NO. 38. — ŠTEV. 38. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 14, 1906. — V SREDO, 14. SVEČANA 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Karneval v kongresu. Za javno pretepanje. ADAMSOV PREDLOG O JAVNEM BIČANJU MOŠKIH. KI PRETEPAJO ŽENSKE. Pri tozadevnej debati je prišlo do vsestranskega sir.isla in sarkastičnih opazk. PRED KAPITOLOM. -o-• Washington, 13. fel^r. V zastopni- £kej zbornici vršila se je včeraj debata o predlogu glede bičanja onih moških, kateri pretepajo žene. Tem povodom prišlo je do mnogo smešnih opazk in komičnih predlogov. Tozadevni predlog se nanaša le na Distrikt Columbia in uoloi-a, da se ženske pretepu«'e javno biea. Zastopnik Adams je najpreje v daljšem govoru pripi-ročal svoj predlog. To«la kmalu se je doirnalo, da ima v zbornici le malo privrze Ijuhljei da se o James ki dok spretne mora j: kapitol, da ima take i> ker t m _'<>vi to Ml tuck v jit. Main ši pi tvania A dno pri I otem ie ni pn-re,Mazali ndernent. lik 01 lie določba, v toliko "da se topnicah i", tako, Naše vojaštvo odide na Kitajsko še letos. VLADI POTOŽAJ NA KITAJSKEM NE UGAJA IN PRIČAKOVATI JE NAJHUJŠEGA. Sedaj bodo poslali na Iztok še jeden polk vojakov. Transportni parniki pripravljeni. PRIPRAVE VOJNEGA ODDELKA. BO S prti m« lev bile Ml kedo k: t zajedno tudi izjavil, da so kazni katoliške inkvizicije 0 svarilno sredstvo — toda Je dandanašnji išče svarilna sredstva v najtemnejši dobi ali kato-Inanstvu. liadi tey:a naj se predlog »premeni tako, da — mora biti oni t«pen, kt. ri <«■ nere oženiti .... kajti uiui^i več devic joka za nedobljenim možem, nejjo žena vsled mož, kteri jih pretepajo. Temu govoru je sledil splošni smeh. Potem je sledil Bartholdi iz Mis-■ouri ja z raznimi absurdnimi predlogi, radi kterih naj se vsakega moža, kteri ne podpira svoje žene toliko časa muči dokler se kroniku poljubi, potem naj može, kteri ostavijo svoje žene. mu-čijo z razbeljenimi kleščami; ljudi, kteri se nečejo oženiti, je treba prevešati I. sramotilnem drogu, dokler ne bodo izjavili, da se bedo oženili, ako se j. * kedo ><> potem ne l>ode h )lel oženili, naj se tra jednostavno sežge. Adamsor tovariš Ijahon iz Penn-je nastopil zopez predlogi *te. On se je držal principa: 1 praviea za vse". Radi tega «ia se sprejme amendement, tske, ktere imajo v Distrietu predolge jezike, {»omočijo v »mac in sicer ne manj nego i ne več nego desetkrat, kteri j pa ne velja za predsednika lineta. senatorje in zastopni- »v predlog so končno z 155 glasovom zavrgli, najbrže za sy I1 dm j<* da Col reki peti Washington, 13. febr. Vojni oddelek naše vlade hiti z pripravami za od-poslanje nadaljnega polka na Filipinsko otočje, tako, «la bode vse pripravljeno za preteči upor na Kitajskem v lcterem bodo morale Zjed. države prve posredovati. V vladinih krogih so namreč prepričani sedaj do cela, da bodo motale naše čete o«liti na Kitajsko Še v letošnjem poletju. Državni tajnik Hoot je priporočil vojnemu tajniku Taftu, da odredi in •ripravi vse potrebno za listajo. Sedaj ko se vrši na Kitajskem splošno gibanje proti tujcem je namreč dolžnost naše vlade, da skrbi za varnost tamkaj živečih Američanov. Iz Kitajske došlih poročil je lahko razvideti, da kitajska vlada sama podpira gibanje proti tujcem, dasiravno je Izdala par proklamaeij proti boj-ko videti I kotu proti ameriškem blagu, zastopnik i Kteri polk bodo sedaj poslali na Mivoru razkladal. ! Filipine, še ni »loločeno, najbrže od-pi trebna kot svaril- tuje '2aki čas posl ti na Kitajsko. V vojnem oddelku tudi računajo eventuelnostjo, da bodo boji na Ki tajskem trajali dolgo «"asaT radi česa pripravljajo za polke tudi zimske o bleke, ktere bodo pripravljene v San Francisco, od kjer jih zamorejo poslati vsaki čas za vojake. Jedina zapreka. z kt-ro ima vojni oddelek opraviti je jMunanjkanje denarja kajti kon--zres ni dovolil $100.000 ktero svoto je zahteval vojni tajnik Taft. Uradniki vojnega oddelka nečejo mnogo govorit o položaju, dasiravno se o tem v Washingtonu mnogo govori, kajti v letošnjem poletju sta mogoči dve vojni: Francija proti Nem čiji in Zjed. države proti Kitajski. Ako pride do nemirov na Kitajskem so Zjed. države jedina vlast, ktera zamore tamkaj vzdrževati red. Japonska še ni okrevala od batin, ktere je dobila od Rusije in razun tega vlada tamkaj še splošna lakota, tako, da na Kitajskem ne pride več v pošt ev. Rusija bode pa imela z Kitajsko itak opraviti na Mongolskem Anglija, Francija in Nemčija pa na Kitajskem ilak ne pridejo v poŠtev. Amalgamated in Heinze sta se poravnala. MILIJONAR HEINZE JE SKLE- NIL MIR Z VELIKO DRUŽBO PRIDOBIVANJA BAKRA. Odstop dragocenih rudnikov pri mestu Butte, Mont. — Nad sto sodnih ob- $50,000,000. But te, Mont., 14. febr. Artur C. Carson je včeraj kot zastopnik T. F. Coleja iz Dulutfia, Minn., prevzel vse rudnike F. A. Heinzeja in United Copper Company v Silver Bow Coun-tvju. radi fiterili sta se Heinze in A-malgajnaled Copper Company dolgo pravdala. S tem je sklenjen mir med lastniki bakrenih rudnikov krog tukajšnjega mesta, lleinze je dobil za odstop svojih rudnikov .$25.000.000. Poročilo o prodaji rudnif.ro v dospelo je semkaj iz New Yorka od John D. Rvana, ravnatelja Amalgamated Copper Company, kteri se mudi sedaj v New Yorku. Kadi poravnave bode sedaj mogoče pričeti z delom v raznih povsem novih rudnikih, ktere sta si dosedaj pri-Iašea.i obe stranki. Radi te posesti je bilo dosed Zopet revolucija v San Domingu. V ZAMORSKEJ REPUBLIKI NE MOREJO NITI FAR MESECEV ŽIVETI BREZ USTAJE. Kedo je glavar sedanje ustaje še ni znano. — Vstaši se zbirajo. PRVI BOJI. Washington, 14. febr. Iz San Do-minga se poroča vladi, da se je tamkaj zopet pričelo revolueijonarno gibanje. Kedo vodi sedanjo ustajo še ni znano, pač se pa javlja, da ustaško gibanje še ni postalo splošno nevarno. Iz Monte Crist i se poroča mornarič-nemu oddelku: ''Mali oddelek usta-šev je v Dajaponu, 40 milj južno od Monte Crist i." Cape Haytien. Havii, 14. febr. Iz Man te Cristi. prinesel je posebni sei semkaj poročilo, da se je tamkaj pričelo splošno revolueijonarno gibanje. General Money je na čelu večje čete osvojitva Dajabou na meji republike Ilay t i. Meney je zvest privrženec biv Šega predsednika Jimenesa in splo-šno se trdi, da se se«lanje gibanje vrši v prid Jimenesa. San Domingo, 14. febr. Revoluei jouamo gibanje v Monte Cristi je le malenkostno in mir vlada po vsej re publiki. Vstaši so sedaj bežali v gorovje in vojaštvo jih zasleduje. Položaj je po voljen. Nezgoda v luki. raj rano zjutraj, ko je pokrivala ti ml son gosta iat (■anego za vozil pri *orku v ladijo Eastern, ktero je čez polovico prerezal tako, da se je na mestu potopila. Jeden del ladije odni -la je voda po reki navzdolj dru-><■ je potopil. Utonili so baje trije ROCKEFELLER BEZI. — Vstrašil se je preiskave o poslovanju Standord Oil Co. Miljardar John I), Rockefeller je slutil, da ga bodo pozvali kot pričo v pravdi države Missouri proti Standard Oil Co., radi česar je pravočasno rek pa i Ne Denarje v staro domovino pošiljam«: m $ 20.65 ............ 100 kron, u $ 41.00 ............ 200 kren, u | 204.40 ............ 1000 kron, za f1021.75 ............ 6000 kron. Foftarina je všteta pri teh vsotah. Doma m nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka. Kale denarne pošiljatve Izplačuje c.kr. potoni hranilni urad ▼ 11. do 12. et med seboj posvetujejo o raznih predlogih, dasiravno ni več pričakovati sporazuma. Francija hoče imeti v Maroku jjovsem odločilno besedo, toda s tem Nemčija ni zadevo j na. Iiadi tega pride prej ali slej do neprilik med obema državama. V tukajšnjih utradnik krogih primerjajo sedanji položaj z onim v letu 1>o rešitvi zakona o vojaških novincih. Gautseh je z vnemo zagovarjal cel >-knpncst vojske. Nadalje je tudi izjavil. da mora dvomiti o bodočnosti Avstrije, ai'.