ugoslovenskega naroda odločevala na boj-iem polju. Zato se je že v mladosti i vso ijemu lastno temeljitostjo posvetil vojnim tudijam.
Naj prej je bilo treba osvoboditi riaša zemlja na jugu ter maščevati Kosovo. In o je v oktobru 1912. leta odbila usodna a, se je tedanji prestolonaslednik Alé-tsandér postavil na čelo vojske In krenil iroti sovražniku. Usp'éhi'; ii jih jè dosegla irabra vojska pod umnim vodstvom mla-lega kraljeviča, so zadivili svet. Kumanovo, »rilep in Bitolj pričajo o slavi nepremag-jive vojske in njeflega velikega Voditelja. Sovražne vojske so pod njegovimi udarci kopnele kakor sneg nasolncu. feliki uspehi so pa pri severnem sosédu, pri Äaiem tisočletnem tlačitelju zbudili zavist in velik strah.
Naš junaški kralj je v tej vojni, čeprav še mlad po letih, pokazal, da
fže popolen mož po svojih sposobnostih.
Ko šo se leta 1914. nad junaško' Srbijo, ki je med tem postala upa-lolna zvezda Vòdnica celokupnega Jugoslovenstva, pričeli zbirati temni iblàìi zavisti in Sovraštvi, fé od velikih naporov izmučeni krälj Peter I. )svoDoditefj Izročil težko vladarsko bremé svojemu velikemu sinu, fcresto-onasledniku Aleksandru.
Regent je v polni meri poplačal zaupanje, ki ga jé stavil vanj sivo-, isi Oče irf z njim Vsi Jugosloveni.
V težkih bojih, ki jih je fèdaj vodila mala Srbija proti premočnemu ovražniku, jie bil regent povsod prìsbitefi, Ijer je bila šffa najVečja ih zlopžf A* je ovenčala naša Vojska z neminljivimi lavoriksimi slavé. O Silnih po-tvigih nàiéga orožja doVolf firičajd Beograd, Cèr planina in Suvobor. Za-nan so več kot Itfttf dni butali sovražni valovi v srbsko zemljo, kajti
1 j ' 1 :	
	«>K - ■ - - * ■
	. f ; |
j	■ ' 8 "'* S - " ' '' . f ' v. ■j» ' ' ' ■ ; ; ^V .•;: '4
i ■ 1	'jfc Vv
	\ ik" s •
1	■ ■ * m « n * /
i	: v
budno in neustrašeno jo je čuval naš Vitez. Šele ko je štirikratna premoč od treh strani zagrabila našo od dolgoletnih neprestanih bojih izmučeno vojsko, je morala stopinjo za stopinjo zapuščati sveto tlo domovine. Kljub težki bolezni je tedaj naš kralj povsod bodril in vzpodbujal izmučeno vojsko.
Peljal je vojsko preko divjih albanskih gora in ni preje zapustil ne-gostoljubnnga obrežja, dokler ni bil zadnji vojak na varnem. Minilo je samo nekaj mesecev in zopet vidimo kralja-junaka med borci na Kajmakča-lanu, od koder je po več kot dveletni borbi povedel nezmagano armado v veliko Jugoslavijo.
Nai krall — mlrotvorec.
Kakor se je naš kralj junaško boril za svobodo domovine, ravnotako se je izkazal za neustrašnega borca miru. Kot velik vojak se je prav dobro zavedal vseh vojnih grozot in zato je znal tem bolj ceniti dobrote miru.
V	vsej povojni dobi ga vidimo na čelu vseh onih, ki grade na svetu mir. Po njégòtf zamisli je v Podonavju nastal petdeset miljonski jet Male
antante, ki že leta in leta odbija vse navale avanturističhih držav. Ravno tako fé njegovo delo močna Balkanska zveza, ibi je odvzela poslednji up vsem onim, ki so mislili v kalnem ribariti. V divjem sovraštvu so tedaj naši sovražniki posegli pd najostudnejšem sredstvu, po zahrbtàéiri umoru. Ravno, ko je hotel postaviti streho veliki stavbi miru, je plačana zločins&a roka v tuji službi presekala nit dragocenega življenja našega Viteškega kralja — junaka bojnih poljan in borca zi mir tèr človečanska načela.
Nai krall - zaščitnik kmeta.
Naš veliki pokojnik se je dobro zavedal, da tvori jedro našega naroda kmet-ski stati. Zato mu jé bil malokateri stan täko pri srcu kot ravno kmetski. Sam širi kmetskega naroda je kmilu po osvoboditvi izjavil, naj bo zemlja editto kmetova in božja. Izhajajoč iz staroslovanskegà
načela, naj zemlja lè onemu rodi, ki jb v potu svojega obräza obdeluje m z vsem srcem ljubi, je nai kmetski kralj — Muče-nik pokrenil, da je bil proglašen zakon o agrarni reformi, ki stremi za tem, da imej vsak poljedelec vsaj neobhodno potrebno količino zemlje za prehrano svoje družine., To delo za kmeta bo postavilo v srca naiega imetsčega naroda kralju fftefi spomenik.	.<
V	brézupnoàti iščejo naša srca na današnji dan velikegaf Vodnika — Ujedinitelja in borca za pratfa, svobodo in mir jugoslovenskega niroda. Ni ga več 1 Odšel je po poti, koder so Že flf Ljudevit Posavski, Car Là-žar, Štefan Tomaševič in tudi njegoV veliki praded Karadžordže. Vsi só zapečatili svojo veliko ljubezen do domovini z lastno srčno ÉrVfo.
