The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIČAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 252. CHICAGO, ILL., SREDA, 31. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 31, 1930. LETNIK XXXIX. SODNIJA JE IZREKLA RAZSODBO PROTI ZDRUŽENJU DVEH NAJVEČJIH JEKLARSKIH DRUŽB DEŽELE. _ PRI PRAVDI BILE NAJETE NAJBOLJŠE JURIDIČ-NE MOČI DEŽELE. I__ Youngstown, Ohio. —1 V ponedeljek zvečer je bila pri tukajšnjem sodišču izrečena razsodba v pravdi, o kateri se lahko reče, da je bila ena najbolj senzacijonelnih v industrijskem svetu v tej deželi, pri katex-i so se kresale zmožnosti najboljših juridičnih o-sebnošti dežele. Pravda se je vodila za to, naj se li spojite dve največji jeklarski družbi, namreč Bethlehem Seeel Corp. in Youngstown Sheet and Tube Co. Sod-nija je odločila proti spojitvi. Pri zadnjem zborovanju delničarjev Sheet and Tube Co., ki se je vršilo 9. aprila, so se delničarji izrazili za spojitev, k^kor so pristaši združenja zatrjevali. Proti pa je nastopil G. S. Eaton, finančnik iz Clevelanda, češ, da je imel na zborovanju zadostno število "proxijev", s katerimi so ga da je glasoval za nje tako, da je imel večino glasov pri zborovanju. Ko je bila tožba vložena, še je pričela dirka za delnice. Obe stranki ste jih pričeli kupovati, kolikor jim jih je prišlo v roke, samo, da bi pri od-ločevanju zadobili večino glasov. Eaton sam je porabil v najkrajšem času osem milijonov dolarjev za nje. -o- KRVNA OSVETA MED DVEMA DRUŽINAMA Salem, Ind. — Že dolgo vrsto let je obstojalo smrtno sovraštvo med družinama Gibson in Spurlock, ki ste se nedavno priselile semkaj. Med zadnjimi čini tega sovraštva je bil umor, ki ga je izvršil stari Gibson nad očetom Spur-lockove družine. V odgovor na to sta dva Spurlockova sinova umorila ubijalca. Bila pa sta aretirana in zaprta v tukajšnji ječi. Gibsonovim sinovom, štirim po številu, pa ni ugajalo, da bi zakonita justica maščevala umor nad njih očetom, in so skušali sami opraviti to delo. Vdrli so v ječo, da bi Spurlocka izvlekli iz nje. Ker so naleteli na odpor, so se poslužili orožja ter ranili tri policiste, na kar je eden ranjenih policistov ubil enega izmed bratov. Drugi trije so pobegnili, a oblasti so odredile obsežen lov za njimi. POBIJANJE NA KITAJSKEM Muslimanske tolpe koljejo prebivalstvo in pustošijo mesta v daljnjih severozapadnih pokrajinah dežele. Šangaj, Kitajska. — S strahovitimi napori se mora boriti toliko preizkušena Kitajska za dosego resničnega miru in reda. Še se ne uduši požar v enem koncu dežele, ko se že vname drugi konec tako, da kri teče neprestano. Državljanska vojna, ki je divjala v severovzhodnem delu dežele, se je končno k sreči končala. Še predno pa je bilo te konec, so v južnih delih dežele izbruhnili nemiri divjih komunističnih tolp, ki so plenile po mestih in pobile na desettisoče ljudstva. Kakor pa pripovedu pooblastili odsotni delnič-ai^WGjo zdaj zadnja> zup02neia poročila, obstoji enak položaj tudi v severozapadnih pokrajinah. Ta poroči'.?. govore, da j6 bilo v omejenih pokrajinah tekom zadnjih dveh,mesecev po-morjenih nad 30,000 Kitajcev. Klanja izvršujejo oborožene tolpe muslimanov, ki kakor blazne požigajo mesta in pustošijo polja. Da bi o njih poče-njanju ne izvedel ostali svet, so porezali telefonske in brzojavne žice in postavili pod cenzuro vso pošto. Zato so se poročila o krvavih činih tudi zapoznela, in osebno jih je prinesel neki begunec iz ogroženih krajev, kateremu se je posrečilo uiti. Po poročilih so mohame-danci samo v enem mestu pobili okrog 20,000 oseb, mesto samo pa nato zažgali. V nekem drugem mestu so vse moške okrog 4000, postrelili, ženske odpeljali s seboj, otroke Pa prepustili na mestu njih u-sodi, da zmrznejo, ali pa gladu pomrejo. Poslan je poziv na nankingško vlado, naj nujno pošlje vojaško pomoč, češ, da bo drugače vse prebivalstvo v omenjenih krajih pobite. VABLJIV PRIZOR ZA LOVCE ZA 10 CENTOV DOBIL $12,000 Los Angeles, Cal. — Pred meseci je iz Burlington, Ia.. prišel semkaj F. P. King, da obišče svojega priletnega strica, Jakoba Katt. Da bi možu napravil veselje, mu je prinesel seboj zavoj izredno močnega tobaka, o kakoršnem je vedel, da ga mož rad žveči ter plačal zanj 10c. Stric je zdaj umrl in v njegovi oporoki so našli postavko, s katero zapušča dobremu vnuku svoto 12 tisoč dolarjev, "ker je bil tako pazljiv". S takega kraja, kakor ga vidimo na sliki, bi najbrž niti najslabši lovec ne prišel prazen domov. Škoda je le, da bi te divjačine ne smel streljati. Je to namreč skupina jelenov v Jackson Hole, Wyo., ki stoje pod oskrbo in pod varstvom države in federalne vlade. Vseh skupaj jih je okrog 20,000. KRATKA JE BILA LOČITEV Chicago, 111, — Vzorna ljubezen je vladala med zakoncema Charles in Emily Bullard. Poročena sta bila skoraj 64 let, a niti po tolikem času skupnega življenja nista želela, da bi ju smrt predolgo ločila. Naklonjeno pa jima je bilo, kakor sta želela. Preteklo nedeljo je umrl mož v starosti 84 let. Nič pa ni vedel, da je natančno 100 ur pred njim umrla tudi njegova žena, ki je bila bolna že več tednov. V torek je še mož tako zbolel, da so ga morali prepeljati v bolnico. Ob njegovi odsotnosti je v sredo izdihnila žena, o čemer pa moža, boječ se za njegovo stanje, niso obvestili. ŠIRITE AMER°. SLOVENCA! ZADUŠENA VSTAJA V JURČIJl Turčija udušila vstajo, ki je bila naperjena proti vladi. Istanbul, Turčija. — Nad i000 oseb je aretiranih in čaka jih bržkone smrtna kazen za pričetek uporniškega- gibanja, ki so ga vzprizorili proti sedanji vladi pretekli teden. Vlada namerava po celi državi proglasiti obsedno stanje. Kakor kažejo vladna poročila, je bil ves upor podvzet z mohamedansko-verskega stališča, in sicer od turških svečenikov, dervišev. Prvi izbruh se je pojavil v mestu Menemi, kamor so derviši pripeljali skupino svojih pristašev, ki so vsi nosili na glavi fese, ki so zdaj zakonito prepovedani. Pozivali so prebivalstvo, naj se upre vladnim odlokom, s katerimi se skuša uvesti zapadna civi: lizacija v Turčijo. — Na podoben način se je dalo znamenje za upor tudi v nekaterih drugih mestih. BITKA V FRANCOSKI KOLONIJI Pariz, Francija. — Francoske čete so imele ljuto bitko v koloniji Moroko, ko so na božični dan divji rodovi, močni kakih 200 glav, napadli domačine v alžirskem ozemlju, ubili tamkaj glavarja nekega rodu' in zaplenili nad 100 kamel. ——o—— SAMOUMOR — NAJBOLJ RAZŠIRJENA "KUŽNA BOLEZEN" New York, N. Y. — Metropolitan življenjska zavarovalnica je izdala statistiko o u-mrljivosti med njenimi člani, katerih število znaša okrog 19 milijonov. Iz štatistike je razvidno, da je bilo leto 1930, vpoštevajoč prvih 11 mesecev, ena najbolj zdravih let za Ze-dinjene države in Kanado. U-mrljivost je namreč znašala 8.6 na tisoč, dočim je bila za leto 1929 za isto dobo 9.4. — Zelo se je zmanjšalo število nalezljivih in kužnih bolezni, pač pa se je nevarno razširila druga kužna bolezen — samo-umor. KRIŽEMJVETA — Havana, Kuba. — V zvezi z zadnjo odkrito zaroto proti predsedniku je aretiran župan mesta San Antonio. Zaprt je tudi neki klub, ki obstoji iz prominentnih tukajšnjih meščanov. Tudi javni plesi niso dovoljeni. — Oslo, Norveška. — V kaznilniški trdnjavi Aker-shuss v tukajšnji bližini je v nedeljo izbruhnil cgenj, zaradi katerega so morali biti vsi kaznjenci izpuščeni. Po dve-urnem naporu je bil ogenj obvladan. — Leghorn, Italija. -— Nad 40,000 oseb je v nedeljo prisostvovalo prizoru, ko je bila tukaj prvikrat izpuščena v morje nova bojna 10,000 tonska križarka "Gorizia". To je že peta križarka, ki jo je po vojni zgradila Italija. — Sao Paulo, Brazilija. —' Vsled dolgotrajnega deževja je vodovje v tukajšnjem okraju tako narastlo, da grozi resna poplava. Do zdaj je moralo že okrog 5000 oseb zapustiti svoja domovanja. — Teheran, Perzija. — Neki pastir je slučajno naletel na redko dragocenost, ki ima veliko starinsko vrednost, namreč na starinsko rakev in na kristalni vrč. Za oba pred meta se domneva, da sta stara najmanj 2500 let in bosta poslana v London v