-:o se v splošnosti tako govori, kakor je govoril Sternberg. — Nemški predlog so zavrgli s 117 proti 25 glasovom. Dunaj, 14. febr. Jugoslovanski akademiki na Dunaju so priredili shod, na gaterem so razpravljali o politični in ekonomski strani srbsko-bolgarske carinske zveze. Vsi govorniki so s posebnim zada vol jstvom in z velikim navdušenjem konstatovali fakt velike zmage jugoslovanske misli. Jugoslovanski akademiki so se med sabo zavezali s častno besedo, da se bodo vedno borili za jugoslovansko idejo. Shod je na to sprejel td-le resolucijo: 1. Shod navdušeno pozdravlja carinsko zvezo, ker vidi v njej začetek sloge med srbskim in bolgarskim narodom, po kateri so hrepeneli vsi jjravi srbski in bolgarski rodoljubi; 2. shod zahteva, da obe vladi v vso odločnostjo branite zvezo dotlej, dokler bodo v nevarnosti najvitalnejši interesi ene ali druge zvezne države; 3. shod na-peluje na oba bratska naroda, da vztrajata na potu sloge in bratstva in se ne dasta zavesti s te edino prave poti od nikogar. Ta resolucija se je soglasno sprejela s klici: Živela balkanska konfederacija, naj živi neodvisno in- svobodno balkansko slovanstvo! Iz Budimpešte prihaja zelo tragična vest o lepi in mladi Giz.eli Schrei-ter, Iki se je bi!a "brez upa zmage'' zagledala v nekega strojevodjo in se vrgla v svoji nesreči pod stroj, ki ga je vodil njen ljubljeni fant. Dogodilo pa se je, da ni bila Gizela usmr-tena, ampak samo težko ranjena in so jo odnesli v bolnico, kjer upajo, da ><"asoma okreva. Dogodilo pa se je tiifdi, da se je omehčalo srce mladega strojevodje; ob postelji m .ade bolnice preseda sedaj cele dni, komaj eafca njenega zdravja, da jo poroči i i 1 popelje na svoj dom. -o- Petrograd. 14. febr. Pet (tolitičnih jetnikov, kteri >0 hi;i zadnji v trdnjavi Ivljur-kaja. včeraj p - n!i v Sihir. da d 'co.i.'ajo ta:* .1.1 svoje kazni. Jetniki Kar ovič. kteri je 1 •»moril i.aučiiega ministra B. gato-va leta 1901: Geržimij.. - kri-.. m. -rilca minutni notranjih zadev šipja-gina; Sasonev, morilec minis!r;» 1'leh-veja ter njegov sokrivec Scki-r,- Ime petevi!i. Trd- njavo bodo pustili >t at i kot -jhimin na mino e čase. V Besarabiji -e je ;»rii* j > ponovim pi-eiratijanje čifutov, kterih položaj je zelo nevaren. Pe-trograd, 13. ft-br. Na Kavkazu in > baltiških ju u rajinah >e vedno ne vlada mi'-, kakoršen hi m.-ral biti. Danes so odposh;Ii na Kavkaz i/. Kijeva tri baterije topništva. Napulj. 14. febr. Ognjenik Vezuv je pričel zopet bljuvati. Lava je na množili krajih pokrila železnične ti-rove in t5 potniki. Dospeti imajo: Amsteldyk iz Rotterdama. Philadelphia iz Sonthamptona. Hamburg iz Genove. Barbarossa iz Bremena. Ethiopia iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. lvoenig Albert iz Genove. Graf Wakiersee iz Hamburga. Ville de Rouen iz Havre. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Sonthamptona. La Bretagne iz Havre. Zeeland ii. Antwerjjena. Amerika iz Hamburga. Victorian iz Liverpoola. Ryndam i^ Rotterdama. Furnessia iz Glasgowa. Odplnli so: Baltic 14. febr. v Liverpool. Wildenfels 14. febr. v Rotterdam. Odplnli bodo: Bluecher 15. febr. v Hamburg. La Savoie 15. febr. v Havre. Cassel 15. febr. v Bremen. s Philadelphia 17. febr. v SouthampCw Lucania 17. febr. v Liverpool. Kroomland 17. fobr. v Antwerpen. Koenig AlJbert 17. febr. v Genovo. Ethiopia 17. febr. v Glasgow. Hamburg ^.7. febr. v Genovo. - . . . ....... "GLAS NARODA" Avstrija v škripcih. «?t slovens!_ib delavcev v Ameriki. . 'rdnilc: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. it: Publish«; FRANK SM.KSER, •09 vireenwich Street, New York Ciry- «'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol J-tA............. i.50 la Evropo, za vse ieto.......4 50 " 44 pol leta...... . 2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. KiJ-Ais NAkODA .ihija vsaki dan iz-Victuši nedelj in praznikov. «OLAS NAROOA-* O* Voice of the People") asweu eveo day, except Sjndavs and Holidays. Subscription yearly ^'iCC, Advertisement on agreement. Za oglase ao de»et vrstic se plača 3C centov. Dopisi brer, podpisa in ofobnosti se se natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po War. .y Order. Pri spremembi kraja naročnikov »rosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivali-ičc najr.ani, \< <1 m prišlo je tudi do razgovora o zlorabi vojaških pdiojnin Pri pokojninah se namreč v pravem 1 i>m<'!iu besede vsako leto sistema tir-no i.'irade i>ar milijonov dolarjev. — Sedaj, 123 let po koneu vojne za neodvisnost, mora vlada še vedno j>la čevati j>okojnino ljudem, kteri so baje v zvezi z ono vojno. Sitrpni stroški, ktere je ližavdjanska vojna med seve-ro min jutrom pred 40 leti provzročila, znašali »j 'kacik 5400 milijonov dolarjev. Pokojnine, ktere je vlada v zvezi z ono vojno dosedaj izplačala, znašajo 3300 milijonov dolarjev, oziroma več, tieiro 'polovico, kar je ve.jala državljanska vojna. Brezdvomno pa bode vsa {Mjlkojnina, ktero je provzročila ta vojna, presej^aJa vse vojne troške, pre-dno »bode zadnji veteran te vojne odšel k njegovim očetom. Kakor z državljansko vojno, tako je tudi z vojno proti Španske j. V tej vojni so jx>zvali jkm! zastave 312,000 vojakov, od Ikterih je prišel pa le mali dtl na Cubo. V kongresu se je pa poročalo, da mora vlada za to vojno dan plačevati že več pokojnin, nego je b">lo naših vojakov na Cubi. \r tej vojni je bi.o 098 vojakov usmr-tenili in kupna izguba na možtvu je znašala 9378 mož. Dosedaj je pa naprosilo za pokojnino že 09,037 osob. Aiio se bode število veteranov iz Apansko-ameriške vojne množilo tako 'hitro, kakor ono iz državljanske vojne, bode v 20 letin naraslo na 132,414 pokojnin. Zj cd Hijene države s svojo izredno majhno vojdko plačajo vsako leto 140 milijonov dolarjev vojaške pokojnine, oziroma še enkrat toliko, kakor Francija, Anglija, Nemčija in Avstro-Ogr-sfca, lit ere vse skupaj plačajo na leto v to svrho le $08,427,787. dasiravno imajo te države v mirnih časih 1,780.993 vojakov, mi pa samo 00 t boč. Vzroke, vati tolik pred vsen kteri si s ^vilo glasow Časopisje se radi tega bavi z vprašanji, kako bi bilo mogoče ta nedo-statek odstraniti. Tako n. pr. predlaga newyorwka Times", da bi te ne-dostaliie lahko odstranili, ako bi ustanovili — veliko stalno vojsko. Dosedaj so vse vojne Zjedinjenih držav izvojevali pri nas večinoma z ne-regu arnim vojaštvom in s Častniki, kteri niso bili častniki po poklicu. To je bilo vzrok, da so bile izgube večje in da ?o toraj tudi pokojnine večje. "Times" je timli mnenja, da "pro-fesijonelna čast'ktera se vzgoji med vojaštvom po jx»klieu. že sama prepreči, da bi vojaki po vojni neopravičeno zahtevali i>okojojnino zagotove velio šte- Cesar Viljem in njegovi uslužbenci. Cesar Viljem skrbi zelo za svoje u-službence. Osnoval je v njihovo korist mnogo naprav ; tako bolnico, zavarovalnico za starost in hranilnico. Cesar sam bo v to a svojem premoženjem pome gel. Ženo Je umoril župan Pampiere na Francoskem. Žena je imela raka, in da bi strašnih bolečin več ne trpela, 30 je umoril. Sodišče ga je sedaj izpustilo i* zapora, češ, da je bil v trenotku 4ejanja zmešan. Medtem, ko se mora Avstrija neprestano bojevjkt? za svoj obstanek, pridružila se je njenim mnogovrstnim težavam še jedri a, ktera spada gotovo U največjim in ktera ne preti ie na-daljnem obstanku Avstrije, temveč splošnemu evropskemu miru. Sama po sebi je stvar na prvi pogled malenkostna. Kakor smo že poročali, .ita sklenili Srbija in Bolgarija carinsko zvezo, ktera pred vsem zelo ;i.ioduje avstrijskej trgovini v deželah Jugoslavjanov, oziroma -na Balkanu, dočim skrbi za hiter razvoj Srbije in Bolgarije. Avstrija se radi tega seveda jezi, kajti zvezo so naši srbski in bolgarski rojaki skleni.i taj-no in talko izzivali Avstrijo. Crno-žolta monarhija je naravno takoj sklenila, da mora pred vsem Srbijo kaznovati s tem. da jej zapre meje za njeno iz-vt z-no trgovino. Carinska zveza Srbije in Bolgarije je pa le navidezno gospodarskega pomena,, doČiin v resnici ni nič druzega, neiro velik ipolitic-en dogodek emment-ne vojašlke važnosti, ako se oziramo na novejše dogodke na Balkanu. Radi tega smatramo umestnim nekoliko razmotrivati o močeh, oziroma o vojski, ktero zamorejo naši južni rojaki izstaviti proti Avstriji, a'ko bi prišlo do vojne, v kterej bi moral ubijali brat brata, kajti Avstrija bi Ibrez-lvomno posla a Siavjane proti Slav-janom. Srbija, Bolgarija in Cma gora zamorejo poslati v vojno 400,000 mož, kar je naravno izdatno -nanj, nego valja u o Avstriji. Vsekako bi pa morala Avstrija poslati najmanj t litino svojega vojaštva na južne me-. oziroma pred vsem v Bosno in Hercegovino, kteri deželi bi združene ju-iroslavjan.