Mi pa, ki živimo na skrajnem severu naše prostrane domovtäe, 4 skromno oddolžifeV našemu kralju, obljubljamo, da hočemo do poslednjega diha izpolnjevati njegovo oporoki) :
„čtttafte jugoslavi j o f
Prisegli smo i Vsaka prisega je! častna zadeva In kliče do ne&a. & to prfèejjfó séo ztfružfft ttjtàfóje letfe M dotiSovino v eno heločipo telo, ki se né da nikdar več ločiti. Združili smo naše delovanje in aiisìi s kraljem MtfčenfkOrif 1
uut/i .uiüä .ij.Lj
Slava, slava, slava I


Ban dr. MarušK petdesetletnih.
Pred več kot tisoč leti se je ustalil nai slovenski rod na robu Furlanske nižine, na Goriškem krasu. Poskusil je sicer večkrat stopiti na ravnico, kjer bi lažje obdeloval polja, a vsakikrat je bil zavrnjen od tujih plemen nazaj na planote, od koder je prekrasen razgled na morje, a le preveč kamenja, malo trave in še manj rodne zemlje. V tem Krasu se nahaja vasica Opatije selo, kjer je zagledal luč sveta naš ban in sicer 10. dee. 1884 V trdem narodnem boju so se v tem kamenju izklesali značaji. Na teh tleh se je rodilo srce, ki je postalo veren tolmač življenskih potreb in stremljenj našega malega, zlasti kmetskega človeka. V častno dolžnost si štejemo Prekmurci, da zamoremo pisati o najvišjem predstavniku naše banovine k njegovi petdesetletnici in mu izraziti vso ljubezen in zahvalo za ves njegov trud, ki ga je posvetil našemu Prekmurju od dneva, ko je postal ban.
Da bi spoznal težnje našega Prekmurja, je dospel 12. januarja 1931. sam k nam. V svečani občinski seji ga je pozdravil takratni župan velike občine in sedanji naš narodni poslanec, g. Benko, z odkritosrčno slovensko dušo, povdarjajoč, kako nam je znano banovo demokratično čustvovanje, človekoljublje, a še posebej njegovo narodno srce, pred katerim lahko vedno odkrijemo svoje duše. Še so nam živo pred očmi jubilantove besede, ko je izjavil, da je ravno zato obiskal Prekmurje, da bi spoznal težnje in želje teh naših Benjaminov. Kot goreč pobornik jugoslo-venske ideje in kot prvi predstavnik naše banovine je rekel : „Vi se morate danes zavedati zlasti tega. da smo svobodni ljudje, da danes ni več tujcev, katerim bi bili podložni. Ako se je kedaj delilo prebivalstvo v sužnje in gospodujoči del, je ta delitev za vedno prenehala. Mi smo tu gospo darji na svobodnih tleh. Duh samo zavesti, duh ponosa in duh svobode, nas mora voditi pri našem delovanju. Iz teh besed najbolje spoznamo plemenito dušo našega bana.
Vrhu tega je naš predstavnik uporabil vse duševne sile, da b*
Kmetska trdovratnost.
(Resnična zgodba.
(Nadaljevanje.)
In sedaj, ko možaka trepečeta v hladni noči, ko jima radi trmoglavosti gre za življenje, dajmo jima vsaj imeni, da bo svet znal, kdo sta bila trdi buči na brvi. Mož z naduho je bil Hudnik, mlajši in trdnejši pa Rinež. Toda Hudnika zapuščajo moči. Vsako mi-nuto, vsake pol ure, vsako uro bolj in bolj. Če ne bi bil privezan, bi že omahnil in se pogreznil v vodo.
Težko, da bo prebolel to noč. Ampak, če ne bo, potem bo Rinež kriv njegove smrti. Tožil ga bo, še na smrtno uro ga bo tožil. Prej ne bo šel iz tega sveta, dokler ga ne vklenjenega odpeljejo žandarji. Da bi le enkrat bilo konec te strašne noči 1
Počasi se svetlika in zvezde nedlé. Že razločiš roke pred seboj,
omilil zlo onim 90<ye našega naroda, ki žive danes v krizi in pomanjkanju. Rešujoč ta socijalni problem, si je pridobil največje zaupanje med ljudstvom, kateremu je zvesto služil.
Naši prekmurski voditelji so našli v osebi gospoda bana vedno zvestega zaščitnika, pospeševalca našega kmetijstva, kulture, športa in šolstva, zlasti strokovnega.
Vse te dobrote, ki jih je izkazal, so nas povezale trdno z njegovo osebo. Ta vez izraža jubilantu zahvalo, hvaležnost ter željo, da nas vodi, tolaži in podpira tudi v bodočnosti.	_
Gospodu banu so bile ob 50 letnici odposlane sledeče brzojavke:
Blagovolite sprejeti, g. ban, povodom Vaše 50 letnice moje naj-iskrenejše čestitke in izraze moje vdanosti in neomejeno spoštovanje.