muzej. --o- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo. na? Ko cp-l "«*1> njesrovib prijateljev! ZANIMIV roman "Vrata 'izdajalcev' začne z jutrišnjo številko. Citajte ga od začetka, kajti vemo, da boste vživali v njem vseskozi, ker je res zelo zanimiv. Istotako naznanjamo, da imamo pripravljenih za to leto še več drugih zanimivih povesti in romanov, ki pridejo na vrsto med letom, tako da bo list skozi celo leto, kar se tiče povesti izredno zanimiv. Obenem priporočamo vsem naročnikom, naj list priporočajo svojim sosedom in prijateljem, da si še oni, ki ga nimajo nanj na-roČe. SKRB ZA RUSKE'KAPITALISTE" Sovjeti otvorili posebne prodajalne za bivše bogataše. —o— Moskva, Rusija. — Najrevnejši med revnimi so danes v Rusiji bivši bogataši. Kljub temu pa, da jim je bilo zaplenjeno vse njih imetje, so še danes ožigosani kot kapitalisti in kot takim se odreka pravica celo do najnujnejših življenjskih potrebščin. V takozvane kooperativne prodajalne, kjer se delavcem deli na karte pičli živež, oni nimajo dostopa. Zadnje dni pa se je sovjetska vlada pokazala napram njim žejo "velikodušna". Otvorila je po mestu več prodajalen, kjer se brez kart dobi vse. Nakup v tem prodajalnah pa si more privoščiti le resničen kapitalist, kajti cene v njih so gorostasne. Tako stane funt sira $6, krompirja 25c, jabolk/ $1, itd. Med kapitaliste prište vajo sovjeti tudi duhovnike. -o- ŽRTVE OGNJENIŠKEGA IZBRUHA Batavia, Java. — Vulkan Merapi ki je pričel pred dvema tednoma usodno delovati, še vedno meče iz sebe v manjših množinah pesek in lavo. Delavstvo, ki je bilo poslano ponesrečencem na pomoč, je do zdaj naletelo na več kot 1300 mrtvih trupel oseb, ki so podlegle ob izbruhu. Več sto oseb je pa še vedno pogrešanih. Iz Jugoslavije, STRAŠNA SMRTNA NESREČA MED ZAGORJEM IN TRBOVLJAMI. — MRLIČ NA STREHI VAGONA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. VLADNA PALAČA ZGORELA Bismarck, N. D. — Zakono-dajska zbornica države North DakOte, ki se ima zbrati 6. januarja, je ostala brez domovanja, ko je preteklo nedeljo izbruhnil v vladnem poslopju požar, ki ga je poškodoval tako, da je neporabno. Mnogo starih zapiskov, ki jih niso mogli rešiti, je uničil ogenj. Zbornica bo začasno nastanjena v novem okrajnem vojnem spominskem poslopju in v mestnem avditoriju. -o- Kdor se brani časopisa, ta se brani znanja in to v lastno škodo- Vlak ga je povozil Trbovlje, 10. dec. — Danes zjutraj se je odpeljal nadzornik Anton Kolarič z drezino iz Trbovelj v Zagorje po službenih opravkih. Ko se je vračal nazaj proti Trbovljam, se je, da se izogne brzovlaku, vozil po tiru tovornega vlaka. Vedel je, da ima vlak priti, vendar je mislil, da ga še ne bo tako kmalu in pa računal je na to, da se bo tovorni vlak pred signalom vsekako ustavil, kakor se često dogaja. Menil je, ko enkrat brzovlak od-brzi mimo, bo on svoje vozilo premenil s tovornega tira na drugo progo, po kateri bi srečno brez nezgod prišel domov. Ker je ravno takrat močno deževalo, je imel Kolarič pred seboj razpet dežnik in ni veliko pazil na progo pred seboj. Tako tudi ni opazil tovornega vlaka, ki mu je prihajal nasproti in ker je v ravno istem trenutku pridrvel po drugi progi za brzovlak, tudi ni slišal ropotanja. Tovorni vlak je pridrvel z vso silo in se zaletel v drezino, na kateri se je vozil Kolarič, Nesrečneža je popolnoma pomečkalo. Nesrečni Kolarič je stanoval v Trbovljah na kolodvoru. Pokopali so ga v Rogoznici pri Ptuju. -o- Brezplačna vožnja Split, 10. dec. — Na strehi potniškega vlaka, ki prihaja iz Zagreba, so na tukajšnji postaji našli mrtvo truplo moža, starega okolu 25 let. Sodijo, da se je hotel neznanec najbrže brezplačno kam peljati, pa ga je iz neznanega vzroka dohitela smrt na strehi vagona. Niso pa mogli ugotoviti, kdo bi bil. -o-- Smrtna kosa V celjski javni bolnici je umrl Friderik Zerovnik, obč. sluga, star 51 let. — V Mariboru je umrl Kari Prinčič, go-stolničar, star 54 let. — V Ljubljani je umrl Anton Zupančič. — V Breznem je umrla Alojzija Mayer, veleposest-nica, stara 72 let. — V Noverr mestu je umrla soproga kiparja Radoslava Ažmana. -o- Jubilej fare Dne 5. decembra je minilo 25 let, kar so v Menišovcih na Notranjskem dobili faro. Duhovnika so imeli že poprej, ki je oskrboval daleč na okolu raztresene podružnice cerkniške fare. Možje so se ojunačili in stopili pred tedanjega vla-diko, škofa ljubljanskega, sedaj nadškofa v Gorenjem gradu, Dr. . B. Jegliča, s prošnjo, da bi jim ustanovil faro. Škof je njihovi želji ustregel. Prvi župnik je bil Franc Dimnik. Letos so se na skromen način hvaležno spominjali prvega jubileja. -o- Slovesen sprejem Zelo slovesno so Ljubljan- čani sprejeli novega bana dravske banovine, s sedežem v Ljubljani, Dr. Drago Maru-šiča. Dr. Marušič je rojen na Goriškem. -o- Bled Novi moderni hoteli v blejski okolici rastejo eden za drugim kakor gobe po dežju. Do spomladi bo postavil lesni industrialec iz Zasipa, Valant Anton, na cesti, ki pelje proti Vintgarju, zopet en nov moderen hotel. -o- Rudarska maša Kočevski rudarji so zelo slovesno praznovali praznik sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. V mestni župni cerkvi se je darovala slovesna sv. maša, katere so se vsi rudarji udeležili. Samo tri dni na teden V kočevski "Tekstilani" delajo že od 1. decembra samo po tri dni na teden. Delavec s skrbjo gleda v bodočnost, ker ni zaslužka. -o-- Požar Niso se še pozabile grozote zadnjega požara in zopet je v Dolenji Lendavi pogorela hiša Januša Mojdrica. Požar mu je uničil vse premoženje. Požar je povzročila petrolejska svetilka, katero je enoletni žre-bec prevrnil v hlevu. -o- Brata je zaklal V prepiru za posestvo sta se sprla v okolici Karlovca brata Janko in Stjepan Mik-šič. Pri tem je Stjepan potegnil nož in prerezal bratu grlo. Janko je kmalu nato izdihnil. -o- Iz strahu pred kaznijo Ivan Horvat iz Cvetkovega vrha pri Veliki Nedelji je pobral svojemu gospodarju 1000 Din ter izginil brez sledu. Ko je denar zapravil, se je zbal posledic, katere bi ga zadele, ako se vrne, ali če ga dobi v roke postava. Šel' je in se na domu svoje matere obesil. -o- Kranj napreduje V Kranju si po letu ravno tako lahko postrežeš s sladoledom, ki ga vozijo v vozičkih, kakor v Ljubljani. V jeseni so začeli na ta način z razpečevanjem pečenega kostanja. Najnovejše za Kranj je pa voziček, okeli katerega se zbira največ delavstvo, ki se vrača iz tovarn in si kupi za par dinarjev tople .hrenovke ali klobase. -o- S stolom po glavi, ker ni hotel plačati S krvavo glavo je prišel v Kranju na policijsko stražnico delavec Konrad Kline. Povedal je, da sta z gostilničarjem L. M. v njegovi gostilni pila kuhano vino do jutra. Ker pa on ni hotel plačati, ga je gostilničar s stolom po glavi. Vtm t j.'. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 31. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC i"Prvi in najstarejši slovenski t list v Ameriki. Ustanovljen leta .1891. Izhaja Vsak dan razun nedelj, fleljkov in dnevov po prjunikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva >n uprave; |849 W. 22nd St., Chicago, 111. (Tele^n: CANAL 0098 Naročninar Za celd !etb "rtMV".....t.....M.M|«"»Ii>»$»5.00 Za fcfol leta ..........,j...i»M»H««M» 2.50 ga Sfettt leta -........................„„„.... 1.50 Za Chicago, Kanado in ErropO : Za celo leto ......„.„..........................$0.00 Za pol leta ....................................... 3.00 Za četrt leta .................................... 1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year .................................. $5.00 For half a year ................................ 