-i-ie vojske najprej napadli Avstrija ima 1,200,000 vojakov, od kterih jih za more pa le S00.000 po slat i v vojno. Iz tega je razvidno, da bi se balkan ske države gotovo ne upale tako od ločno pro*.I Avstriji, ako bi ne imele dobre zasombe, ktero so našli pred vsem v Italiji. Slednja je sicer avstrijska zaveznica, toda le po imenu. Odkar je našel kralj Viktor Emanuel svojo nevesto v Črnej gori, gre Italija z ozinxm na balkansko politiko Jugo-slavjanom vedno 11a roko in talko ima osem brigad Črnogorcev vedno na razpolago kot p redno stražo. Ako bi prišlo do vojne, mora Avstrija -tudi računati z Ogrsko, kjer niti vojaških novincev ne dovolijo tako da je samo letos odpadlo 50,000 vojakov in poi'eg tega je Ogrska odkrito naklonjena Srbiji in Bolgariji. Košut je celo javno in odkrito izjavil, da Ogrska nima na Balkanu kaj iskati in da z veseljem pozdravlja okrepitev in napredek balkanskih držav. Tako je Avstrija sedaj srečno osamljena in stoji nasproti velikej premoči trdnih kombinacij, ktere se v primernem času gotovo ne bodo zmenile za avstrijsko "miruljubnost". Še jedna Magenta ali pa še jeden Kraljev Gradec zamore pa Avstriji zavdati smrtni udarec. O tem so docela prepričani v Rimu, Beogradu, Sofiji in — tudi v Budimpešti. Ned samostanskimi zi-dovji. Spisal Josip Premk. Večer je lejral nad zemljo. .. Solne« ie zahajalo tam za daljnimi rorami ter z atilo vrhove in slemena rora v Čarobno lesketajočih se hojah. Hodil sem kakor vedno v takih milih večerih, sanjavo po tihem, dehtele m gozdu, zrl v žareči zaton in po-lušal večerno slavčevo petje. "Kam. gospod?" Zaslišal sem naenkrat za hrbtom koro zapovedujoč glas. Prestrašen >em se ozrl — pred menoj je stal razcapan starikav mož. Ndkaj časa sem presenetenosti molčal, potem pa mu xlgovoril: "Lepo se mi zdi, sprehajati se v teh mi ih večerih ipo tihem, samotnem irozdu, kjer me nihče ne moti." iL Hočete reči, danes pa me motiš — ti. No, gotovo me še niste nikdar videli, in me gotovo tudi nikoli več ne boste; zatoraj pa mi dovolite, da si vsaj danes skupaj napojiva najini duši s tem čistima, večernim zrakom. Ugajate mi, ker ste človek moje vrste; tudi jaz Btan fantast." Te ponudibe mu nisem hotel odkloniti, ker iz njegovega govora sem takoj spoznal, da se je moral nekdaj nekaj -učiti in da ga je gotovo le nesreča storila to, kar je. Tiho sva korakala naprej po gozdni stezi. Zamišljeno je stopal poleg mene, le včasi me je pogledal z nekim tožnim pogledom, a takoj zapet povesil gdavo gloiboko na prsi, da so se mu do'gi, že osiveli kodri globoko usuli •na visoko čelo. Prišla sva 11a mal holm. Krepko me prime za rofeo ter pokaže na bližno vasico, kot da bi mi hotel nekaj povedati. A v tem hipu se zoni ta beseda v ulio zaljubljencu. In vendar sem moral oditi. Niso me zamogli obdržati nje krčeviti objemi, ne strastni vroči polj ubi. "Xe obupaj, Minka. Res, da odidem za nekaj let, a zopet se vrnem in tedaj, ljubljena, ostala bova skupaj — za vedno.'' S takimi in enakimi besedami sem jo tolažil, a vse zaman___ Plakala je na mojih prsih, dokler niso zatrepetali tam nad gorami prvi žarki vzhajajočega solnca in naju ločili — ah, ločili tako neusmiljeno___ » ♦ * Med tem je minulo dobrih pet let. Zaduhli samostanski zidovi so me uklenili v svoj objem in že sem prebiral vsak dan mašne liste v mali, samostanski kapelici. In moje ime, ah, ono ime, ktero je imenovala ona s tako velikim veseljem, s tako gorečo ljubeznijo, se je premenilo v patra Ulrika. Mnogokrat sem plakal v togi in nesreči, Iker sem videl, da je pokončano moje življenje z onim dnem, ko sem prestopil samostanska vrata. Večina mojih misli pa je bilo pri njej. Ljubil se m jo še vedno tako goreče, kakor poprej, dasiravno sem se sam sramoval te ljubezni, saj sem bil človek svetu odvzet, človek brez pravice. A sčasom sem se spo-prijaznil tudi s to mislijo in začel ."j ubit i še bolj vroče in obenem želeti po prostosti. Da bi bival še dalje v samostanu* to se mi je zdelo ne-nosno. In zaikaj? Človeško srce je pač tako ustvarjeno, da želi prijateljev — vseh, kte-rim lahko razodene svoje gorje, ali pa tudi veselje. A jaz teh nisem imel. Bilo nas je pač v samostanu kot mravelj v mraljišču, a moj značaj se ni ujemal' s temperenienti druzih. Jaz sem sanjal, drugi so jedli in pili kakor nenasičeni volkovi, saj post jim je bil zadnja briga. Njihovo največje veselje pa je bilo, ako so kje zasačili domačo deklo. To vam je bila radost! •Jeden jo je poljuboval, drugi ji tipa! polna redja, tretji je zbijal zopet kake kosmate ž njo, sploh vam je to bil cel harem, le to je bilo, da so igrali menihi žen?4ke uloge in ona pašo vo. Z eno besedo rečeno, tedaj sem spoznal, kaj je samostan. To je namreč pribežališče večinoma onih, kteri hočejo neopaženo ugajati vsem svojim strastem. Zato sem sedel skoro vedno sam v svoji celici, premišljeval in molil za vse, posebno pa za-se in za njo, naj naju on, Vsegamočni, zopet združi. In uslišana je bila moja molitev... Bilo je nekega večera. Zamišljen sem sedel pri umazanem brevirju, a moje misli so bile tam daleč v domačem gozdiču, v onem lepem večeru, ko sem pred petimi leti jemal sX>vo od nje — moje drage Minke. Debela solza mi je kanila na posvečeno knjigo, pa saj je bila ta solza bolj sveta, bolj nedolžna, kot vse roke, ki so gulile to knjigo pred menoj. Kar stopi v celico prior, precej debeliihast sivoliasee, in mi veli v spo-vednioo. Kdo me neki želi v tej potznej uri in ravno mene? Čudno mi je bilo pri srcu, zakaj, ne vem. Tiho je bilo v kapelici, le prasketanje večne luči se je culo. Stopim v spovednico. Odprem linico... O, Bog! Ta glas. Omahnil sem nazaj... O, itiuka, kaj da sem čutil t onem trenotku, ko sem zopet po dol- ŽIVIJO gospod doktor LEONARD L ANDES! Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdačnija hvala. Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, fcfo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one Ijekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i onda sam i s tom osječao, da ne čutim ništa. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. | Bog Vam platio, od mene Vam najsrdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. , ANDRO IVANČIČ 320 £. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. ' Doktor LEONARD L ANDE S je najznamenitejši sedaj v New Torkn 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. , Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. ROJAKI SLOTENCi: Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško gih, mučnih petih letih začul tvoj •mili blaženi glas — ne morem povedati. Srce mi je drhtelo koprnenja, planil sem iz spovednice... Večna luč je brlela pred kipom Kxi-žanega, a iz najinih sre dvigala se je ik njemu vroča, tiha molitev — molitev, kakor zamore moliti ie človek, stoječ ob kraju svojega groba — pogube___ V tesnom objemu sva odšla tihih korakov iz kapelice, ven na prosto v samostanski vrt. Sanjava, tiha noč je plula nad nama, ko sva ležala v krčevitem objemu v mehki travi in se topila v onih ne-popisljivih telesnih čutilih, ko človek pozabi vso nesrečo, vse gorje. A iz samostanske kuhinje je odmevalo razposajeno hihitanje... Ne vem, Minfka, ali sem se tedaj pregrešil nad teboj, ali sva si dala le duška najini tako zvesto ohranj ljubezni... Odpusti mi! Ljubil sem te in lju bim te še sedaj, ko že počivaš dolgih] petintrideset let v hladni zemlji i uživaš gotovo v onem neznanem živ ljenju večje veselje, kakor si je imela tukaj, v tej so .iz dolini. Drugo jutro sem namreč zvedel žalostno novico, ktera mi je vselkala za celo življenje nezaceljivo rano — samomor — — moje Minke. Kaj da jo je k temu napotilo, mi je še danes neznavio, najbrže pač njena nesrečna ljubezen. Nekaj dni sem kakor besen divjal po samostanu, ali te boli nisem mogel pretrpeti. Svet se mi je zdel mrtev. Nič več nisem ljubil dubtečih cvetlic, zdelo se mi je, da povešajo svoje glavice, da žalujejo za njo. Ako sem zrl v nočne višave, v blesteče zvezde, .zdelo se mi je, da trepetajo v boli za mojo IZJAVA. Oziraje se na priobčen oglas Jolin Reiseka iz New Commerstowna, O., da mu dolgujem še na hrani $25, izjavljam to trditev kot golo laž. Jaz njemu dolgujem samo $5 na pivu; hrano sem mu pa naprej plačeval FRANK HRIBAR, P. 0. Box 2, Massillon, Ohio. ) 14-16—2) POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake po vsej Ameriki, posebno pa ude družtva svetega Jožefa v Waukeganu, 111. New York, 10. felbr. 