BENKO JOSIP, nar. poslanec.
Ob Vaši 50 letnici Vam i skreno kiiče prebivalstvo naše ob čine: Še na mnogo leta naj Bog živi našega bana za dobrobit naše domovine in v ponos dravske banovine.
OBČINA M. SOBOTA K petdesetletnici čestita
SOKOLSKO DRUŠTVO Murska Sobota.
Ob priliki petdesetletnice blagovolite sprejeti iskrene čestitke in izraze vdanosti.
S. K. MURA. Plodovitemu Vašemu delovanju v korist edinstvene domovine, želimo tudi v bodočnosti božjega blagoslova.
SOČA V M. SOBOTI.
to je tudi vzrok, da vidimo našega jubilanta v tisti luči, kakor je svetila skozi dolga leta v besedi in pismu našemu prekmurskemu narodu. Če bi nastale tudi v življenju še takšne politične borbe in razdvojena menja, ostane vendar v našem listu zabeležena čista resnica kot dokaz, da no-
čemo nikoli kratiti časti narodnemu duhovniku, prosvetnemu delavcu, Idejnemu borcu in socijalnemu reformatorju, kakor je bil vedno g. Klekl.
Ravno iz tega vidika se pridružuje tudi naš list „Murska Krajina" vsem tistim številnim, ki so izrekli čestitke k jubileju.
Domače \?eSČ
Hlebi Jožef - iestdesetlefniti.
Gospod Klekl Jožef, vpokojeni župnik in bivši narodni poslanec, je praznoval 601etnico njegove življenske dobe. Rodil se je namreč 13 okt. 1874. kot sin kmetskih staršev v Čren-sovcih. Prebil je tudi on vsa trnjeva dijaška leta, predno je bil posvečen za duhovnika, kar se je zgodilo 11. julija 1897. na Tišini, kjer je imel novo sveto mašo.
So momenti v življenju, ko moramo popolnoma opustiti osebna mi šljenja in razmotrivati delovanje ene osebe zgolj iz čistega idealizma. Baš
—	Sv. Miklavž v M. Soboti. V sredo je prišel v noči in se podal kar po hišah, da razveseli male, ki so se stiskali materinega krila. Ugajalo mu je v našem mestu, ker se je v soboto zopet vrnil in takrat odšel kar k FJleku. Nekateri pravijo, daje bil ta večer preveč dolgočasen, dru gim pa ni bila prevelika živahnost po volji. Pa naj ustreže človek današnjemu svetu, če še svetnik ne more.
—	Miklavžev sejem je bil letos prav dobro obiskan. Od vseh strani so prihajali ljudje in napolnili Aleksandrovo ulico in Lendavsko cesto. Največ je bilo na trgu pšena. Smo pač v času, ko se ta pridelek najbolj upotrebljava.
—	Smrt uglednega meščana. V torek zvečer ob 7. uri je zatisnil oči g. Braun Alojzi. Že lansko leto se ga je lotila huda bolezen, a se je veščemu in izkušenemu zdravniku posrečilo rešiti mu življenje. Pred kakimi 14. dnevi pa se ga je prijela zlatenica, kateri je podlegel. Pokojnik je bil večkrat občinski odbornik. Zadnja le-\a se ni mnogo brigal za favno Živ-" ljenje ter je živel bolj za sé. S pridnostjo in varčnostjo si je pridobil precejšnje premoženje. Bodi mu zemlja lahka !
—	Javna dražba zaplenjenega orožja. Dne 20. dee. ob 9. uri dopoldne, se bo po členu 40. zakona o posesti orožja, odnosno po § 75 pravilnika za izvrševanje tega zakona, izvršila pri sreskem načelstvu v Murski Soboti javna dražba zaplenjenega orožja in municije. Pri licitaciji za lovske puške je potrebna še posebej izkaznica o članstvu pri Slovenskem lovskem društvu. Kdor hoče licitirati, naj si takoj preskrbi nabavno dovoljenje, ker se brez tega dovoljenja nikdo ne more udeležiti licitacije.
—	Šahovski turnir. Po daljšem mrtvilu so soboški šahisti začeli pretekli teden v kavarni Faflik šahovski turnir, katerega se udeležijo vsi močnejši igralci naše občine. Udeleženci turnirja so dokaj izenačeni in vsled tega obeta biti turnir soboških Alje-chinov in Vidmarjev do zadnjega kola zelo napet in zanimiv.