2.50 For three mpnths ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, rdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ■ i ' ■ *-- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as. second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. stvo in zvestobo. List pa Vam zagotavlja svojo zvestobo. V tem duhu se poslavljamo od leta 1930 s hvaležnostjo v srcu do Boga in za tem pa našemu dobremu slovenskemu ljudstvu, s katerega sodelovanjem so se dosegli tako lepi, večkrat skoro nepričakovani uspehi na polju katoliškega tiska. Zato, gledajoč na lepe uspehe v preteklosti, stopamo junaško pred duri in na prag novega leta 1931. Dal Bog, da bi bilo srečno in plodonosno! Na starega leta dan In zopet je poteklo leto. Še nekaj ur in leta 1930 ne bo ,Več. Ostali bodo o njem zabeležki v zgodovini in le spomini nanj bodo živeli in pripovedovali človeštvu, kaj se je v njem zgodilo, naredilo in doseglo na tem in onem polju. V splošnem je bilo leto 1930 podobno drugim, le v raznih razvojih in potekih se razlikuje od drugih let. Najbolj značilna razlika leta 1930 od prejšnjih zadnjih let se je pojavila na polju gospodarstva. Gospodarske krize so se pojavile v takem obsegu, da jih nobeno leto tega stoletja ne pomni. So bili slabi časi, toda v drugih razmerah. Letošnje leto, razun nekaj mesecev v začetku, je bilo zelo slabo zlasti za delovno ljudstvo. Po nekaterih krajih je bil skoro celo leto u-stavljen obrat, po nekaterih se je vodil le delni obrat po dva in tri dni na teden. Delavske plače so znižavali od dneva do dneva, tako da ubogi delavec gara celi dan, pa komaj zasluži za kruh za svojo družino, po večih krajih pa niti tega ni. Plače so se znižavale, delo se je omejevalo, a na drugi strani cene življenjskim potrebščinam so se pa še celo zvišavale pri gotovih predmetih. Na ta način ni čudno, če je veliko ljudi obubožalo. V vrlo čudnih razmerah živimo. V razmerah, ki morda bodo kaj kmalu mejnik, zgodovinski mejnik v socialnem življenju človeške družbe. Zdrav razum mora povedati vsakemu, da tako, kakor je bilo v tem letu, dolgo iti ne more. Prišlo bo do spremembe v družbi in to morda ne bo dolgo, in daj Bog, da pri prišlo do pravične, poštene spremembe, v kateri naj dobi vsak to, do česar je na podlagi pravičnosti upravičen. Pravica, prava pravica naj vlada. Važno in zgodovinskega pomena pa je bilo leto 1930 za nas amerikanske Slovence. Zabeležiti imamo letos zlasti važen dogodek v svojo kroniko in to je STOLETNICA BARAGOVEGA PRIHODA v to zemljo. Bilo je ravno danes, na starega leta dan pred 100 leti, ko je stopila prva slovenska roga na to zemljo, noga našega svetnika BARAGE. V tem oziru pa je bilo letošnje leto najvažnejše, bolj važno, kakor katero drugo doslej, to je za nas amerikanske Slovence. Stoletnica Barage se je proslavljala dostojno in na zelo spoštljiv način po več naših slovenskih naselbinah, in te proslave so se povsod dobi-o obnesle. Bila so že o njih objavljena lepa, primerna poročila, in čitateljem je o njih že znano. V tem oziru je letošnje leto zgodovinsko važno za nas vse amerikanske Slovence. Spomin na leto 1930 bo ravno radi te naše zgodovinske obletnice našega velikega Barage še dolgo živel v zgodovini Ameriške Slovenije. Ne bilo bi pa prav, ko bi se ne spomnili ob tej priliki, ko gledamo nazaj v dneve ravno zginjajočega leta, naših prijateljev, naših vrlih naročnikov "Amerikanskega Slovenca". Reči moramo eno: bili so nam zvesti v tem letu, kakor more biti zvest le samo pravi prijatelj. V časih, kakoršnih so bili letošnje leto vsled velike depresije v industriji, pa biti tako zvest, kakor so naročniki "Amerikanskega Slovenca,", je posebnost, ki zasluži posebno priznanje. Mi to prijateljstvo globoko cenimo in javno izjavljamo, da smo ponosni nanj. Dal Bog, da bi to zvestobo in prijateljstvo do lista vsi naročniki obdržali še naprej. Hvala Vam, naročniki, za Vaše prijatelj- SMRTNA KOSA V PUEBLU Pueblo, Colo. Že precej časa se nihče ni oglasil iz naše naselbine. Bom pa jaz zato povedal, da pri nas je za delavca ravno tako slabo, kakor drugod. Večina rojakov ki delamo, smo zaposleni v tukajšnji jeklarni pri različnih delih. Je tudi precej naših rojakov, ki imajo precej odgovorna dela. Dela se pa ne sedaj po celi teden, kakor se je delalo kedaj poprej. Sedaj se dela nekako po 3 do 4 dni na teden. Seveda je to zelo majhen zaslužek, pa moramo biti tudi s tem zadovoljni, ker ni boljšega. Mislimo si pa vsi, da bo že enkrat prišlo ,da bo boljše. Ne vemo pa kedaj bo. Smrt pa med nami ne počiva. Dne 22. nov. je pobrala Martina Pele, starega 78 let. Umrl je previden s sv. zakramenti. Pokojni je bil rojen v Prevale, fara Hinje, na Dolenjskem. Že večjet je bolehal na revmatizmu. Tukaj zapušča dve nečakinji, Mrs. Joe Pugelj in Mrs. Jos Kralj ter enega nečaka Mr. Louis Pele, ki so vsi v Pueblo, Colo. Pokojni je bil v Ameriki 49 let. Zadnjih 9 let svojega življenja je bival pri svoji nečakinji Mrs. Pugelj. Vsem rojakom prav lepa hvala, ki so prišli ga obiskat v njegovi bolezni in ob njegovi smrti. Tebi Martin pa naj. bo lahka tuja zemlja. Umrla je tudi Ana Žagar. Trpela je revica dolgo časa. Za njo žaluje vdovec Jakob Žagar in nedorastla deca. Naše sožalje. Joe Kralj. -o- SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ BARBERTONA Barberton, Ohio. Tukaj je preminul v najlepši mladeniški dobi Frank Lin-tol. Star je bil komaj 18 let in že se je moral posloviti s tega sveta. Bil je jako mirne narave in je dolgo vrsto let služil pri sv. maši ali ministriral. Še tudi sedaj, če prav je bil že fant, smo ga večkrat videli pred oltarjem ko je ministriral, posebno za večje praznike. Zapušča žalujočega očeta, enega brata in sedem sester. Mati mu je umrla pred enim'le-tom. Zato je ta smrt še večji u-darec za družino. Pa si ne moremo nič pomagati, kakor da se uklonimo božji volji. Preostalim globoko sožalje. Gospa Štorklja se je tudi k nam v Barberton zatekla in prinesla zdravo hčerko, prvo-rojenko k Mr. in Mrs. Josip Cič, na 15. cesti. Mati in hčerka sta zdravi. Naj še omenim, kako lepo smo obhajali sveti dan. Imeli smo 3 sv. maše. Pri polnočnici je bila cerkev natlačeno polna do zadnjega kotička, kakor menda še nikoli tako. Pa tudi pri drugih dveh sv. mašah je bila cerkev polna vernikov. Naj še omenim, da sem koledarje Amerikanskega Slovenca že razposlala povsod, Ako bi ga kdo slučajno ne dobil in sem katerega izpustila, naj se zglasi pri meni," ker jih imam še na razpolago. Kamor sem koledarje nesla, povsod so jih bili prav veseli, ker letošnji koledarji so res nekaj krasnega in tako lepi, da je vsak koledarja res vesel. Srečno in veselo novo leto vsem naročnikom v Barbertonu in vsem naročnikom Amerikanskega Slovenca. Mary Železnikar, zastopnica. -o- VABILO NA DOMAČO FARNO ZABAVO Chicago, 111. Vsem rojakom tem potom naznanjamo, da priredimo v sredo, na Silvestrov večer, takoj po cerkveni pobožnosti v spodnji šolski dvorani, ljubko, domačo zabavo, na katero vse prav uljudno vabimo. Pridite, da se v krogu svojih domačih, prijateljev in znancev, poslovimo od starega leta. Vstopnina prosta. Za obilno udeležbo vabi Odbor. Artacli, katera zasluži našo pohvalo, se je krasno razlegalo po cerkvi. Cerkev je bila za ta praznik krasno ozaljšana. Kar je pa višek božičnega praznika je pa to, da je skoro vsa župnija pristopila k mizi Gospodovi, posebno moški. Le nekaj je bilo, kar se mora obsojati in to je, da so bili "neki fantje" pijani. Hvala Bogu, da je tu na Willardu malo takih. Po večini so naši fantje prav lepega obnašanja in zaslužijo vso pohvalo. Na Silvestrov večer priredi naš dramatični klub nekaj, kar se bo izplačalo iti pogledat. Kaj je vse na programu bo videl tisti, ki pride na omenjeni večer v dvorano. Začetek bo točno ob 7:30 (ob pol osmilf). Sedaj povem samo to, da kdor je rad dobre volje naj pride. Vstopnina je samo 35c. Tudi "Santa" pride ta večer in je obljubil, da bo obdaroval stare in mlade. Očetje in matere, le pripeljite ta večer vaše male v dvorano, da vidijo "Santa Clausa" in da tudi dobe, ker bo on delil. Po programu, če bo kaj prostega časa, bo pa Mr. Jos. Pekolj orchestra pre-skrbel za plesaželjne, da bodo tudi oni zadovoljni. — Vsem naročnikom Amerikanskega Slovenca pa želim prav srečno in veselo novo leto. Ludvik Perušek. NEKAJ NOVIC IZ WIL-LARDA Willard, Wis. Mrs. L. Perušek, ki se je bila pred skoro tremi meseci nevarno opekla, je sedaj toliko boljša, da lahko vsak dan za nekaj časa hodi po sobi. Po izjavi