190 . Fran Supančič. pri Šmarjeti na Dolenjskem. Star je 49 let. VAmeriko je odšel pred 15 leti, a sedaj pa že šest let ne dobim poročila od njega. Prosim toraj cenjene rojake v daljnej Ameriki, da bi mi blagovolili naznaniti njegov naslov, ali še živi ali pa ne. ker sem zeilo v ekrbeh. Marija Bojane, Zbure št. 9, P. Šmarjeta, Kranjsko, Austria. Pojasnila sprejema tudi upravništvo ltGlasa Naroda". (14-17—2) OPOMIN. Vse one, kteri mi kaj dolgujejo, nesrečno Minlko/ Vse, vse je zalova'lo' P™shn, da v teku JEDNEGA meseca za j poravnajo svoj dolg; ako tega ne sto- V ndd temni viharni noči zapustil re> Jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po vseh slov. časnikih širom Amerike in v starem kraju, in sicer skozi celo leto. JOSEPH BEITZ, P. O. Box 92, Holloway, Ohio (10-26—2) sem samostan, kraj moje nesreče, in odšel v širni svet. Nesreča ljubljene, moje Minke, ki mi je bila vedno pred očmi, me je gnala dalje, vedno dalje, dokler nisem po štiridesetih letih prišel zopet sem, v moj mili rojstni kraj. To so kraji, ————— Ikjer sem užival brezskrbno mladost, Kje je ANTON KOSTREVC? Doma ktero pa mi je tako kmalo ugrenila kruta osoda. Vse je zagrne izgubljeno. Svet več nima evetja, po kte rem bi hrepenelo moje srce. Kajti poznam to goljufivo cvetje sveta, poznam ljudi, njih goljufiva srca in sedaj le še poslušam, kako ikleplje smrt svojo mrzlo koso, da mi odkosi to brezevetno življenje. A tudi ta me še muči, ker še prizanaša meni, človeku, tavajočemu v togi — v obupal." Zadnje besede je govoril že stoje, a komaj je ikončal, zdirjal je kakor besen v tiho noč. .. Luna je vzhajala tam izza daljnih gora, ko sem zapuščal ves zamišljen kraj, kjer sem zvedel žalostno zgodbo •nesrečneža. • * » V reki so našli čez nekaj dni (neznanega utopljenca. Marsikdo ga je opazoval, a nihče poznal. Tudi mene je gnala radovednost do nesrečneža. A komaj sem se ozrl v njegovo lice, spoznal sem v njem takoj svojega gozdnega tovaiisa, kteremu j« bilo res celb življenje le trpljenje in ljubezen, ter gotovo tuldi njegov zadnji vzdih: "Ah, Minka...!" je iz Veliikih Bersnic. V Ameriki biva že 15 let. Ker mu imam nekaj važnega za pisati, prosim rojake, da mi naznanijo njegov naslov. Josip Ucman, Box 172, Brought on, Pa. (S-14—2)fl Kje je JOSIP ZOR/C t Doma je bdiasa Rajhemburga na Spodnjem Štajerskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: Fran Dobro-nik, Box 268, Cumberland, Wyo. (14-17—2) Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Gerdiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. podp. društvo o svete Barbare za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City', Pa. irano dn« 3«. Januarja 1902 -v driavl Penn«ylvi ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City. Pa Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City. P» NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, P*. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W V*. FRANK SUNK, P. C., Luzern«, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 23, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se posaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O Box #«7 F«-*«« City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. THOMPSON. 334 W. 29th. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni iu ako Vas drutri zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite 11a to zdravieše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja j>opolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trošiuio denarje same za uobra zdravila. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK priporoča rojakom za izdolovarje n popravljenje harmonik. Delo na-ravim na z ah, e van je naročnikov, ene so primerno nizke, a delo trpež-o in dobro. Cene trivrstnih od $22 o $45. Plošče so iz najboljšega ein-a. Izdelugem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-rstnim je od $45 do $80. (10-2—lO-S'OG v d) OPOMIN. Vse one, kteri mi kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem času poravnajo svoj dolg, drugače jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem priobčil v časnikih FRANK MODIC, (7-2—7-3) Van Houten, N. Mex. Mazilo za lase* Najbolje, po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESCENT". Pospešuje rast in daje lasem lep blesek ter prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Ivdor želi samo knjižico, naj pošlje nekoliko poštnih znamk. P. FRANK, 229 East 33rd St., New York City. Starčevič cigarete $3.00. Mi prodajamo 5 funtov starokra-jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in importiranega "STAHČEV1Č" cigaretnega rapirja. Za $3.00 pošljemo 600 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro-krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (kupone), ktere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jim pokaže nas tobak. Zato prejme doti&nik od nas zlato uro In verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisom: "Živili Slovenci v Ameriki!" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East 78th St., New York. N. Y. (7-2—7-3 v dl SLUŽBO ISCE dobro ixueeni harmonika igralec v kakem saloon 11. Ponudbo naj se pošiljajo na Frank Smrek ar, P. O. Box 117, Jenny Lind, Ark. S GLAVNA SLOVENSKA l HRANILNICA IH POSOJILNICA registrovana zadruga s neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg št« 15, Dasproti nunske cerkve, hranilne vlog© ter jih oLrestnje po 1 O o to je oa viacih wo krcn 4 ii 50 vin., in sKvsr takoj od dneva vložitve pa do dneva dvig«, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi dvigne začetkom, ▼ srer".i ali končen: meseca, ne izgubi nič na. obrestih. Za vložene r.neske poŠilia vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica Šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti t domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti,, da pride njegov s trudom prihranjeni denar t neprave roke in Ima ob jednem to dobro, da mm ta takoj obresti nese. Naslov je ta- Slavna slovenska hranilnica in xxrcoiilnica v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. MtB Denarne poiiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, URADNIK-.; Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožai tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, HI, nadzornik, Box 138, Burdlne, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St.P Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druufc listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarit pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopjiiku in nobenem drugem. Za;»ti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega idbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4H24 Blarkherrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki VBake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". < K oje h PRIST OPILL št. 39 v Roslynn, I. razred. Mat 4000 i. razred 4602 1. SG3 eert. t -v. Barbare št. 3!» v Roslynn, Wash., 30. jan.: Josip 1 >S9 eert. št. 4597 I. razred, Božo Gledja 1SS0 eert. 4598 a Starih;'. 