—	Božičnica Meščanskega doma. Meščanski dom v Murski Soboti je na svoji odborovi seji dne 11. dee. 1934 sklenil, da izroči veleobčini Murska Sobota v svrho božične obdaritve siromašnih otrok in delane-zmožnih odraslih revežev znesek Din. 1 200.— Pri tej priliki omenja Meščanski dom dejstvo, da kot tak ni dobil do sedaj za svoje obdaritve nobene podpore niti od strani občine, niti ni v to svrho nabiral od občinstva ali članov kateregakoli društva kakih prispevkov. Istotako nakazuje podpisano društvo tudi gori označeni znesek iz prihrankov na članarini z vljudno prošnjo, da blagovoli uprava veleobčine Murska Sobota istega uporabiti v enako svrho, kof fe to šTorli vselej Meščanski dom, to je, za obdaritev najrevnejših. Ne da bi se hoteli vmešavati v posle drugih društev pa prosimo občinsko upravo v M Soboti, da blagovoli storiti vse potrebne korake pri ostalih društvih, di se postavijo na isto stališče kot Meš čanski dom in darujejo gotove znesk< odnosno druga darila veleobčini, ka tera pa naj potom posebnega odbori izvrši vsakoletno božično obdarovanji najpotrebnejših. Tudi druga društvi naj torej stavijo na razpolago svoj prispevke iz lastnih prihrankov.
— V znanje. Proslava velikeg; cerkvenega praznika puconske evang občine, katera bi se vršila 15. in lf dee., se preloži na 22. in 23. de< Začetek ob 9. uri.
dlani in prste. Jutranja zora ju malo osveži. Bolj prijazno je, ko se vidita, Družba je vendar tudi nekaj. Hudnik se ozira po Rinežu in čaka, da ga bo začel grizti. Ali Rinež molči in niti ne pogleda v soseda. To pa je Hud-niku od sile. Ne more se več premagovati, da ne bi vprašal, kako je Rinež spal. Ampak odgovora ni in ni I Molčita in čakata dneva. In pričakala sta ga. Prva oseba, ki sta jo zagledala, je bila ženica, ki je hotela čez brv. Ali, ko je zagledala možaka, kako jahata brv, ju je vsa začudena pogledala in vprašala, če se ne more iti čez. Kaj sedaj ? Se bosta li spametovala in pustila ženi prehod? Kaj še ? Rinež je bil mnenja, da bi se pomaknila nazaj vsak na svojo stran in bi se potem vrnila. Toda Hudika so moči popolnoma zapustile. Ni se mogel več premakniti. Rinež bi mu rad pomagal, a možak bi bil zado-
voljen le, če bi ga prenesel na njegovo stran. Tega pa ne 1 Rinež ne sme zmagati. Ko je videl, da Hudnik ne odneha, je povedal ženi, da je mož zbolel in ga ni mogoče spraviti ne nazaj in ne naprej. Naročil je ženi, naj pokliče vaščane in, ker se možu blede, naj prinesejo tudi vrvi seboj. Hudnik bi rad odgovoril, a prijel se ga je hud kašelj. Ko ga je ta popustil, je bila ženica že davno proč. No, zdaj bo pa lepa, si mislita možaka. Kmalu bo zbrana vsa vas in bo govorila o čudnih jahačih.
Hudnik ni utegnil premišljevati, ko se ga poloti zopet hud kašelj. V tem pridejo prvi ljudje. Rinež jim vse lepo dopove in prosi, da bi spravili siromaka na oni breg. Hudnik ugovarja, daje znamenja, naj počakajo, da mu mine kašelj. Ker pa so Hud-nikove besede tako čudne in medle, so ljudje še bolj prepričani, da se mu
je zmešalo. In predno je možak zna je bil povezan in privlečen na sve breg. Seveda je Rinež tudi pomaga da so ga hitro zvezali in spravili dc mov. Spravili so ga takoj v postelj« Možaka so zapustile popolnoma mc či. Poslali so po zdravnika, a ta i imel kaj opraviti. Prišel je duhovnil ki ga je del v poslednje sveto olj in molil za umirajočega. Hudnik s je poslovil iz tega sveta. Umrl jel
Tudi Rinežu je bila dolga pot d doma. Toliko časa ne jesti in ne pit Ko je prišel domov, si je vrezal na prej kos „šunke" in potem je postav steklenico žganega k ustim in dol§ časa se ni mogel ločiti od nje.
Če bi bilo s tem že končano, bilo še dobro. Ali dejanje se je vrši še dalje in sicer v nebesih na X. oi delku. Tako nam pripoveduje Ivo Šor (Dalje.)
—	TeSanovci. Pretekli teden smo pokopali bivšega gostilničarja in posestnika Kuhar Štefana. Bolehal je že delj časa. Velika množica ljudi, med katerimi smo opazili tudi g. narodnega poslanca, ga je spremila na njegovi zadnji poti. Pogreb je pokazal, kako spoštovan je bil pokojnik. — V nedeljo pa smo v Soboti pokopali tukajšnjega trgovca Hirschl Leopolda. Velika množica Tešanovčarjev je pohitela na njegov pogreb in se posled-njič poslovila od njega. Tako smo v enem tednu izgubili dva ugledna in spoštovana občana. — Pokojnikoma večni mir, njihovim družinam in sorodnikom pa naše najiskrenejše sožalje.