zdravnika je sedaj izven nevarnosti, za kar, hvala Bogu ! — Mr. Valentinu Jeras, kateri je bil za par tednov v bolniški postelji, se mu tudi zdravje vrača in je upati, da v kratkem popolnoma okreva. Na sv. večer smo imeli pol-nočnico. Cerkev je bila nabito polna. Ilaz zvonika se je slišalo v daljavo lepo ubrano pritrkavanje. Cerkveno petje, pod vodstvom Miss Angeline KAJ JE NOVEGA PRI SV. ŠTEFANU? Chicago, III. Delavske razmere so še vedno slabe. Pa bo kdo rekel, da smo pri sv. Štefanu dramatikarji zaspali. Pa nismo! Sedaj se prav na tihem pripravlja prav lepa igra, ki se bo uprizorila v nedeljo dne 4. jan. 1931. — Igra je prav zanimiva in vseskozi napeta. Ima mnogo pravega in lepega kmečkega življenja. Lep je prizor, ko so fantje prišli na vas, kako veselo zapojo in vriskajo, prav tako, kakor smo nekdaj mi, ko smo bili v lepi Sloveniji vsak v svoji ljubki domači, vasi. V igri nastopijo tudi cigani,polni ciganskega življenja. Neko imenitno kmečko dekle se pa zaljubi v lepega ciganskega fanta. Posledice ljubezni ne izostanejo. Kmalu nato se pa isto dekle poroči z drugim ženinom in napravijo imenitno svatbo. To vam je, res prava svatba. Več pa ne povem. Samo to še pripomnim, da so vse vloge v najboljših rokah. Igralci se pa trudijo in učijo že več kakor en mesec, da vas zadovolijo z lepo igro, ki se imenuje: "Prisega o polnoči". . Zagotovim vas, da ne bo nobenemu žal, kdor si ogleda to imenitno igro. Od blizu in daleč, vse na plan, vsi na igro v nedeljo dne 4. jan. 1931. — Pri tem pa ne pozabimo se u-deležiti Silvestrovega večera. Mr. Fa j far in Mr. Fojs nam bosta zopet nekaj pokazala o polnoči, za novo leto. — Sreč- IZ VRADA GL. PREDSEDNICE SLOV. ŽENSKE ZVEZE Na znanje članstvu in podružnicam : Kakor vam znano, je bila v oktoberski številki Zarje razpisana služba gl. tajnice in u-rednice Zarje, to pa zato, ker se je tem službam odpovedala njih* sedanja upraviteljica Mrs. Julia Gottlieb. Zadnji čas za priglasitev je potekel 31. oktobra, kakor je bilo v Zarji označeno, toraj tri mesece od časa, ko so bili uradi odpovedani. Ker do zadnjega dne v mesecu oktobru nisem od Mrs. Gottlieb prejela niti ponudbe za razpisane službe, niti preklica njene resignacije, sem se v tej zadevi ravnala kakor določajo pravila, in imenovala drugo na njeno mesto. Dne 13. novembra sem imela na roki glasovnice dvanajstih glavnih uradnic naše or- ganizacije, ki vse so potrdile Mrs. Josephine Račič iz Chi-cage za našo bodočo gl. tajnico in urednico. Glasovala je toraj tričetrtinska večina za novo uradnico, proti" so se izrekle samo štiri gl. odbornice. Dne 17. novembra in zopet 9. decembra sem prejela preklice od Mrs. Gottlieb, katero sem obvestila obakrat, da je svojo resignacijo prepozna preklicala. Članstvu naše organizacije toraj naznanjam, da 1. januarja 1931 začne poslovati nova glavna tajnica S.Ž.Z. in u-rednica glasila Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter Street, Chicago, III. Celokupnemu članstvu in vsem gl. uradnicam novoletni pozdrav! Marie Prisland, predsednica. no in veselo novo leto želim vsem čitateljem tega lista. Joseph Ziherl. -o- STOLETNICA PRVEGA STAVBINSKEGA IN POSOJILNEGA DRUŠTVA V AMERIKI Waukegan-No. Chicago, 111. Bilo je mrzlega zimskega večera, ko se je pred sto leti 3. januarja 1831 zbralo nekaj mož v Frankfort, Pa., da se posvetujejo, kako bi bilo naj-ložje, da bi eden drugemu pomagali, da bi prišel vsak do lastnega domovanja, do lastnega ognjišča. Ti možje so bili večinoma vsi priseljenci iz Angleške. — Videč, da brez kooperacije ni napredka, so po daljšem raz-motrivanju ustanovili tako-zvano Building and Loan društvo. Na podlagi pravil je moral vsak član tega društva prihraniti gotovo svoto denarja vsak mesec, v kolikor se je pač obvezal. S temi prihranki se je potem posodilo sočlanu pri nabavi njegovega lastnega doma. Določilo se je gotovo dobo, da ti mesečni prihranki dozore in imajo polno vrednost (1 delnica — $100.00) in so izplačljivi. Ob koncu pravil je bAo zapisano: To društvo obstoji dokler vsak njegov član nima lastnega doma. Nekako tak je • bil začetek stavbinskih in posojilnih društev. Danes je v Združenih državah na tisoče stavbinskih in posojilnih društev, v katerih ima revno delavsko ljudstvo varno naloženih nad 9 bilijonov dolarjev. Ni mi sicer znano, koliko je slovenskih stavbinskih in posojilnih društev v Ameriki. Ako pregledujemo slovenske liste, koledarje ali drugo literaturo, bomo opazili razne statistike, kaj ima ta ali ona slovenska naselbina v Ameriki, a statistike o slovenskih stavbinskih in posojilnih društvih ni nobene, dasi so ta društva z gospodarskega in gmotnega stališča najbolj potrebna. V kolikor mi je znano, je slovenskih stavbinskih in posojilnih društev samo pet in sicer v Clevelandu, O., 1, nekje v državi Pennsylvania 1, v Chicagi 2 in Waukegan-No. Chicagi 1. Kje so druge slovenske naselbine? Ako ustanovite stavbinsko in posojilno društvo, bo v vašo lastno korist, v korist cele naselbine. Slovensko stavbinsko in posojilno društvo (North Shore Building & Loan Ass'n.) v Waukegan - North Chicago, jc bilo ustanovljeno 2.maja 1921. Ustanovnih članov je bilo 75, ki so se zavezali plačevati po 25c tedensko na vsako delnico, ki dozori v 75 mesecih (6 let in 3 mesece). Pri ustanovitvi je bilo izdanih 500 delnic. Danes ima okrog 1100 članov ter zapolaga okrog tričetrt milijona dolarjev ($750,000.00). Društvo zboruje vsako soboto. Nove serije delnic izdaja četrtletno in sicer meseca maja, avgusta, novembra in februarja. Zaključek fiskalnega leta je zadnjo soboto aprila meseca. Delnice so: 25c tedensko zrele $100.00 v 75 mesecih (6 let in 3 mesece), 12Voc tedensko zrele $100.00 v 12 letih, ter $100.00 enkratno vplačilo, ki nosi 41/2 % obresti od dneva vplačila do dneva ko se ven dvigne. Obresti se plačujejo letno, zadnjo soboto meseca aprila. Urad društva je odprt vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne in od 7. do 8. ure zvečer. Vse poslovanje društva je pod državnim nadzorstvom. Math Ivanetich. Mlada gospodinja. — Kaj si pa storil, možiček! Založil si mi nekam kuharsko knjigo in zdaj nimamo pojma, kaj sem pristavila k ognju. Januš Goleč: DOŽIVLJAJ OB NASTOPU NOVEGA LETA (Konec.) Enkrat ga je otela trda bu-tica življenjsko nevarne luknje skozi možgane, bogznaj, če ga bo še drugih, ako bo tako strog ter neprizanesljiv. Dobrosrčni župnik in grča-eti oskrbnik bi se bila skoro sprla pred polnočjo, da ni prinesla gospodinja čaja na mizo in opomnila na slovo od starega leta in na pozdrav novega. Pustili smo lovske tatove, naj čakajo na novo leto, trkali in pili, ker bližala se je polnoč. Po izpraznjenem čaju je moral fajmošter ven iz sobe, bskrbnikova soproga je odbr-zela v kuhinjo s prazno posodo, jaz sem se stisnil k peči, oskrbnik je pisal na podboje s kredo številke: 1-9-1-4. Ura je bila dvanajst, oskrbnik je sedel za mizo s hrbtom proti oknu. Jedva je dvignil z mize cigaro, da bi mi jo ponudil za novo leto, ko se je zunaj pred oknom nekaj zablisnilo, in skozi dve šipi je buknil v sobo strel. Oskrbnik je telebil pod mizo, in kako je bilo tedaj z menoj, sam nisem znal. To je bil prvi strel, kojega svinčeni izstrelki so leteli tik mimo mene, se ztTkopali na globoko v vrata in ranili v glavo človeka. Junaka s strelo v bajonet ni bilo nazaj v sQbo, oskrbnik je ležal pod mizo v omedlevici in jaz se nisem upal iz zapečka. Največ duhaprisotnosti je še pokazala oskrbnica, ki je udr-la v sobo in se vrgla na okr- vavljenega moža. Močila mu je čelo z vinom in res, kmalu je odprl oči in se prestrašeno ozrl. Na vsa hipna ženina vprašanja je potrepal z očmi in molče odgovarjal, da razume, le govoriti še ne more. Ker žrtev nočnega napada ni bila mrtva, je bil tudi naš največji strah kmalu pri kraju. Ranjenca smo položili na posteljo, smo mu sprali glavo in o-vijali z obvezami. Gospod župnik kot bivši vojak in pik zibner nama je zagotavljal, da čfepinja ni preluknjana, ker sicer bi bil zadeti v naj-globokejši nezavesti, če že ne — mrtev. Prva skrb je bila: takoj po zdravnika, ker prevoz je bil preveč tvegan.