1^79 eert. 4~>99 1L razred, Josip Urli 1S7S eert. , Bi.žo D«Tmi<" l^stj eert. 4001 H. razred, Jurij Marini? lS.S.-* azied. Mihitin Vujovič 1*75 eert. 4(503 1. razred, Jurij Go- 4(iiU l. razred, Andrej Peearič 1S75 eert. 4605 1. razred. Ivan Coj»eta 1S64 eert. 4l»0U I. razred, Anton Stareevič 1S74 eert. 4607 I. razred, Fran Cu- ulie 1S.S0 eert. 4608 I. razred, Kan«l Malnar 1876 eert. 4609 L razred, K.»sta Gecaja 18S6 eert. 4610 1. razred, Fran Lesae 1889 eert. 4t»ll 1. razred, Fran Vidmar 1872 eert.5t. 44J12. Družtvo šteje 123 udov. K Jružtvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Micli., 30. jan.: Frii i Gruui 1880 eert. 4613, Josip Grabek 1884 eert. 4614, Franc 1876 eert. 4615, Fran Gašperič 1886 eert. 4617, Štefan Bahor 1S70 eert. 4618. Y>i v I. razredu. Družtvo šteje 219 udov. K družtvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Lloydeliu, Pa., 30. jan.: Jo-.sip Korošec 1S66 eert. 4587, Fran Rožanc 1876 cert. 45S3, Marko Ozbič 3^62 eert. 4589, Jakob Kraje 1876 eert. 4590, Matevž Drenik 18S3 eert. 4591. Fra i Alie 1877 eert. 4592, Fran Meglic 1888 eert. 4593, Josip Oša-h» 1886 eert. 4594, Jakob Mole 18SI eert. 4595. Vsi v I. razredu. Družtvo šteje 77 udov. K Imžtvu Marija Pomagaj št. 42 v Puebln, Colo., 30. jan.: Ivan Baudek 1874 eert. 4596 L razred. Dri/.tvo šteje 2S udov. K družtvu sv. Barbare št. 39 v Roslvnu, "Wash., 30. jan.: Marija Plut 1874 eert. 4421. Družtvo šteje 36 udov. K Ir.HŽtvu sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., 30. jan.: Frančiška Anio 1SS4 eert. 354, Frančiška Turi 1S83 eert. 554. Družtvo šteje 77 •udov. H II H I H 8 I HI i i Iv družtvu sv. Petra in Pavla št. 35 v Dulo, Pa., 30. jan.: Marija Alie 1SS3 eert. 4592, Marija Korošec 1872 eert. 4587, Rozalija Kraje 1889 eert. 4590. Družtvo šteje 15 udov. K družtvu sv. Ciriia in Metoda št. 9. v Calumetu Mich., 30. jan.: (Vrilija Prislič 1867 cert. 85S, Marija Rebro v ič 1S67 cert. 274S. Družtvo šteje 125 udov. PRESTOPILL Od družtva sv. Barbare št. 39 v Roslynn, Wash., k družtvu sv. Štefana št. 58 v Cokedale, Mont., 30. jan.: Mihael Jakše eert. 2342 rojen leta 1874 I. razred. Prvo družtvo šteje 122, dru^ro pa 18 udov. SUSPENDIRANI. Iz družtva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 30. jan.: Josip Lipičer eert. 2812 I. razred. Družtvo šteje 48 udov. Iz družtva sv. Martina št. 44 v Barbert« nu, Ohio, 30. jan.: Antonija Lin'eer cert. 2812. Družt.-c šteje 29 i:.;lov. Iz družtva Marija Pomagaj št. 42 v Puebln, Colo., 30. jan.: Rudolf Tomšič eert. 4099 I. razred. Družtvo Sleje 27 udov. ČRTANI. Iz Iružtva Marija Pomagaj št. 6 v South Lorainu, Ohio, 30. jan. po ukazu Porotnega odbora Jednote: Anton Kerb in eert. 729 I. razred, Mihael lTi>ič eert 742 I. razred. DriHŽtvo šiije 30 udov. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OHOBKUSTI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Iz južnega kolodvora v Ljubljani se je odpeljalo v Ameriko dne 27. jan. 7. Slovencev in 10 Hrvatov. Preprečena pot. Na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoča stražnika -ta aretovala Janeza Sodjo, delavca iz Suhorja in Gustava Šporarja, čevljarja iz Merkopalj, okraj Delnice na Hrvatskem, katera sta nameravala pobegniti v Ameriko, ne da bi bila zadostila vojaški dolžnosti. Obadva se bodeta morala, ker sta ponujala stražnikoma denar, da bi ju izpustila, zagovarjati pred sodiščem. Tiček v kletki. 12. ; prila lanskega leta je 231etni mizarski pomočnik Anton Reil, rojen v Zagrebu, pristojen v Ljubljano, hotel nekemu svojemu sorodniku odpeljati in prodati voz pohištva, kteri mu je pa k sreči še pravo časno prišel na sled in namero preprečil. Reil jo je potem takoj popihal v Zagreb. Po njegovem odhodu pa je Borodnik tudi pogrešil za 160 kron knjig, za katere se je pozneje dognalo da jih je tudi Reil pokradel in prodal nekemu siarinarju. Lisjak pa ni opustil svoje navade. Komaj je dospel v svoje rojstno mesto Zagreb, je tudi tam takoj pokazal svojo spretnost ir je bil dne 25. istega meseca pri ta- •.apora. Ni mu pa dobro dišal "ričet" u je takoj drugi dan j>o obsodbi imel srečo, da je zapustil zagrebško omre-Aeno zidov je in jo odkuril na Dunaj. Od tam je šel pozneje na Jesenice, sedaj pa se je zopet pojavil v Ljubljani, kjer je stopil v delo k nekemu trgov-eu s meblji, kjer se je dne 27. jan. mudil, ko je gospodarju neka stranka plačala 600 kron za meblje v mebljar-ni. Gospodar je stranko spremil do vrat, denar pa pustil na pisalni mizi. Reil je pa to priliko porabil in trenot-koma izmaknil 10 kron. Ker takrat ni bilo nobenega drugega v trgovini je padel sum takoj na "junaka" Reila kateremu so pozneje dokazali, da je bil pravi tat, in ga odpeljali za ljubljanska omrežena okna, odkoder bode moral iti čez nekaj mesecev z neprostovoljnim spremstvom obiskat še svo je rodno mesto in tudi tam odsedeti one tri mesece. Naknadno ga bode pa še -vojaščina prijela. Reil je dovršil spodnjo gimnazijo. Orožništvo na Čoln je naredilo imeniten lov. Zasačilo je nevarnega hudodelca v osebi Aleksandra Žgavca. Na-vedenec je star 35 let, a je vkljub temu že zaradi različnih hudodelstev, kakor požiga, tatvine in tkd. presedel nad 15 let težke ječe. Vest mu pa še sedaj ni dala miru in stegnil je z nova svoje dolge prste po tuji lastnini. Prišel pa je kmalu v roke pravice, ki ga je vznova vtaknila pod ključ. Žalostna smrt mladega pijanca. 24 mošnji sodniji že obsojen na 3 mesece letni Anton Ovca iz Domžal se je 25 jan. v neki gostilni v Vodicah tako napil, da se je na poti domov zgijpil v gozdu med Vodicami in Žejami in zmrznil. Medvedje v kočevskih gozdih. Nedavno so zasledili kmetje v gozdih med Kočevjem, Čubarjem in Prezidom medvedje stopinje, kar je provzročilo v lovskih krogih cel alarm. PRIMORSKE NOVICE. Vlom v Trstu. Neznani tatovi so ^ lomili v trgovino tvrdke Popper et Comp, in odprli železno blagajno, v kateri je bilo 7353 kron denarja v zlatu in srebru.. Drugo blagajno, ki je bila prazna, so pustili pri miru. Izpred sodnije v Gorici. Kakor smo svoj čas poročali, je nekdo okradel na Sveti dan Feliksa Sehwaba v Vermi-Ijanu. Tat se imenuje Giovanni Lenar-don, je star 19 let, doma iz Vermi-ljana. Pred tukajšnjo okrožno sodni jo je bil obsojen na 10 mesecev ječe s jKistom vsak mesec. Ukradel je eno zla to žensko uro z veliko ovratno verižico, 1 srebrno žensko uro z malo verižico, 1 zapestnico, prstan, 2 ušesni-ei in še druge reči v vrednosti 300 K. Schwab je kakor smo že takrat povedali, spodnještajerski rojak, ki biva radi zdravja v naši deželi. ŠTAJERSKE NOVICE. Mlad ubijalec. 15 let stari Fr. Cel-car iz Lubečna, ki je dečka Antona Koželja s kamnom ubil. je obsojen v dvamesečno ječo, po prestani kazni se pa odda v poboljševalnico. Zmrznil je posestnik Franc Ferlin iz Kozjega. Mož se je napil nekoliko preveč pijače, pa se je izpodtaknil na poti iz gostilne domov in ni mogel več vstati. V potoku zmrznil. Blizu Slovenje Bistrice je našel neki fant v potoku nekega okoli 50 let starega moža, ki je bil naslonjen na breg in bil še živ. Ker ga fant ni mogel sam potegniti iz vode, je šel po ljudi. Predno pa so ti prišli, je mož že izdihnil. Kdo je, se doslej ni moglo še dognati. Vlak je povozil pri Vuhretu pri Slov. gradcu nekega neznanea, ki je bil na mestu mrtev. Najbrž je bil kak ogrski spremljevalec živinskega transporta. Preveč denarja je imel. Posestnikov^ sin Pavlič v Sv. Lovrencu nad Mariborom je skupil 500 kron za prodani les svojega očeta in šel spat k svojemu prijatelju Gradišniku, ki ga je o-kradel in na to peljal še po noči v gostilno, kjer je zanj plačeval, da je vso od mize lilo. Ker je Gradišnik po navadi suh kot cerkvena miš, je začelo orožništvo stvar preiskovati. Gradišnik je trdil, da je našel denar v svoji postelji. Pavlič pa, ki je še