—	Snaga je pol življenja, pravi ljudski pregovor. Brez Zlatorog-ovega mila pa ni prave snage v gospodinjstvu. To milo je vedno jednako dobro in v rabi izdatno. Zato naše domače Zlatorog ovo milo našim gospodinjam toplo priporočamo I
—	Kadar potuješ, glej, da pridobiš na času in denarju 1 Hočeš potovati v Zagreb, potem sedi na vlak zjutraj v Murski Soboti ob S26, prideš v Ormož ob 707 in se odpelješ v smeri proti Varaždinu ob 713 ter prideš v Zagreb ob 12i°. Vozna pot znaša 176 km in stane 76 Din. Če potuješ preko Zidanega mosta ob istem času v Zagreb, prideš tja ob ' 16" uri. Zgubil si na času cele 4 ure. > Prevozil si 232 km in plačal 101 Din. • Utrpel si poleg časovne zgube še 125 Din.
—	Gornja Lendava. Kakor vsem ^stanovom, je tudi kmetiškemu stanu 'posebno v sedanjih časih potrebna 'nadaljna izobrazba, zato bi bilo dobro, >da se tudi v našem kraju ustanovi 'prepotrebna kmetijsko nadaljevalna "šola. Vsled tega vabimo može infante l(nad 17 let stare) iz bližnje okolice, "ki imajo smisel za splošno in stroškovno izobrazbo, da se od 17. dee. "do vključno 23. decembra žglasijo v
>isarni narodne šole, kjer bodo dobili evsa nadaljna navodila in pojasnila.
/ slučaju, da se priglasi dovoljno eštevilo zanimancev, se bo po praznikih takoj pričelo z rednimi predavanji.
i
t Zimski spopt v Prekmurju.
V zadnjem desetletju je pokazalo ssmučenje neverjeten napredek in v 'kratkem razdobju je postala prej le limalo poznana zabava najpopularnejša ^športna panoga, ki je zavzela naravnost ogromne dimenzije. Smučarski 3sport se je razvil zlasti v Sloveniji »•do zavidne višine ter je prodrl tudi
relativno ravno Prekmurje. Pri nas 'se je le počasi ukoreninil ta lep in [fdrav sport, toda po skromnem začetku imamo tudi v Murski Soboti [(tnnogo vnetih smučarjev, ki izrabijo i vsako priliko, da odrinejo na bližnje jGoričko in se urijo v Telemarkih in ^Kristijanijah, da se vrlim Goričancem »'kar lasje ježijo. Res je, da Prekmurci ^nimamo Davosa, pa tudi Kranjske Ijgore in Rimskega vrelca ne, teda imamo ggna našem Goričkem prav lepe terene ijza začetnike in za izvežbane smučarje, le poznati je treba našo najožjo do-
movino. Omeniti je le Rogaševce, Gor. Lendavo, Mačkovce, Otovce in ne šteto drugih prijetnih prekmurskih vasi, katere so lepe in zanimive izlet-ne točke za vsakega smučarja. Toda» ker leži večina teh krajev daleč od železniške proge in je le težko priti do njih, namerava športni klub Mura organizirati v letošnji sezoni skupne izlete na Goričko tako, da bodo prijatelji narave prišli za mal denar do lepih izletov. Kdor se misli udeležiti skupnih izletov Mure, naj to javi po možnosti v najkrajšem času načelniku zimskosportne sekcije Horvatu Nikolaju ali pa klubovemu tajništvu v Prekmurski banki.
S tem pa delovanje Murine zimskosportne sekcije ne bo izčrpano. Sekcija Bo preskrbela tudi prijateljem drsanja zabave in užitka ter bo le-
SOKOL
čuvajte Jugoslavijo 1
Vsem bratom in sestram.
Uprava Sokolskega društva M. Sobota poziva vse svoje članstvo, da se udeleži „Žalne Akademije", ki bo v nedeljo dne 16. XII. 1934 ob 20. uri v Sokolskem Domu.
Na sporedu so žalne točke god-benega odseka, predavanje br. dr. VI. Brezovnika in M. F. melodrama „Krik Domovine".
Pri melodrami sodelujejo telovadni oddelki, dramski, pevski in godbeni odsek.
Omenjena melodrama je izšla v posebni brušuri in se dobi v predpro-daji pri br. Hahnu in Benčecu ter na večer uprizoritve pri blagajni.
Vstopnine k žalni akademiji ne bo, pobirali se bodo pa prispevki za „Socijalni fond Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Dne 17. XII., na rojstni dan blagopokojnega Kralja Mučenika, je za
tošnjo zimo urejevala za Soboto že tako potrebno drsališče.
Če vreme ne bo nagajalo, bodo pač prijatelji zime v Soboti prišli na svoj račun. — Nc.
Javna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 36 polj. del. in hlapcev, 1 opekar. kurjač, 4 kovači, 1 mehanikar, 1 klepar, 1 diplom, stroj, tehnik, 8 stroj, kjučav. pom., 12 mizarjev, 1 koiar, 1 gaterist, 1 ta-petnik, 6 krojačev, 1 čevljar, 4 mlinarji, 3 peki, natakar, 8 zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 8 trgov, pom., 13 navad, del., 3 privat, uradniki, skupaj 118 moških delavcev. 1 delavka, 13 služkinj in sobaric, skupaj 14 ženskih delavk. Dela ni na jazpolago.
vse pripadnike Sokola obvezen post. Doseženi prihranki na ta dan se morajo odvesti br. blagajniku društva in se bodo uporabili za gori omenjeni fond. Najmanjši prispevek je za člane Din 3.— za naraščaj in deco pa po 1. Din.