— Gospa je odpravljala hlapca v trg. z župnikom sva pregledala položaj ob zločinu. Brez dvoma je bil namenjen strel — oskrbniku, ker je* porabil prežar baš ono priliko, ko je bil oskrbnik edini na pravem in gotovem cilju. Nekdo nas je moral opazovati že dolgo pri oknu. — Prestreljeni sta bili obe šipi in na nekaterih mestih so se poznale samo luknjice, skozi katere so prodrle šibre v oskrbnikovo glavo, v sobo in v vrata. Sprožen je bil zelo močan naboj, strel je bil oddaii od preblizu in se je povrh še odbil ob obeh šipah. Čudno je bilo le to, da se je zaletelo precej izstrelkov globoko v vrata in da ne bi bili preluknjali veliko bližje o-skrbnikove lobanje. Tako glasno s pripovedovanjem najbolj junaških činov smo se poslovili od starega leta in kako burno, krvavo' in strašno nas je pozdravilo novo leto 1914. Kljub skrajno pretresljivemu doživljaju smo bili vsi veseli, ko se je pripeljal primeroma kmalu zdravnik in nas zatrdile/ potolažil, da ni prodrla res prave — češke lo- banje niti ena šibra. Lahka omotica se drži zadetega le radi trenutnega sunka in izrednega pretresa živcev. Zločinca so drugo jutro sledili izpred okna po koruznici do ceste. Do danes ga kljub takrat razpisani nagradi niso izsledili. Tretji dan po krvavem novoletnem činu je prejel oskrbnik, ki je že hodil, grozilno pismo. Neznanec mu je sporočil v lepi pisavi, kar je zgrešil takrat s šibrami, bo pogodil v drugič gotovo z jekleno kroglo. Oskrbnik se je izlizal v primeroma zelo kratkem času brez vsakih posledic. Pač pa je bil ta strel ob vstopu v novo leto 1914 resen opomin, da je pustil siromake obirati maline, pobirati suhljad in grabiti listje, ki je gnilo doslej po grajskih gozdovih. Divjim lovcem se je izogibal, ne da bi jih zasledoval ali celo preganjal ter ovajal. Cela glava je postala tudi njemu dragocenejša nego maline, suhe veje, listje, zajci in srnjaki, ki so bili grofovska last! -o-- CHICAŠKI BANDITI PO VEČINI TUJCI Chicago, 111. — Urad za preiskavo orožja, ustanovljen pred par meseci kot odsek tukajšnjega policijskega de-partmenta, je izdal svoje prvo poročilo. Iz njega je razvidno, da je pretežna večina, namreč 90 odstotkov, vseh tistih, ki so bili aretirani vsled nošnje 0-rožja, privandraneev v Chicago, in da večina orožja ni bila od njih kupljena v Chicagi, marveč v malih okoliških mestih. Najmlajši izmed aretiranih banditov je bil lSletni H. Schroeder, 1985 Wabansia Ave., ki je našel samokres, ga nesel popravit k puškarju, nato pa se k puškarju vrnil s popravljenim orožjem, ga oropal in mu vzel osem drugih samo- kresov, katere je razdelil med svoje tovariše, ki so nato izvršili 28 roparskih napadov, dokler niso bili končno ujeti. -o- PREPREČENA REVOLTA Havana, Kuba. — Tukajšnja vlada je, kakor objavlja, še v zadnjem trenotku izjalovila revolucijo, ki so jo imeli v načrtu pripadniki takozvarie nacionalistične stranke. Izbruh bi se imel izvršiti na sveti večer in sicer istočasno v vseh provincah. Več oseb je v zvezi s tem aretiranih, med njimi celo tajnik za notranje zadeve. — Kiukiang, Kitajska.— Tz mesta Kian prihaja vest, da so komunistični banditi izpustili na svobodo ,14 misijonarjev, lazaristov, katere so ujeli oktobra, ko so napravili napad na mesto, pri čemer je bilo po-morjenih kakih 2000 oseb. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Sreda, 31. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 OQOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00<>000<><>0<>000000<>00<>00<>-' UNITED COMRADES JUVENILE BRANCH NO. 1 W. S. A. Denver, Colo. I am a little fellow, so will write a little article. First I wish all of you, especially the Juveniles, a very Happy New Year and I hope we will hear of more new branches being organized in 1931. We had a very nice Christmas Tree Party and our play was wonderful. We children enjoyed being in it and had lots of fun during the rehearsals. Santa Claus looked grand and his presents for us were nice, tt will seem a long time to wait another year for him to come and visit us again. Let us all make a resolution to attend every meeting next year and work real hard with our good supervisors to make our branch bigger, better and more interesting than it already is. We hope the adult members will make this resolution, too. Our next meeting is on Jan. 25, 1931. Please be there. Geo. J. Miroslavich Jr., Conductor. -o- CHICAGO YOUNGSTERS' BRANCH NO. 2 W.S.A. Chicago, 111. Dear Friends and Members of Chicago Youngsters:— Writing you a few lines to let you know that our special meeting will be held on Dec. 30, 1930, at St. Stephen's Church Hall at 8 P. M.-This meeting shall be for the new members. Each member who brings some new members will get 15c for each. Now, get started and bring some. All of our officers wish you a Happy and Prosperous New Year and especially wish that Chicago Youngsters shall grow bigger an'] stronger in •this coming year and Western Slavonic Association. Fraternally yours, Frances Primozich, Sec'y. Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver. Colo. — Preds. Steve Mauser, 1205 E. 22nd Ave.; tajnik John Marolt, 665 Elgin PI.; blagajnik John Turk, 492? Pearl St. — Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev. Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo. — Preds. Frank Brayda, 739 Moffat St.; tajnik Antoir Kochevar, 1208 Berwind; Ave.; blagajnik John Germ, 817 E. "B" St. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale, Utah. — Preds. Frank Kostelo, Box 315, Midvale, Utah; tajnik Joseph Percich, Box 228, Midvale, Utah; blagajnik Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. Seje se vršijo 10. vsakega meseca v Dan Radovich dvorani. Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-ville, Colo. — Predsednik John Faidi-ga, 319 W. 2nd St.; tajnik Joe Mohar, 330 W. 2nd St.; blagajnik Frank Zailz Jr., 503 W. 3rd St. Seje se vrše vsakega 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsi v Leadville, Colo. Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch; tajnik Michael Kapsch, 508 N. Spruce St.; blagajnik Frank K lun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav. Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Anna Težak, 611 E. 47th Ave.; taj. Mary Grum, 4949 Washington St.; blag. Josephine Maring, 4831 Washington St. Seje st vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev. Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans.— Preds. Joe Pillich, R. 3,; tajnik in blagajnik John Crepinšek, R. F. D. 3, Box 29; zdravnik Dr. Therss. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Frank Pistotnik dvorani. Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Zgajnar, 1200 So. 1st St.; tajnik Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave.; blagajnik Frank Javornik, Prospect Heights ;zdravnik Dr. Holmes. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Anton Dremeljavih prostorih^ Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Preds. John Slak, Box 200 ;tajnik in blag. Joe Liper-sick Jr., Box 103. — Seje se vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v tajni-kovih prostarih. Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans. — Preds. Joe Terlep, Box 186; tajnik Anton Lesjak, Box 118; blaga j nik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Božičevi dvorani. Štev. 14. dr. Sloga Slovenec, Spring Glen, Utah. — Preds. Anton Kopriv-nikar, Box 561, Helper, Utah; tajnik August Topolovec, Box 678, Helper, Utah; blagajnik Geo. Brajkovich, Box 734, Helper, Utah. — Seje se vrše vsako 3. nedeljo v Aug. Topolovec prostorih ob 2. uri popoldne. Št. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Preds. Geo. Badovinac, Box 32J/Ž; tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33; blagajnik Balich Nick, Slovonian Store. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Louis Lesar, 503 Moffat St.; tajnik Anton Rupar, 408 E. Messa Ave.; blagajnik John Butkovich, 1201 S. Santa Fe. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa. Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, Colo. — Predsednik Geo. Zadel, Firestone, Colo.; tajnik John Tursich, RFD. 1,; blagajnik Joe Smith, Box 64, Frederick, Colo. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Štev. 20. dr. "Planinke", Leadville, Colo. — Predsednica Julia Lenarchie 500 W. 3rd St.; tajnica Eva Zelezni-kar, 320 W. 3rd St.; blagajnica Angeline Kochevar, 119 W. Elm St. Seie se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu v Domu S^. društev. Štev. 21. dr. North Eagle, Ely, Minn. Preds. Frank Strbenk, Box 1087.; taj. in blag. Frank Erzar, Box 1021. Seie se.vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Jugoslov. Nar. Domu. Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik George Korljan, 318 E. Vine str.; tajnik Joseph Gasper, 98 Fourth str.; blagajnik Mike Milinkovich, 51 N. Fourth str. Seje se vrše vsakega 9. v mesecu v Lake View dvroani. Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Aupic, 1225 E. 58th St.; tajnik Joseph Kochevar, 1131 E. 76th St.; blag. Louis Rozman, 992 12. 64th St. Seje se vrše vsako 2. ne-delio v mesecu v S. N. Domu. Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik Jacob Evans, 611 W. 2nd St.; tajnik John Mišmaš, 619 W. 2nd St.; blagajnik Jacob Butala. 605 W. 2nd St. Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob pol osmi uri zvecr pri sobratu tajniku.' Št. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdič, Rd. 2, Box 22; tajnik Frank Tominshek, 301 E. Cleveland St.; blagajnik John Smodila, 207 Ma- nila St. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu, v South Mine Lo-cal_ Hali. Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brook, Pa. — Preds. Mirko Torzok, Box 277, Cairnbrook, Pa.; tajnik Louis Rudolf, Box 162, Central City, Pa.; blagajnik Joe Torzok, Box 277, Cairnbrook, Pa. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu pri sobratu tajniku. Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik John Jur-ca. Box 34, Coketon, W. V.; tajnik Maks Selak, Box 62, Coketon, W. Va. Seje se vrše vsako 1. nedeljo v mesecu. Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Preds. Anton Stoje, R. 7; tajnik Joe Bohorch, RFD. 7; blagajnik Joe Bohorch. Vsi v Pittsburg Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Št. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Preds. Mary Zupančič, 1828 E. 55th St.; tajnica Alary Vidmar, 5433 Homer Ave.; blagajnica Mary Kraje, 1205 E. 60th; zdravnika Dr. Oman in Kern. Seje se vršijo v Slovenskem Narodnem Domu v starem poslopju, dvorana št. 4. vsaki drugi ponedeljek v mesecu. Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Preds. Andria Savato-vich, P. O. Box 36, Hiawatha, Utah; tajnik Mike V. Gerbich, P. O. box 171, Mohrland ,Utah; blagajnik Dan Miller, Box 173, Hiawatha, Utah. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani L. Peirucci & Son. Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa. — Predsednik John Flis, 129 Buck St., Dickson City, Pa.; tajnik Frank Vo-grin, 165 Parker Ave., Scranton, Pa.; blag. Ralph Konchnik, 219 Reese St. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol drugi uri pri sobratu blagajniku. Štev. 32 .dr. "Washington," Cleveland, O. — Predsednik Mike Svete, 1239 E. 175th St.; tajnik Anton Krištof, 1563 E. 173rd St.; blagajnik John Glavich, 472 E. 152nd St. Vsi v Clevelandu, Ohio. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v SI. Delavskem domu na Waterloo Rd. Društveni zdravnik je Jr. Louis J. Perme. Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jurjovec; tajnik Frank Primozich, 1927 W. 22 n d Pl.; blagajnik Frank ICošak, 1742 W. 22nd St. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob pol 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana. Štev. 34. dr. "Bratje Slovani", Isabella, Pa. — Predsednik John Bencic, Box 21, Isabela, Pa.; tajnik in blagajnik Marko Chervon, Box 158, Isabela, Pa. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Ma-nongahela dvorani, v South Brownsville, Pa. Društveni zdravnik dr. F. S. Hoover, Isabella, Pa. Štev. 36. dr. "Jugoslav Delavec", So. Chicago, 111. — Preds. Frank Kosic, 9515 Ave. M.; tajnik Anton Mutz, 9393 Ewing Ave.; blagajnik William Vido- Rev. Luka Gladek, srebrnomašnik! Tvoj sošolec in, mislim, prijatelj, Tebi ob Tvoji 25 letnici — srebrni maši — želi in vošči blagoslov iz neba! Bog Te ohrani še najmanj 25 let, da boš deloval v Gospodovem Vinogradu uspešno za blagor našega slovenskega naroda v dušnem in gmotnem oziru! Tvoj A. F. MODER. drugi torek v mesecu ob pol osmi uri zvečer v dvorani Sv. Jurija. Štev. 37. dr. "Cvetoči Nageljni", Cle Elum, Wash. — Predsednik, Anton Orehek; tajnik Frank Žagar; blagajnica Mary Butala. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v prostorih sosestre Mary Butala. Štev. 38. dr. "Slovenska Edinost", Predsednik 161; blagajnik Mike Lemich, Box $2.» Vsi v Ruth, Nev. Seje se vrše vsakega 15. v mesecu. No. 46. lodge Royal Gorge Circlo, Canon City, Colo. — President Ani a Richards, 407 Collega Ave.; Secretary Julia Skrabec, 412 W. New York Ave.; j Treasurer Marie Smith, Prospec t iHeicrhts, Canon Citv, Colo. Meetings Diamondville, Wyo. - Predsednik: held every 3rd Wednesday of the Frank Hren, Box 52; tajmk Frank , omh ^ ? p M at the homc of Lumbert, Box 72; blagajnik Joe Rolia. U, ... ■ , ... , ' ., t Marv kimmick. Box 82, Diamonville; zdravnik J. R Margus, Kemmerer, Wyo. Seje se vrše v Domu Slovenskih Društev. Štev. 40. dr. "Mi Slovenci", Trinidad, Colo. — Predsednik Michael Fa-tur, 2201 N. Linden Ave.; tajnik Edward Tomsic, 313 E. Topeka Ave.; blagajnik John Hribernik, 606 Wasn-ington St. — Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer pri tajniku društva. No. 41 lodge "Trail Blazers", Denver, Colo. — Pres. Joseph Shabail, 4525 Grant St.; Sec'y- John Trontel, 4937 Pearl St.; Treas. George J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. — Meetings are being held every third Monday of the month. No. 42. lodge Cleveland Broadcasters, Cleveland, Ohio. — President Michael Bambic, Jr., 6003 St. Clair Ave.; Sec'y & Treas. Caroline Ausec, 1141 E. 60th St. Meetings held every second Wednesday of the month, at Slovenian National Home, Room 4, Old Bldg. Štev. 43. dr. Združeni Slovenci, Wau-kegan, 111. — Predsednik Lawrence Musich, 1039 Prescot St., N. Chicago; tajnik in blagajnik John Herauer, 930 Adams St., Waukegan, 111. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob eni uri popoldne v šolski dvorani. Štev 44. dr. Coloradska roža, Wal-senburg; Colo. — Predsednik Ignac Urbančič; tajnik in blagajnik Frank M. Tomšič, Box 952; dr. zdravnik Dr. J. F. Baca. — Seje se vrše vsako dru-ko nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri -sobratu tajniku Štev. 45. dr. Hrioski Bratje, Ruth, Nevada. — Predsednik Joseph Blatnik. rich, 9602 Ave. L. Seje se vrše vsaki Box 418; tajnik Frank Turk, Box CEMV bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, 111. Tel. Canal 7172-7173 Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO. ILL. (Poleg Ele»atorj*.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) DOLENJCI! Vsi kolikor vas je v deželi strica Sama pozor! KNJIGARNA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA je prejela te dni nekaj izvodov knjige, ki se imenuje "DOLENJSKA" katero je te dni izda v Novem mestu zavod "Progress", katerega namen je pospeševati mednarodne trgovske zveze, zlast pa turistiko v lepi vinorodni Dolenjski. Ta knjiga opisuje vse zgodovinske kraje Dolenjske. Popisani so v njej vsi gradovi na Dolenjskem in njih zanimiva zgodovina. Tam najdete številne slike dolenjskih mest, trgov in vasi,ki morajo vsakega Dolenjca res zanimati. Zraven najdete naslikanega celo "najlepšega ptiča na svetu", to je "Šant Jar-nejski Petalen", in celo slika slavnega "Višnjegor-skega polža" je v tej knjigi. Poleg vsega navedenega je knjiga res zelo zanimiva, ko jo čitate greste v duhu skozi vaše rojstne kraje, katere marsikateri Dolenjec že leta in leta ni videl. V tej knjigi lahko pokažate svojim otrokom Vaše lepe rojstne kraje- Kdor si želi nabaviti to knjigo jo naj takoj naroči. STANE S POŠTNINO $1.50. in se naroča pri Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Knjige imamo le malo število, zato, kdor jo želi naj takoj naroči, dokler je knjiga v zalogi. Prospert Heights. Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti ui>ravi Amcr. Slov., da se to popravi. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. CENA $1.25. Knjigarna AMER. SLOVENCA 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. POZOR! Najuspešneje-' zdravila na gvetu izdelujem,; jaz. ALPEN>( TINKTURO zoper izpadanju in za rast{ las od katere prenehajo lasje odpadati in V kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washing-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO / Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. Zajedavci. Mati. Življenje svetnikov, 7. zvezek. 4. 6. Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred: $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 31. decembra 1930 ii»iiiiiiaiKgiieui SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesaija Montezume ZGODOVINSKA POVESTE Iz angleščine prevel Jo«. Poljanec ■ilHIIliUI! iiiBiiiiaiiiiiiiiaiiiiniiiiiiiaiiaiiiiHi iiiiHiimiiiiiBiiiia! Najprvo je padlo mesto Iztapalapan; tukr.j je bilo poklanih deset tisoč moških, žensk in otrok ali so živi zgoreli. Za njim je prišla vrsta na druga mesta; Kortez si je osvoji) drugo za drugim, dokler ni bil ves obroč ali pas v njegovih rokah, ki je obdajal glavno mesto; samo Tenoktlitlan je ostalo nedotaknjeno. Mnoga mesta so se sploh podala brez boja; ker so bili anahuaški rodovi raz lične krvi, so bili zgolj kakor sveženj trstja in ne eno drevo. Ko je španska moč prerezala vezi cesarstva, ki so jih skupaj držale, so padli eni sem, eni tja; edinosti ni bilo med njimi. Tako se je zgodilo, da je Kortezova moč rastla v isti meri, v kateri je Guatemo-kova slabela, kajti Kortez je metal razvezano trstje v svojo košaro. Ko so ljudje videli, da je Mehika naletela na sebi enako moč, je vzplamtelo marsikatero starodavno sovraštvo in tleče tekmaštvo, in padli so nanjo in jo trgali, kakor padejo napol ukročeni volkovi na svojega mojstra, ko se mu bič zlomi To je ravno povzročilo padec Anahuaške. Da bi bili ostali zvesti sami sebi, da bi bili pozabili na spore in zavidnosti in planili nad Špance kakor en mož, nikdar ne bi bilo padlo te noktlitlansko mesto in Kortez bi bil i vsemi svojimi Tjuli, kolikor jih je imel, ležal na žr-tveniku. Ali nisem rekel, ko sem prijel za pero, da bi napisal to zgodbo, da se vsaka krivica naposled maščuje nad človekom ali narodom, ki jo izvrši? Tako je bilo tudi sedaj. Mesto Mehika je bilo uničeno vsled grdega češče-nja svojih bogov. Ti spori med zavezniškimi rodovi so vsi koreninili v strašnih obredih žrtvovanja ljudi. V preteklosti so bili namreč iz vseh tistih mest vlačili žrtve na oltarje mehikanskih bogov, kjer so jih duhovniki pobili, ljudožrski verniki pa požrli. Ti rodovi so se naenkrat spomnili na ta grozodejstva sedaj, ko se je roka kraljice doline posušila; otroci njih, katere je bila darovala na žrtve-niku, so se vzdignili, da bi sedaj oni njo po bili in vlačili njene otroke na svoje žrtvenike. Meseca maja so bili vzlic vsem naporom vsi naši zavezniki strti ali pa so nas zapustili ; redkokdaj so se napadeni bolj hrabro branili. Nato pa se je pričelo obleganje glavnega mesta. Pričelo se je na suhem in na vodi; Kortez je namreč v svoji neverjetni iznajdljivosti dal v Tlaskali zgraditi trinajst brigan-tin (ladja z dvema jamboroma) in jih kosoma prinesti šestdeset milj daleč čez visoko gorovje do svojega taborišča; odtod so jih splavili v jezero po kanalu, katerega je izkopalo deset tisoč Indijancev, ki so delali dva meseca brez prenehanja. Nosače teh trinajst ladij je spremljala vojska dvajset tisoč Tlaskalancev; ako bi bila moja obveljala, bi bili mi napadli to vojsko v gorskih prelazih. Teh misli je bil tudi Guatemok; ampak imeli smo premalo čet; večina naše vojske je bila poslana, da bi grozila nekemu mestu po imenu Čalko; dasi so bili njegovi prebivalci azteške krvi, se niso sramovali zapustiti az-teško pravdo. Vzlic temu sem se ponudil, da peljem zoper tlaskalansko spremstvo onih dvajset tisoč Otomijev, katerim sem poveljeval ; prj bojnem posvetovanju se je vnel buren razgovor o tem. Toda večina je bila zoper to, da bi se tako daleč od mesta spustili v boj s Španci in njihovimi zavezniki, in ta- OR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. NAJNOVEJŠE slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) STENSKEGA KOLEDARJA za leto 1931 je na razpolago še nekaj sto. POŽURITE SE IN NAROČITE GA! Stane za tukaj ali za stari kraj samo 15 centov kar je le samo za kritje pošiljatvenih stroškov. Kdor jih pa naroči skupaj PET na en naslov, dobi popust in jih dobi PO 10c. KOMAD. Stenskega koledarja so zlasti v starem kraju zelo veseli. Ako imate tam kake sorodnike, prijatelje in znance, svetujemo, da jim pošljete naš stenski koledar. Tistih 15c. se vam ne bo poznalo nič, a koledarja bodo doma pa le veseli, zlasti še ki je lepši kakor kedaj poprej. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL. ko je zopet šla po vodi ugodna prilika in se ni več vrnila. Spremljala nas je pač nesreča kakor sploh v vsem; baš te ladje so namreč povzročile padec Tenoktitlana s tem, da so odrezale dovoz živeža, katerega so čolni dovažali čez jezero. Ej, tudi najsrčnejši junak ne more ničesar storiti zoper silo lakote. Glad je jako velik možak, pravijo Indijanci. Sedaj so stali Azteki sami sovražniku nasproti in poslednja borba se je pričela. Španci so najprej pretrgali vodovod, ki je zalagal mesto z vodo iz studencev kraljeve palače na Qupoltepeku, kamor so me bilkpeljali, ko sem bil prvikrat dospel v mesto. Odslej je bila edina pitna voda vse do konca obleganja umazana, slana tekočina, katero je nudilo jezero in vodnjaki, katere smo izkopali. Dasi se je ta voda dala piti, ako smo jo prekuhali, da se je oprostila soli, je bila vzlic temu nezdrava, neokusna in je povzročala mnoge hude bolezni in mrzlico. Tisti dan, ko so pretrgali vodovod, mi je Otomi rodila sina prvorojenca. Nadloge oblege so bile že tako silne in živila tako redka, da mislim, da bi bila umrla, ako bi bila manj močne narave ali da bi bil jaz manj vešč v zdravilstvu. Vendar je okrevala v veliko mojo hvaležnost irf veselje in sem krstil prvorojenca kot kristjana z lastno roko in mu dal po sebi ime Thomas. Boj se je nadaljeval dan za dnevom, teden za tednom z menjajočim se uspehom, včasih v predmestjih, včasih na jezeru in včasih po mestnih ulicah. Zdajpazdaj so bili Španci z velikimi izgubami vrženi nazaj, zdajpazdaj so zopet prodirali od različnih taborišč. Nekoč smo jih ujeli šestdeset in več kot tisoč njihovih zaveznikov. Vsi ti so bili žrtvovani na oltarju boga Huicelkotla in izročeni Aztekom, da so jih požrli po živinski navadi; po tej šegi je bilo v anahuaški državi zapovedano jesti trupla onih, ki so bili žrtvovani bogovom, in to ne zavoljo tega, ker je Indijancem prijalo tako meso, ampak- iz nekega skrivnega verskega vzroka. Zaman sem prosil Guatemoka, da naj o-pusti te grozote." "Je li sedaj čas za dobrote?" je odgovoril srdito. "Ne morem jih rešiti oltarja in jih tudi ne bi hotel, ako bi bilo v moji moči. Pusti, naj psi umrjejo po običaju dežele, tebi, moj brat, Tjule, pa rečem, ne pojdi predaleč." Guatemokovo srce je, žal, postalo še^ bolj srdito, čim dlje je trajala borba; in temu se res ni čuditi. Kortez je bil zasnoval strašen načrt, nameraval je kosoma razdejati mesto, ko je postopoma prodiral proti njegovemu osrčju; in ta načrt se je brezobzirno izvrševal. Čim so se Španci ustanovili v enem delu mesta, so poslali tisoče Tlaskalancev, da so požgali hiše in vse, kar je bilo živega v njih. Preden je bilo obleganje končano, je bil Tenoktitlan,kraljica doline, zgolj kup očrnelih razvalin. Kortez bi bil lahko vzkliknil nad mehikanskim mestom s prerokom Izaijo: "Tvoje veliko slavje je pahnjeno v grob in glas tvojih gosli: črv je razprostrt pod drevesom in črvi te pj krivajo. Kako si padel z nebes, Lucifer, sin jutra! Kako si pobit na tla, ki si oslabil narode !" (Dalje prih.) TRI NAJNOVEJŠE PLOŠČE RAVNOKAR IZŠLE! 