vedno pil, se ni hotel nič zmeniti, če je res okraden, češ, prav je, če me je kedo okradel, saj imam dosti desetakov, tat je neumen, če pove, da je ukradel in tako dalje. Seveda so Gradišnika zaprli. Pa- * le je še 1 pa spat, da se j>re-spi in da bode mogoče potem bolj pametno govoril ž njim. V Hrastniku in v Trbovljah stavkajo premogarji še vedno. Vse je jnir-no in red se ni nikjer kalil. Pred kratkim je došla v Hrastnik ena stoinija pešpolka štev. 27. iz Ljubljane v Trbovlje (kjer je že nad 100 orožnikov) pa so prišle tri stotnije istega polka. O koncu stavke se sedaj še ničesar ne sliši. Pač bi bile gotovo dve tretjine delavcev zadovoljne, da bi šli na delo, a drugi jih drže nazaj. Centrala noče ničesar slišati o kakih pogajanjih. Rev ščina med delavstvom se že oglaša, dasi traja stavka še le en teden. Nekaj delavcev zahteva, da se otvori delavski konsum, a drugi branijo, češ, oni, ki so nam nakopali stavko, naj nas podpirajo. (Čudno je, da nam pošiljajo nemške gomještajerske orožnike in zdaj še nemško vojaštvo. So-cijalni demokratje prirejajo shode v Trbovljah in v Hrastniku vsak dan; prav pridno obetajo delavcem podpore. a doslej še nič. Imamo li pričakovati konca tukajšnje soc. demokracije ?! KOROŠKE NOVICE. Roki sta zmrznili pri vajah v Gospi sveri na Koroškem častniku Silvatici-ju. Morali so ga prepeljati domov. Brez snega. Pri Sv. Krvi na Koroškem ni nobenega snega, akoravno ga je povsod drugod dosti. HRVATSKE NOVICE. Dečki — roparji. Policija na Reki je aretirala 30 dečkov, starih 8 do 10 let, ki so ropali po Reki in vlomili v več prodajalnic. Sestanek delegatov ogrske koalicije in hrvatsko-srbBke koalirane opozicije. Kakor poroča reški "Novi List" bosta predsednika madjarske in hr-vatsko-srbske koalicije Fran Kossuth in dr. Pero Čingrija sporazumno določila čas, kdaj se sestanejo delegatje madjarske koalieije in hrvatsko-srb-ske koalirane opozicije na posvetovanje. Ta konferenca se bode vršila na Reki v veliki dvorani hotela "Evropein sicer najbrže 19 in 20 febr. 1.1 BALKANSKE KOVICE. Nova črnogorska trdnjava. Iz Ko- tora javljajo, da zida Črna gora med serpentinami, ki peljejo iz Kotora v Cetinje, trdnjavo, ki bo oborožena s težkimi obsednimi topovi. I* te trdnjave se bo lahko streljalo v kotorski zaliv, nasprotno pa bi bilo nemogoče. Trozveza na Balkanu. V Belgradu, je javna tajnost, da so sklenile Srbija, Bolgarija in Črna gora z%ezo naperjena proti Avstro-ogrski. Zveza se o-pira na Angleško. Nekdanji minister Žujevič je pregovoril črnogorskega princa Mirkota, da je v tej zadevi posredoval pri angleškem kralju Edvardu, s katerim sta prijatelja. Bosniški narodni junak Čengič umrl. V Foci v Bosni je umrl derviš-berg Čengič, eden najuglednejših Bošnjakov. Bil je iz rodovine Čengičev, katerih ime se opeva v narodnih pesmih, in je bil udeležen pri vseh zgodovinskih dogodkih v Bosni in Her-eogovini v zadnjih 40 letih. Stoletnica osvobojenja Belgrada. Iz Belgrada se nam poroča: Dne 13. dec. t. 1. poteče sto let, odkar se je Belgrad osvobodil turškega jarma. V proslavo tega imenitnega dne namerava bel-gradska mestna občina prirediti veliko slavnost, na katero bo povabilo tudi zastopnke bratskih mest Zagreba Sofije in Ljubljane. Belgrad, 28. jan. Veliki shod srbskih trgovcev je enoglasno odobril stališče srbske vlade in srbsko-bolgarsko carinsko zvezo. Obenem se je izrekla želja., naj bi se ohranili prijateljski odnošaji z Avstro-Ogrsko na podlagi lojalne vzajemnosti. Sofija, 28. jan. Na Bolgarskem so prepričani, da bo Srbija vstrajala. V nevarnosti je izvoz svinj. Za izvoz žita ni nevarnosti, a izvoz rogate živine se začne itak šele meseca maja. Bolgarsko trgovstvo je pripravljeno, sprejeti gospodarski boj zoper Avstro-Ogrsko solidarno s srbskim tr-govstvom. Belgrad, 28. jan. "Politika" izvaja v svojem članku "U borbi"! Bolj kakor kedaj do sedaj je potrebno, da smo enodušni, ker se gre razen za naše ekonomske interese, za vprašanja: naša neodvisnost, ugled in dostojanstvo države; prišel je trenotek da se ustvari ekonomsko osvobojen je od Avstro Ogrske. Ni se treba bati žrtev. Srbija je i dosedaj prenašala velike in težke žrtve samo zaradi tega, ker je bi la zapeljana v tesno odvisnost napram Vvstro-OgrskL Okoriščajoča se z našim nezgodnim položajem, je izkoriščala našega uvoznika in izvoznika. Z začasnimi žrtvami bo rešena naša ekonomska in politična samostalnost. To bo tako dragocen uspeh, da ni treba ni komur biti žal žrtev." Članek zaključuje: "V teh osodnih dneh je treba delovati oprezno in pametno, toda ob enem energično. Politiki s političnega ekonomi z ekonomičnega stališča morajo težiti za istim ciljem: za emancipacijo od Austro-Ogrske, kakor so tudi na Dunaju vsi složni, da je treba balkanske narode najprej ekonomsko in potem politično podjarmiti. Le z vztrajnim enodušnim in dobro premišljenim delom nam bo mogoče iziti iz te težke vojne kot zmagovalci." Belgrad 28. jan. Protestni shod trgovcev in kmetovalcev je izrekel na predlog predsednika Cirkoviča zahvalo vsem tistim avstrijskim narodom, katerih časopisje je v sedanjem boju na strani Srbov. VABILO k DBUGEJ VELIKEJ VESELICI, ktero priredi s^ov. podp. družtvo Slovenija št. 8 s sodelovanjem slov. del. pevskega družtva Planinski Raj v soboto dne 17. svečana 1906 v hrvatski dvorani na 7. ulici v Cambria City, Pa., po sledečem programu: 1. O mraku. dr. Gustav Ipavec. 2. Slovanska pesem, dr. Benj. Ipavec. 3. Razstanelk, Hrab. Volarie, op-10 št. 4. 4. Lipa. Dav. Jenko. 5. Nazaj v planinski raj, P. Seno-vršnik. Potem se igra šaljiva loterija s sto dobitki. Med pevskimi pavzami je čas za ples in drugo zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen pevskemu družtvu, vabimo vsa bratska slov. družtva ter posamezne rojake iu rojakinje, da nas mnogobrojno pose titi izvolijo. Za dobro zabavo, godbo, izvrstnt pijače in dober prigrizek skrbel bodt1 Odbor. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-frami Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone. Obeevalni jezik: slovensko, hrvat-s&o, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se eenj. rojakom toplo priporoča Anton Flori, Molk gostilne. (15-1—16-7 06, poBj sred, pet) UM! iH n i llii/, Tak uči sv. pismo knjiga modrosti I sns a sina Sirahovega v 13. poglavju na 19, strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanja zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat lsce zdravniške pomoči, ko bi L.:o bolje poklicati duhovna. Bl»Sor onemu, irutori je zdrav, a kedor zdravje izgubi, ie v nadlogo sebi m cmerim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne Škoduje veter in zima Jed m pijača mu diši m cblo mu je o veselje. Kič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen ia zadovoljen. Zatoni i-ojalci ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in Slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti obrnite se Samo na: fi|-| , # Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam jo ča j3 cn edini, kateri Tam garantira in vas v resnici do kraia in no-pol noma ozdravi bodisi katere koli kalini kronične ali akuine kakor: bolezni na pliučah prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jetrab, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini bolezni "v grlu, nosu glavi, nervoznost, Živčne helezni, prehudo utripanje in bolezni srca. katar, prehlaienie naduho, bronhialni, pljučni m prsni k^elj, b.uvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, r.epravi'no prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in l oku, zlato Žilo (hen e- rojde), gnzo ah prehv, nečisto pokvarjeno Icri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, sumeme in tok iz u.es, oglusenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, li^a-e ma-zole ture, hraste m rane, nevrastenični glavobolj kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni jnobke ah zensne kakor tudi vsake tajne Spolne bolezni m napako. On je prvi in