Pozivamo vse članstvo, da se točno drži navodil glede posta.
Naknadna prisega za vse one, ki dne 1. XII. 1934 niso mogli priseči, bo v petek ob 20. uri 30. min. v Sokolskem Domu.
Spominsko lipo bo vsadilo Sokolsko društvo na svojem novem letnem telovadišču (Radgonska cesta) v soboto dne 15. XII. 1934 ob 15. uri. Vabimo vse članstvo, naraščaj in deco.
Slike od proslave 1. decembra v Sokolskem Domu se dobijo pri br. Puraču.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandra I.
Zedinitelju t Zdravo !
Uprava s. d. M. Sobota.
VSAK TEDEN ENA.
Dva uradnika.
Prvi : „Še par mesecev, pa bom prilezel v 7. skupino, a zdaj sem še premlad."
Drugi: „če bi bil jaz minister, bi te postavil namesto v 7. skupino, v sedmi .... sveti zakon, kjer je večja potreba."
za eospoßinje
Koline.
V mestu, v najetem stanovanju, je klanje prešiča zelo težko, skoro onemogočeno. Meščani zato niso deležni veselja in dobrot „domačega praznika". Gospodinji je odvzetega s tem mnogo truda in skrbi, trpi pa radi tega občutno materijelno škodo, če pomislimo, kako nizka je cena živega prešiča, in kako drago plačujemo slanino in meso. Od vse klavne živine se pri prešiču najlažje izrabijo vsi deli. Česar ne moremo porabiti v svežem stanju, pa konserviramo (prekadimo) za poznejši čas. Ako gospodinja razpolaga s primernim prostorom in potrebnim denarjem, potem naj se ne straši truda dveh do treh dni.
Če nam mesto odvzame možnost domačega praznika, ima pa zopet to
dobro stran, da lahko kupimo vsako stvar na drobno in si tako pripravimo vsaj delne koline. Pri mesarju kupimo drobovje in čreva, na klavnici dobimo prešičjo kri, da si napravimo klobase po lastnem okusu. Na ta način pridemo tudi do godlje, ki je krona kolin. Nekoliko navodil, ki jih ne čitamo v receptih !
Za dobro in pravilno pripravo klobas je treba predvsem okusne zmesi, s katero napolnimo čreva in, ki naj ne bo preveč predišavljena. črev ne smemo preveč napolniti, ker se nadev pri kuhanju napne in klobase popokajo. Klobase kuhamo v kropu v široki posodi in ne preveč hkrati. Vreti morajo enakomerno in počasi. Dobro pa je, če jih tudi potem še preskusimo. S špiljo ali zobotrebcem klobase prebodemo. Tekočina, ki priteče pri tem iz klobase, ne sme biti krvava. Klobase pobiramo počasi in previdno iz posode, da ne počijo ali se ranijo ob špiljah. Izplahnimo jih v topli vodi in položimo dosti vsaksebi na desko, da se ohiade.	(Dalje.)
Slovo.
Pri hitrem odhodu na moje novo službeno mesto v Radovljico, mi je bilo nemogoče se osebno posloviti od vseh prijateljev in znancev, vsled česar se tem potom od vseh prav prisrčno poslavljam.
M. Sobota, 13. 12. 1934.
LAZAR ALOJZIJ
davčni uradnik
Najlepše, praktično DARILO za
B O Ž I Č so
PEKO
i E V L i I
oglejte zalogo ki Izberite « godrai.
MURSKA SOBOTA,
Bitka v Ženevi dobljena.
Madžarskemu revlzlonlzmu zadan usoden udarec. - Straine sanie o volni so minile. - Straten vtis na MadZarskem.
Velika borba našega zunanjega ministra Jevtiča, je končana. V noči od 10. in 11. decembra je dobila Jugoslavija v Ženevi od vseh civiliziranih držav na svetu ne samo priznanje za njeno miroljubnost, ampak tudi popolno zadoščenje. Svet društva narodov je kot najvišji mednarodni forum obsodil marsejski zločin, ter zahteval, da se krivci kaznujejo. Ta obsodba se ne nanaša samo na one krivce, ki so še na Madžarskem, ampak na vse udeležence in sokrivce teroristične zarote, posebno še na oba glavna voditelja Paveliča in Kvaternika. Društvo narodov bo pričelo z raz-čiščenjem marsejskega atentata. Ta sklep Sveta društva narodov pomeni,
da bo sedaj morala Italija izročiti vse krivce, ki se skrivajo na njenem ozemlju.
Na drugi strani pa povdarja Svet društva narodov obveznost vseh njegovih članov, da spoštujejo nedotakljivost in politično neodvisnost vsake posamezne države. Tudi madžarski delegat je glasoval za ta sklep in je s tem pred vsem svetom dokumentiral obveznost Madžarske, da bo spoštovala teritorjalno neodvisnost vseh svojih sosedov.
Madžarska vlada v svoji obrambi proti jugoslovenskim obtožbam ni dosegla uspehov. Dosežena je zmaga mirovne ideje Jugoslavije.