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič .75c 25148- -Pa moje ženke glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj. .75c .75c ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Srn 2,5149—Slovenska narodna koračnica, Kranjski valček, slov. kmečka godba . DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25115—F— Jest pa eno Ijubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................-75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, O j drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj.—75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovjch in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ......................................-75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ...............................L75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, škrjanček, narodna— Vičar tenor ....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Iloyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c 25141—Žabja svatba, Kukovca, na obeh straneh, pojo pevci Adrije in John Pluth jih spremlja na harmoniko............75c 25142—Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. .Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj nakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po G. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za itroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street. Chicago, III. fcKKKHXKKi aO&aOO &000000000 o OOO 0 PISANO POLJE f " Lft> S f 30oooo M Trunk »ooooooooooo -—— w —----- Hevreka, hevreka . . . Tako je kričal in skakal drugače resni Arhimed v Si-rakuzi, ko je našel znano geometrično načelo. Ljudje so mislili, da je znorel, pa je bil ves iz sebe le od veselja. Arhimed je kiičal "hevreka — našel sem . . .," naši Arhimedi na Lawndalu v Chicagi pa kričijo : "Humbugarji, huliga-.," in ti humbugarji in ni bi bili okoli Amer. MILWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR! Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni Podružnica Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so. huligani Slovenca. Stvar je ta-le: Ko je bila doSa protestiranja radi fašističnih nasilstev nad Primorci, so našli neki krogi za nujno potrebno, da z vso odločnostjo protestirajo zoper — papizem, fašistični papizem, in roba je izgledala, kakor bi sam papež streljal naše ljudi v hrbet, prav kakor bi bil ljubljanski škof nekoč vlival iz žegnanih zvonov bridke kanone. Hudi so bili sicer na fašizem, ampak še bolj hudi so bili na papizem. Povedalo se jim je od naše strani, da je cerkev ali papizem tako daleč proč od fašizma in njegovih nasilstev, kakor bo n.pr. socializem od kapitalizma, ali komunizem od svobode. Pa kdo bi klonil, ko je ta papizem tako hud,, da je še fašizem proti njemu vrlo nedolžen! In zdaj so našli — dokaze, in ne kričijo "hevreka...", pač pa kričijo "humbugarji, huligani . . ." Dobesedno se glasi ta krik v Prosveti: "Papež pomaga Mussolini- ju . . . Pariški list L'Oeuvre" poroča, da se pripravljajo" važne spremembe v političnem življenju Italije. Fašizem v Italiji popušča. List je poučen iz zanesljivih virov, da išče Mussolini načina, kako bi ohranil na eni strani svojo dedščino, na drugi strani pa razširil bazo svoje vlade. Zato se pripravlja, da odstopi važno vlogo v svojem kabinetu elementom popolarske (katoliške) stranke, ki jo je svoje-časno Mussolini sam razgnal. Papež, ki vidi nevarnost za svoje pogodbe s Kvirinalom, če se oslabi fašizem, pomaga Musšoliniju z močnim pritiskom na voditelje popularov. Tako pariški list. Gornje poročilo je posneto po slovenskih starokrajskih listih. Slovenski katoliški listi v Ameriki pa še vedno farbajo svoje bralce, da nima papeški Rim nobenih stikov s fašizmom. Farbajo jih celo tako daleč, da papež obsoja fašizem. Humbugarji, ki so mojstri v zavijanju, pišejo v svojem listu, da italijanski kardinali in nižji duhovni, ki se bra-tijo s fašisti in mrzlo gledajo na Primorce, še niso cerkev! Humbugarji vedo bolje in nalašč zavijajo. Dobro jim je znano, da je kontrola cerkve baš v Italiji in kar tam sklepajo, velja za katoličane vsega sveta. Zato je papež vedno Italijan. Tista nezmotljiva (!) kontrola v Italiji je cerkev! Papež se lahko kavsa z Mus-solinijem radi dogem, toda cerkev v Italiji je danes politično čvrsto povezana s fašizmom. In cerkev v Italiji domi-nira katoliško cerkev vseh dežel! Humbugarji in huligani bodo to tajili in zavijali, ker to je njihov poklic, ampak s tem ne spravijo dejstev s sveta." Recimo, da je zadeva taka, kakor piše list "L'Oeuvre" in slovenski starokrajski tisk. Šlo bi za neko vrsto cerkvene politike, in cerkev ali papež poseže v politiko, ne radi politike kot take, ampak kadar zahtevajo to razmere, da očuva cerkev svoje vzvišene B pravice, in papež bi posegel v politiko tudi v komunistični Rusiji, ako bi nanesle razmere. Rdeča gospoda na Lawndalu naj bo prepričana, da je bila papeška ali cerkvena politika res tudi politika in dosti drugačna od kake socialistične politike. In če bi papež posegel v politiko v komunistični Rusiji, bi to nikoli ne pomenilo odobravanja ali opraviče-nja komunizma. Enako je tudi pri fašizmu. Rdeča gospoda dobro ve, da se je papež postavil zoper Mussolinija, ako je kazal predolge prste na cerkvene pravice. Ampak ko bi priznali resnico, kako bi potem mogli kričati čez — papizem? Najbolj prefrigani tatovi kričijo po ulici: "Držite tatu, držite ga . . ." in tisti, ki tako kričijo o — humbugarjih, huliganih . . . kaj utegnajo biti? Tu se špeglaj, brumna duša... * * * Pač — politično. "Na drugi strani metropol-skega 'fenca' je pa veliko ri-ganje 'zmage' pijanih huliganov, ki nič ne pomislijo, da čez dva ali štiri leta bodo 'prepričani' volilci prav lahko mahnili z loparjem po njihovih dolgih rigalih. Yes, volilci vsepovsod, ki nosijo republikanske in demokratske križe na svojih hrbtih, so strašno prepričani!" Tako stoji na uvodnem mestu v Prosveti št. 265. Nekaj ni pihal v Clevelandu pravi politični veter, kakršen je bil na pr. v Mihvaukeeju. in zato se vsuje zdaj nad Cleveland toča huliganske sorte. Tudi g. A. Garden prisuje malo toče na Cleveland, ker veter ni pisal iz pravega kota. Opazuje: "Na republikanskem gnojišču je tudi odkril svetnika Benderja (državnega senatorja in suhača 'po prepričanju'), ki je bil pred par leti v boju proti Marshallovi postavi in je v ta namen zbral skupaj $70,000. Od te vsote si je baje pridržal 25 procentov komiš-na — kar pojasni uganko, zakaj se je suhač Bender boril proti suhaški postavi. Ker pa je slovanske narodnosti (Ceh) in republikanec,je on all right. (Škoda, ker si eksponenti našega 'milega naroda' kompletno ne osvoje vlade. Potem bi bil lahko vsak Slovenec in Slovan, brez strahu pred postavo, praznilec ljudskih žepov: oderuh, goljuf, korupcionist, ra-ketir in si lahko tam pa tam privoščil tudi kak hold-up — vendar bi bil kljub vsemu temu junak in 'ljudski boritelj'. Le Slovenec moraš biti in pa—- 5 republikanec (ali demokrat) in vse je OK.)" Kake goljufije in lumparije ne more opravičiti nobena narodna pripadnost ali zavednost, ampak narodna zavednost jih le dobi po grbi, ako bi ta odprla pot do vsake lumparije, kakor se opazuje. * * * Tudi v Avstriji — zagonetka? Mala politična zagonetka je le tudi v sedanji Avstriji- Od socialistične strani je bilo či-tati, da so "klerikalci", krščanski socialisti . - hudi fašisti in heimberovci. Zdaj pa se poroča, da bo menda dr. Bender, krščanski socialec, prevzel sestavo nove vlade, in da je dr. Bender nasprotnik fašističnega Heimwehra. Kam te bom djal" . zaklical v nočeh umrli stavljalec mejnikov. . ie pre- Katoliški Slovenci oglašajte »voje prireditve v "Amerikan-skem Slovencu"!