97
Delavsko ljudstvo, ki hiti zdaj v to središče svetovnega prometa, stanuje bogvekje zunaj mesta. Tukaj pa nihče ne prebiva, ker v City se le denar služi in bogastvo kopiči. Bogataš ne stanuje tod, ker hoče mirnejšega, zdravejšega stanovanja z vrtovi in nasadi, revež pa stanovanj tu plačati ne more. Zato zdaj vse dere noter. Sluge in hlapci so prvi, ki morajo biti na mestu. Podzemska mestna železnica bruha iz svojih rovov stotine, ki
so se iz okolice pripeljali v mesto za en groš. Kmalu so trotoarji polni ljudi, ki hite-vajo vsi za nekim skupnim smotrom, a se ne poznajo med sabo, se ne pozdravljajo in ne govore. Na njihovih obrazih leži globoka resnost, katero jim je začrtala skrb za življenje z globokimi zarezami.
Ljudem se pridružujejo vozovi. Težki tovorni vozovi škripajoč nosijo svoja bremena; vseh vrst so:  veliki  in zaprti, kakor Noe-
»  „DOM IN SVET" ST. 2. 1905.
tova ladja, ali odprti in obloženi, da jih komaj vlečejo močni konji zalitih teles in jeklenih udov. Vmes pa hitro švigajo iz-voščki s svojimi lahkimi vozovi. Med njimi so posebno urne dvokolesne kočije, prava posebnost, pa tudi potreba londonskih ulic. Na dveh kolesih je sedež za dva človeka, nad njima je streha, in s strehe doli vodi vajeti voznik, ki sedi visoko zadaj. Skozi vsako gnečo se prerije  ta lični in urni vo-
ziček, ki mu je praktični Anglež v nekem poetičnem trenotku dal prijazno ime njegovega iznajditelja — „hansom"!).
Prodajalne se odpirajo in z ropotom se dvigajo železni zatvori pred vratmi in okni. Takoj ožive hiše in začne se urno tekanje vun in noter. Trgovski delavnik s svojim nemirom in umetno povzdignjenim prome-
!) Handsom (izg.: hansom) = lep, čeden.
7
LONDON: PRED „ANGLESKO BANKO"