Ne pozabitelBoiuse^Hiai
Če nočete zamuditi, se lahko že vnaprej poskrbite za
Bolline okraske,
katere se Vam na željo shranijo. Okraski so lepi ter okusni. Cene so znatno znižane V slaščičarni
SIDONIJE NOVAK, Murska Sobota.
Iz delovanja Zdražbe tngovcetf v TTiurski So^i-Trgovine v nedeljo pred Božičem.
V nedeljo pred Božičem, t. j. dne 23. decembra lahko ostanejo odprte ves dopoldan ter takisto v nedeljo dne 30. decembra, t. j. nedeljo pred Novim letom, ker ostanejo na Božič in Novo leto trgovine zaprte ves dan.
Uprava združenja trgovcev v Murski Soboti.
Naredba o odpiranju in zapiranju trgovin.
«Službeni list» banske uprave Dravske bäuovine z dne 28. 11. 1934 objavlja naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnicah v Dravski banovini, ki stopi v veljavo dne 13. decembra 1934. Nova naredba prinaša precej izprememb in navajamo njena glavna določila. Trgovine smejo bito odprte ob delavnikih:
Čl. 2. Trgovine z mešanim špecerijskim in kolonijalnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo zanje posebni predpisi, kramarskè obratovalnice in brànjarije, smejo biti odprte poleti in pozimi od 7. do 12.30 ter od 14. do 19.30, izvzemši okoliš uprave policije v Ljubljani ter pred-stojništev mestne policije v Celju in Mariboru, kjer se te obratovalnice poleti popoldne odpirajo ob 15. uri.
Čl. 3. V vaseh se smejo obratovalnice odpirati zjutraj pol ure prej in zapirati pol ure kasneje.
Čl. 4. ProdajaJnice presnega masla in presne zelenjave, prodajal-nice mleka in mlečnih izdelkov, pro-dajalnice kruha in peciva ter proda-jalnice medičarskih izdelkov smejo biti odprte vse leto od 6. do 20. ure ure ter velja ta čas tudi za dostavljanje tega blaga po hišah.
čl. 5. Slaščičarne smejo biti odprte vse leto od 7. do 21. ure.
Čl. 6. Prodajalnice presnega in prekajčnega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. örfe in od 16. do 20. ure. Dovajanje in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4. ure, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt.
čl. 8. Trgovinsko obratovanji v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, v vežah, hodnikih in barakah nI dopustno v času, ko morajo biti iàprte druge trgovski obratovalnice za dotično blago.
čl. 9. Prodajanje in krošnjarenje po ulicah je pred 7.30 uro in po 18. uri prepovedano. Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, Časopisov, pečenega kòStanja, brezalkoholnih pijač, là sladotedà, preshega in posu-šenegi Séti ja fér kuhanih klobas po ulicah od 15. uré do 22. ure. Po Javnih lokalih se smejo prodajati noVÌne, revije in čas<$fci dò H. uré, ÉfccèV-ski predmeti, cvetlTce, prédfèlatfò sa$e in presno sadje, ä'okler so javni fotti! òdpfti.
Za pfttiaiBge ri trgih in ob tržnem času veljate predpisi, izdani Žd ftrisfòjnih obHTste* za ureditev tmregn promenr.
čl. 12. Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pri-staniščah ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovati poleti od 5. do 20., pozimi od 6. dó 19. ure.
Izjemne določbe.
Čl. 2Ì. čez poldne smejo biti odprte ve trgovine in obrtne obratovalnice. kolikor ni to vsebovano že v določilih prednjih členov :
1.	Če se mora delo v obratovalnici neizogibno nadaljevati čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferskim vplivom.
2.	Ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego 3 na teden.
3.	Če se obratovalnica seli.
Dovolila za primere iz točk 1. in
3. daje pristojno občno upravno ob-lastvo prve stopnje. V teh primerih je zabraqjena prodaja blaga.
Cl. 23. Neomejeno smejo biti odprte zvečer trgovinske in obrtne obratovalnice :
1.	ob višji sili,
2.	če je treba preprečiti izvestno škodo, ki preti dotični obratovalnici ;
3.	ob inventiziranju obratovalnice;
4.	če se obratovalnica seli;
5.	za čiščenje obratovalnice in urejanje izložb;
6.	prevažanje blaga z vozovi.
V	primerih pod 3. in 4. je treba dovoljenja pristojnega občnega upravnega oblastva I. stopnje. V vseh teh primerih ni dovoljena prodaja blaga.
Ob nedeljah morajo biti trgovinske in obrtne delavnice ves dan zaprte, kolikor ni so dovoljene izjeme.
Največ dve uri dopoldne itnejo biti v nedeljah odprte trgovine V vseh krajih, izvzemši policijski okoliš Ljubljane, Celja, Maribora ter Kranja ž okolico 5 km. Najkesneje ob 11. uri pozimi in ob 10. uri polètì pa morajo trgovine biti zaprte.
V	vaseh, trgih in mestih z največ 5 000 prebivalci jè dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne delavnice; ves delovni čas, kakor tudi vse trgovske in obrtne obratovalnice :
a)	poslednjo nedeljo pred božičem;
b)	če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali pondeljek;
c)	če se ob teh dneh obratoval-niaa seli ;
č) ob višji sili;
d)	za prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja nà poslednja 2 dneva ali na prve dneve v mesncu.