edini zdravnik Kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezm v prsib m zeludcu. , . , ^ danja las. Javna zalivala. Sprincfieli«, Ir.i.s. DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M. I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj* in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj P- igiyo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johan Intiliar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. »trfl Alex Lombardt, Glems Falls, N. Y. e Da bodete bolezen lozje spoznali pišite po knjigo „Zdravje'\ katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. • Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan. • • ♦> Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rabijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige. Unravnistvo "Glasa Naroda". NA PRODAJ ima podpisani TRI HIŠE v Sheboy-?anu, Wis., iL sicer 2 sikupaj, št. 51S in 520, trttja pa št. 522 North Water Street. Hiše so v pritličju jato pripravne za 'kako trgovino ali saloon. Kupcem se nudi lepa in ugodna prilika. Več pove lastnik pismeno: JOHN GODEZ, 226 Reed Street, Milwaukee, Wis (9-15—2) BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 45c., Claret 40c. z posodo vred. Pri manj- ( ših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom j ji se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporoča Frank Stefanlch, posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, CaL Comoagnie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.) ...... 1 '2,000 ton, 2.-,.<»00 konjskih moči. ........12,(MX> f) 2"» IKN) ff ........10,< H M ( ,, 12,000 ,, ........] „ li;,IHH» t> ........ S.'*H) „ ........h,o prav tisto vejo, kjer mu je visel ustreljeni petelin. Spali smo v trdo popoldne. Koti'-uo pa smo se le prebudili, malone prezgodaj, ker je solnee še visoko plulo p nebu, tako, da ni kazalo iti v irond in o>ndi j>rslti5ati, ali se morda ne odlaša ta ali oni zaljubljeni pevec. Zanetili smo ogenj in posedli krog nje^t. . . "In sedaj?" vpraša kaplan Andrej "Naj kdo reče katero!" Izprego-vori'u jaz. "Morda ti kaj veš, žalostni Miha, saj si tudi oženjen!" "Ozeujen, oženjen", zajoka Miha, "pa ne tako, da bi bilo vredno govoriti o tem!" "Kdo pa tudi i»oslušaj to nergo!" oglasi .Teniae izpod Skale. ('e mu daste piti, kolikor hoee, vam bode pretakal solze, da nastane kar ploha! Če j»a nima piti, pa ust ne odpre. Sicer bi pa o svojem zakonu ne vedel družeča, nego da ga pretepa, zakonska /ena, za katero je hodil, kakor lazi petelin za kuro! Ti si bil ubo/.en petelin, ali ni tako, Mihec?" H "Lazeš!" zatuli Miha. "Lažeš Jer-nač! I'a -»-m jo vendar le dobil! Tvoja pa teb He, k tor pa »tela, in drug ti jo je vzel! I« telin pa >i bil ti Jer- i i ieei. pa te u režem okrog ti bode zazdelo, kakor bi svoji ženi!" — Jernaču r-e je videlo, da je jezen, žalosti u Miha tudi jezen, | ti majlinjeo d ušii ustreženi t" Vsi smo hvalili ■ 1 govori Tinte lohko->vek sem in rad vam postrežnost. III. her isti Tiuče pripoveduje: No, dobro, pa bodi, ee že hočete vse izvleči iz mene! Moja misel je ta. da mora biti dovek dobrega srca, pa je vse dobrot Prisiliti se ne da nobena reč, ali človek lahko izhaja tudi v zakonu. Proti zakonu torej ne govorite, ilohra reč je in od Boga postavljena! Smejali se mi bodete pa nič ne de, srečen sem bil v zakonu, in ta je resnična. Dober človek sem in sera bil vselej. Kje sem prvič pogledal na ta svet ne vem, in tudi ne zvem nikoli. Nekdaj po leti je prišla v Vinharje mlada zanemarjena ženska in lačna je bila tudi. S seboj je nosila v slabih cunjah zavito breme, in to breme sem bil jaz, ki vam pripovedujem vse to. Pri Ko-marjevih je prosila večerje in prenočišča. Dobila j« večerje, spat pa so jo potem poslali na listje, njo in o-troka. To že vse veste, no dobro, pa se mora vendarle povedati, da bolt o še bolje \edeli, kako je vse potem. . . d< Druito jutro jo vpilo otr<«e v listnici. ženske pa ni bik>. Noe jo je bila vzela, ali mene je pustila Komarje vi m v dar. ker mi ji bili dali večerjo in prenočišče. Bila je uboiica. grozna u-božiča, ker bi sieer ne bila tako ravnala z rodnim otrokom. Bo«; ji odpusti, kdaj sem ji odpustil že jaz! Komarjevi pa me niso vrgli pod kap; malo so vpraševali za žensko, no dobro, potem pa so me obdržali za svojega in pri bogatejših niso beračili, da bi me bili vzeli. Tudi okrog občine, ki itak ne da ničesar, niso moledovali, da bi bila kaj pornogla. Sami so me imeli, in to vse veste, da jim ni preostajalo prav nič in da jim je dostikrat hodila prav zelo pičla. Pa so bili dobri ljudje, in Bog jim daj večno zveliča nje vsem tistim, ki so že pomrli iz njih srede! Sedem deklet je bilo pri hiši, in njivice so bile majhne, in malo se je pridelavalo. To morate vedeti, kako so morali delati če so hoteli živeti. Pri njih sem se privadil dela tako, da mi ni bilo treba pozneje beračiti. Sedem deklet je bilo, in vse je moral sta ri Komar za praznik lepše oblačiti, kar ni bila iala, prav nikaka šala! Tenčika je bila najmlajša in po moji sodbi tudi naj zale jša. Umela sva se posebno, ker sva bila skoraj tistih let. Tudi pozneje, ko sva prišla v dobo, ko mladost znori, sva se imela rada kakor brat in sestra. Pa drugega nič, saj vidite kakšen sem. Na obrazu nič, na drugem telesu nič. Leva nogn pa še krajša od desne, da hodim kakor staro motovilo. Na kaj takega se mlada ženska ne ozre. In tudi Lenčika se ni zagledala vame* kar se mi še danes ne vidi Čudno, Bil sem pač že takrat dober človek in imel sem dobro srce. Pa kaj gleda mlado dekle na kaj takega, in tudi Lenčika ni gledala. Kar itak vsi veste I — "o dobro! Ostal sem pri Komarjevih ler nisem bil za delo. In lepo so ravnali z mano, in prav radi smo se i r .eli. Potem, ko sem le nekoliko do- rastel, pa sem šel služit ter sem v pogorju pasel koze in ovce, In rad sem služil, ker sem že čutil — četudi sem bil otrok — da jim ne smem delati nadloge ko vendar msem bil njih o-trok. Vidite pošteno sem se preživel, in vsak krajcar sem de val na stran, ker sem se bal beračenja na stare dni. Tudi sem nekoliko kupčeval, sedaj z jajci sedaj z borovnicami, sedaj z žganjem in tako po vrsti. Ena reč in druga, ko sem imel osemindvajset let, sem kupil Hiščarjevo kočo na griču. Nekaj sem plačal nekaj sem napravil dolga, pa sem le imel svoje selišče. In ta je prva. V tistem času je doletela Komar-jeve velika nesreča. Spomladi je starec trebil drevje, pa se mu je zlomila veja, in padel je z debla. Pohabil se je do smrti, in hiša je izgubila gospodarja. Siromaštvo je siromaštvo, in ne sreča pride malokdaj sama. Tudi h Ivomarjevim je prišla še druga nesreča. Kaj bi vam pravil? Lenčika se je bila speeala s Pečarje vini starejšim in stvar ni ostala tako. Takrat, ko je bila največja sila, da bi jo bil vzel, pa je Pečarjev Miha izginil in se potegnil v Ameriko. Tja so takrat prav močno zahajali od nas, in tudi Jer-nač izpod Skale je bil, kakor nam je pravil med tistimi, ki so se odpeljali čez morje. Prav tako je bil ž njimi Pečarjev Miha, tu v Vinharjih pa je pustil dekleta v skrbeh in sramoti. In to ni majhna reč, najsi pride kaj malega vmes. No, dobro! Morda dve leti je bilo potem. Na praznik sv. Vnebohoda sem šel k deseti maši v Poljane. Lep dan je bil; ali nekaj je govorilo v meni: "Vzemi dežnik seboj, ker se ne ve, kakšno bode vreme". In res sem bil sam v cerkvi z rdečim dežnikom. Dober mora biti človek pa oprezen. In prav to o-preznost moram zahvaliti, da sem zleze! v sveti zakon. Zaradi nje sem vzel i isti dan dežnik pod pazduho, in zara d i tega dežnika sem dobil ženo, ki bi je dnurače ne bil dobil. Po maši sem stal pred cerkvijo, in k meni je stopila Komarjeva Lenčika Prav bleda je bila in prav drobna. Pa kdo bi ne bil bled in ne droben, f-e tiri tisti, ki bi sam mogel pomagati nekje v Ameriki in če nam ni pustil lrugega nego li otroka, ki mora jesti in troške dela! Kdaj je že nisem bil videl! In po pravici rečem: Nič rad nisem zahajal v hišo, odkar si je dala opravka s Peč a rje vi m. Odkar pa stvar ni bila ostala tako, pa me že celo ni bilo blizu, se to mi ni bilo včeč, to veste, in če bi bilo šlo po mojem, Komarjeva Lenčika bi ne bila nikdar pogledala Pečarjevega Miha. On nič, ona nič, in sedaj mi povejte ljudje božji, kaj pride iz tega? Nič, ali pa kaj takega, kar je še manj nego nič. No, dobro! "Kako je, da nič ne prideš?'" me je vprašala, "in kaj smo se ti zamerili, da ne prideš?" "Kaj bi hodil", ji odgovorim; saj veš. da je opravka dosti in da tudi težko lazim v grič." Seve, pravega vzroka ji nisem povedal. ker mora biti človek dobrega srca. Bolje, da zamolčiš, kar užali blji žnika. tebi pa nič ne koristi! "Mati mi je dejala, da bi s teboj rada govorila o tem in onem. Saj veš, kako je težko, če zgolj ženske gospodinjijo pri hiši. Rekla mi je, da bi šel z mano po maši in da lahko ješ pri nas če ti je prav!'" "Pa grem. I^enka prav rad erač. I5e. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. »urska vojska, 30r Božični darovi, 20e Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravljica, lOe. Ciganova osveta, 20c. Cvetica borograjska, 30-Cesar Maksimilijan L, c«u menika- ski, 20c. Cas je zlato, 30«. oetrto berilo sa slovenske iole. 50c. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, slovensko-nemški besednjak vezan, 90c. Draga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20«. Doma in na tujsu. 20«. Dve čudapolni pravljici, 20e. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstabija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Predjamski, 15c. General Laudon, 30e. Grofica beračica, od l—100 zvezek 6.50. Gclobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50e. Gozdovnik. 1. in II del. »sak 70c. Godčevski katekizem. 15c Grundriss der slov. Sprache, prof. Sket, vezano $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15©. H ir lan da, 20c. Hildegarda, 20e. Hitri račun ar, 40e. Hubad, pripovedke, I., IL in UL del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladik let, 40e. Iz a na mi, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25«. Izdajalca domovine, 20e. Jaromil, 20c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez Om£ Jurij, 20e. Kako je zginil gozd. 20e. Krvna osreta, I5c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c Kalan, povesti. 20e. Kako postanemo stari? 40e. Lažnjivl kljukec, 20c. Leban, sto beril, 20e. Mali vitez. L, IL, HX deL $2jB8. Mladi samotar, Ide. Mati Boija i Bledu, 15c. Mali katekizem, I5e. Marija, bči polkov«, Me. Marjetica, 60e. Mala peamarica, 30c. Materina žrtev, 50e. Mlzko Poitenjakovift Hi Mlklova Sala, 30e. Mrtvi gošUt, 20«. May, Bkj» »e. BANK SAKSEB JA, 10« GREEK NEW YORK. Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20e. Navodilo za spisovanje raznih pisek. SO centov. Nemičina brez učitelja, 40«. Nesrečni ca, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci. 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Najdenček. 20e Na indijskih otokOl, 30c. Naš dom, L do IV. zezek, po 20«. Naselnikova h Če. 20e. Narodne pripovedke, L in IL d# vsak 20e. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povest 70c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p* sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c Poslednji Mohitanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. i Vrbovčevem Grogi, 20c. - vd turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, 50e. Pravljice, 20c. Pied nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliha, 20c. Pravila dostojnosti, 20c. tfocni d j v -nemški slovar broš., 4A, Ročni slov.-angležki besednjak, novi, 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewiez, 1-3 $3.00. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20e. Resnicoljub, 20e. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20e. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorake, 3e. „ narodna noša, 3c. n ljubljanske, 3c Robinzon, 50 c. Spisovuik Ijubavnih in zeuitovanjski) pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, "0v. Sanjske knjige, male, 15j. Spretna kuharica, jn^i rana, 80c. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saijivec, L in IL knjigi vsaka 20c. Stric Tomova koča, 50e. Stanley v Afriki, 20«. Srečolovec, 20c. enilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna potika, 60«. Spominski listi, 25o. Sv. Hotburga, 2Uc. Sv. Genovefa, 20c. Sita, mala Hindoetanka, 20e- S prestola ua morišče. 20& Stezosledec. 20c. Spisi v ljudskih šolah. 3nc Strelec, 20e. Šaljivi Jaka, I. in I) del, je.it„ »„ ga, 20c. Btiri povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Timotej in Pilomena, 20«. Tisoč in ena noc, 51 zveeko*. $6.5ft Tiun Ling, 20c. Voščil na knjižica za vse prilike. Au V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20«. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30«. Vrtomirov prstan, 20«. Vojska na Turškem, 40«. V zarji mladosti, 25«. Vstajenje, 20«. Veliki Janežičov nemško-slovenski be sedajak, vezam $3. Zemljevid Zdrnienih držav, 25«. Zemljevid celega sveta, 25«. Zemljevid rasko-japonske vojne, 25 Kranjske dežele, 20c. Zgodbe sv« pisma, mala izdaja 30e. Z ognjem in mečem. it. 41 do 8«, v*. skupaj $2.50. Zbirka domačih sdmvfl, 00a. Zlata vas. 20«. Zgodovinsks povesti, (Vrbove«), L, n UL, vsak zvezek, 40e. Zgodbe sr. pisni, vdflca iadaja, Me Zirovnik, narodne pesmi s napevi, I in IL, po 60« sveaek Žalost in veselje, 40«. Zoninova skiivuoet, 25e. 60 malQi povesti, »e. Naročilom je pzUejati i* Kajig« pdHljamo peltain/ CUNARD LINE PARNiK! PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM, 2ABNUQ IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTOR EMOTV ZA SETANJJ8 POIHTKO^ TBETJElU RAZREDI odpluje iz Xe\v Yorku dne G. marca, odpluje iz Xew York a dne 20. marca. odpluje iz >Tew Vorka dne 3. a- __prila. | - —» raTOlflAj SLAVONIA m PAN^OIOA so parmki na ava ^T laka, Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio priklada; sa tretji razred. JEDILA, eo dobra in potnikom trikrat na dam pr.. n*»i poetr»žena> Vožnje kistko prodajajo poobla56c.il agentj^ in The Cunard Steamship Co., Ltd., BroacSw*^ Sew fork, 126 State St, Boston. 67 Dearborn Ohicaer. C4BPATBIA OLTDNIA SLAYIJNIA Jedina Češko-Slavjanska protitrustna iiususiSi Cleveinndu, C). druži Vari iz najboljšega anierika:>steuu >.rti-ranega eeškoara lnuela iz Žatra pravo plzensko pivo 'Prazdroj . Kdor enkrat naše p i ro poskusi, ne bo zahle»al uni-zega. Radi tes;a, rojaki, zahtevajte <»<1 ^-»stilničarjeT edinole plzensko pivo "I^razdi-oj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trnslorega jarma. Naša pivovarna naliaja se na UjllGZlL Bfr©ei nasproti Wheatland in Homewood St. • Matej Bečko, koSektor, --- I Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list. oglase in ima v za'ogi raznovrstne slovenske knjige. Upravništvp "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. Fran Gabrenja, 519^2 Power Streetr Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". J 9 Rojakom in okolici razr.ania m, daj. za tamošnji okiaj moj fiulni pooblaščeni zastopnik za vse posle JilKCB SABUKOYEO, 4824 Elackberry Alley" Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan otl / T. . u r »> . - >• « t ih 8. art zvečer. Rojakom ga t»>plo prii^mu'at:*. Fmnk Sakscr. VIr f AVSTBO-AMBBICiN lil <» * Reguli:rn1 potni pnrnlkl j mill I i 4 •'FRA.NCESCA" Odpluje C. marca I \ i "SOF^IA. flOHENBHRG" od^lujv 17. marca- t + . '^OIULIA** otlpluje 24. marca. I I i P vozijo med New Yorkom, iVotom In x*ajpni>ravii«?jNa in najeenejAa paroDrotma črta v LjefclJano m sploh na Slovensko. Železnica velja do LjubJ ljane le «0 "centov- Potniki \1osjkj isti dan na parnik. ko od doma gretloj Železniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani. - Cuy. Phone Cent. 1610 Bell Phooe: South 143 THE STANBARD.BREWING GO. Izdeluje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St. Cleveland, O«