Državni prazniki.
čl. 27. Ofc državnih praznikih mora poCivàtl delo V trgovskih obrtnih obratovalnicah:
a)	ves dan: 1. na rojstni dan Nj. Vél. kralja (6 septembra). 2. ni dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. dee.)
b)	v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri : 1. na Vidov
dan (28. junija), 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija).
Točni čas odpiranja in zapiranja določi za vsak kraj pristojno občno upravno oblàstvo prve stopnje v času, ko se običajno opravlja služba božja.
Prav tako morajo biti trgovske in obrtne obratovalnice zaprte:
a)	ves dan: 1. na Novega leta dan (1. januarja), 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja), 3. na Telovo, 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra), 5. na božični dan (25. decembra).
b)	samo popoldan; 1. na praznik sv. Jožtfa (19. marca) z omejitvijo, da to ne velja za srez murskosoboški in dolnjelendavski, 2. na velki petek v srezu murskosoboškem, 3 na drugi velikonočni dan, 4. na praznik vne-bohoda, 5. na drugi binkoštni dan, 6 na dan sv. Petra in Pavla (29. junija) 7. na praznik Màrijinéga vnebovzetja (15. avgusta), 8, na^praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra), 9. na drugi božični dan (26. deeembra).
Čl. 31. V krajih s prebivalstvom različnih vereizpovedi morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice brez razlike zaprte po predpisih rimskokatoliške vereizpovedi, če pripada večina prebivalstva <v dotičnem kraju tej veroizpovedi.
Čl. 39. V času za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, a ta posel redoma ne sme trajati dalje ko četrt ure po času, določenem za zapiranje obratovalnic.
Čl. 41. Za poletje se smatro čas od 1. aprila do 30. septembra, za žimo pa čas od 1. oktobra do 31. decembra.
Oni lastniki obratovalnic, ki imajo protivno predpisom te naredbe svoje obratovalnice odprte izven časa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, sé kaznujejo v denarju od Din 50.— do Din 3.000 sorazmerno z obsegom obratovalnice.
Prepoved prodaje dinastičnih in patrijotičnih slik.
Vsled naročila odloka kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 15. XI. 1934, I. No. 8534/7 je prodajanje dinastičnih in patrijotičnih slik brez oblastnega dovoljenja brez-izjemno prepovedano, o čemer se opozarjajo vsi trgovci.
Proda se gostilna
s konvencijo 2
in 2 orala zemlje. Hiša zidana. Odda se tudi v najem. Več se poizve pri
pollak Samuelu
MURSKA SOBOTA, ZVEZNA ul. 2
Kdor ima na proàaj mlatilne garniture
(Walzen - ganz - Danfaviz) ter druge vsakovrstne predmete, naj se zglasl pri
I. D O Hi AN, Gornja Bistrica,
pošta Črensovci v Prekmurju.
Za pismene odgovor ie poslati Din 5 r znamkah.
Občinske volitve v Čehoslovaški.
V Čehoslovaški so bile občinski volitve, pri katerih so komunisti do živeli popolen poraz. Majhen napre dek so zaznamovali socialisti. Tud nacijonalna opozicija Stribrny Kramar je nazadovala.
TON-KINO
Lastnik O. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
Vojaška tonfilmska šala
Lažni feldmopšal
V glavni vi.: Vlasta Buriai in Rod a-Roda.
I
Predstave se vriijo:
V NEDELJO, dne 16. dee. ob '/3 4. uri popoldne in zvečer ob !/a 9- uri.
V na|em so odasta stanovanj
š 1. januarjem in sicer eno na Lendavski i štev. 44, sestoječe iz dreh sobic, kuhinji drvarnice in z vrtom. Na razpolago je tui klet in podstrešje, — drugo » Grajski ulii štev. 5. obstoječe iz: ene sobe s kuh njo, s shrambo, kletjo in vrtom. — Oglasi se je^pri lastniku obeh stanovanj, LANŠČA FRANC-u, na Lendavski cesti 5. c
HIS MASTER'S VOICI RADIO APARAT
predn|aii|o «r vsem.
PtèprKafte Sel Obiščite nas 1 Odlične RCA cevi več no v skladišču 1 Popolna oskrba v lastni mehanični delavnici I Selektivnosti Prileten zvok Malenkostna poraba toka !
DITTRICH EDVARE
MURSKA SOBOTA.
Iščem stanovanje,
premljene sobe v sredini mesta v M. Soboi Prednost imajo tisti lastniki, ki dovolijo tui uporabo kuhinje. Večsepofave pri upravi list
Zahvala.
Ko se je poslovil od nas naš predobri oče, soprog, brat, stari oče, stric in tast
Hirschl Leopold,
smo od vseh strani sprejeli številne izraze sočutja, kar tfäm je lajšalo žalost v teh fèftih trenutkih. Hvala préd-vsem občanom tešanovskim in mtr-tjanskim in vsem ostalim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo pokojnika k večnemu počitku.
Tešanovci—Morska Sobota
11. XII. 1934.
Žalujoči ostali.