Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 3. julija 1938.
Štev. 27.
drustvo
Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsaka reč 1:50 Din.
Žetev.
S Srpnov Marjov, kak pravi naš narod, se začne žetev. Žetev je gospodarskoga pomena, a je v zvezi z vsemi državnimi pitanji. Če nega žetve, nega krüha. Če nega krűha, se narod buni, se delavec ne more najesti, začne štrajkati i trpi nesamo red i mir v državi, nego tüdi državna blagajna, ar je dužna pomagati svojim podanikom.
Od dobre žetve je dosta odvisno, v najvekšoj meri blagostanje naroda. A samo tak, če je pridelkom cena tak odmerjena, ka kmetovalec pride do svojega plačanoga trüda i njemi olehkota preživlanje i če z ednim tüdi tisti, ki mora iz svoje plače, svoje skromne delavske plače živeti, nede prisiljeni predrago küpüvati. Tevi dve zahtevi se morata pravično spuniti. V zadnjih par letaj je kmet gorplačao. Ne njemi je zraslo teliko, keliko je vložo v zemlo. Cena pridelkov je bila tak mala, ka dostakrat niti za dačo ne bila zadostna. Kde je pa potem še njegov trüd, njegovi stroški pri obdelavanji zemle, kde je pa njegovo preživlanje ?!
Kmeti de se moglo i moralo pomagati, ar ón drži gor državo, on je steber države, kak je tüdi povedao blagopokojni krao Aleksander Veliki. A ne pozabimo, da na sveti nega stebra, ki se ne bi dao zrüšiti.
Čtemo v novinaj, ka na priliko v ednom mesti naše države zidajo železnice, v drügih krajaj regiulirajo reke, v tretjem kraji napravlajo vodovode, v ednom mesti vpelavlejo elektriko, čeprav ti kraji neso industrijski, nemajo fabrik, v drügom mesti prestavlajo klanjce, ali ovinke na cestaj. Vse je to dobro, če je penez. Vse je to dobro, ar slüži kmeti na pomoč. A so pa med temi državnimi pripomočki takši, ki so ne prepotrebni. Če sem se jaz po ovinki vozo stoletja i s tem nikaj ne zamüdo, tistih par jezer ali desetjezer dinarov, ka se vržejo za prestavlanje teh ovinkov, je kričeča krivica, če bi se s tem penezom lejko pomoglo kmetiči, komi je voda razrüšila hišo i nema občem, da bi si jo popravo. Ali, če je kmet stoletja vužigao petrolejko i s tem nikaj ne zagospodaro, nego bio ešče v vekšem blagostanji, kak kda njemi je zasvetila elektrika, je ta v nebo kričeča krivica, če drügomi državlani voda trga leto za letom njive, travnike. Pa glejmo ešče eden slučaj. Kda vnogi kmečki človek peša i mira od malarije, ar za njega niti teliko penez, ka bi se njemi skopao za par jezer dinarov zdrav stüdenec ?!
Žetva se nam kaže preci Srednje dobra. Narod pride do krüha, če Bog da. Ž njim pa prido tüdi veliki terhi na njega. Naj te terhe pomaga oblast kmečkomi Siromaškomi narodi tak nositi, ka iz doblenih državnih i samoupravnih dajatev troši penez v prvoj vrsti za živlenje podanikov. Živlenje naj se ohrani, to je prva dužnost oblasti i samo za to je v prvoj vrsti postavlena i samo zatem pride, naj se to živlenje zbolša.
Naši sestanki v Franciji.
3. julij Evuax les Bains (Creuse) 10. „ Mounes (Aveyron)
17. „ Vaufrejr, poleg Besancon (Doubs)
24. „ Etrée-Wamin (Pas de Calais).
Ponovno prosim, da na Izseljensko Poslanstvo, 3 rue Goethe, Paris 16, pišete čitlivo, pa pošlete točen naslov, vej pa v vsakoj francoskoj vesnici več tabel z imenom kraja i trbej samo pra-
vilno prepisati; ovači ste si sami krivi, če ne dobite odgovora, ka pošta nemre najti kraja, odnosno, ka kesnej dobite. — Ravnotak nikdar ne prilagajte znamk za odgovor, še menje pa penez, ka s tem samo delo otežkočite, ka tisto vsikdar nazaj pošlejo.
Glede zdavanja se pa Obračajte na Légation Royale de Yougoslavie en France 7 rue Leonce Rejrnaud, Paris 16. in na : Ivan Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57.
Zapisnik
sestavljen dne 17. VI. 1938. pri sreskem načelstvi            dava.
Predmet: Seja pomožnega odbora za delitev podpore Din 90.000— poplavljencem v srezu Lendava, (poraba podpore in razdelitev semenja).
Navzoči :
Grabrijan Miloš, sreski načelnik, Dr. Klar Franc, narodni poslanec, Vrbanjšek Janko zastop. krajev.
odbora Rdečega križa,
Vrečič Josip, pred. obč. Orešje, Glavač Martin, „	,	Beltinci,
Horvat Anton, „	„	Črensovci,
Lebar Josip, „	„	Gaberje,
Hozjan Marko, ,,	,	Odranci,
Ing. M. Peternel, s. kmet. referent.
Uvodoma pojasnjuje g. sreski načelnik, da se mora z dodeljeno podporo kraljevske banske uprave Din 90.000·— čimpreje nabaviti seme in ga razdeliti oškodovancem po poplavi in to med vse prizadete občine sorazmerno po oziravrednosti poplavljencev.
Predsednik občine Črensovci iznese, da bi kmetovalci ob Muri želeli, da se prejeta podpora da za popravo nasipov ob Muri mesto za potrebno semenje, z motivacijo, da pokažejo, da se
Ker nima nobena tvrdka na razpolago v zalogi dovoljno potrebnega semenja, se sklene, da se ovlasti g. zastopnika občin, da z občin. razdelitvenimi odbori nabavijo v bližini občine potrebno količino semen in ga na podlagi razdelilnih seznamov razdelijo poškodovancem. Kjer tega ni mogoče hitro izvršiti, pa naj si poškodovanci sami	nabavijo seme, katerega plačilo naj
izvrši občina in to le do višine podpore, naznačene v razdelilnem seznamu. Skupno se občinam razdelijo za nabavo zgoraj naznačenega semenja sledeče podpore iz vsote Din 90.000·—.
Občina Orešje : za semenje:	8.534 Din.
„	krmo za preh. 4.674	„
„	nabav. krmo: 5.196	„
skupaj 18.403 D.
Občina Lendava :
za semenje :............ 1.550 D.
Občina Beltinci: za semenje :	9.615 Din.
„koruzo za preh. 4.674 „
skupaj 14.289 D.
Občina Gaberje :
za semenje :	....	8.115 D.
Občina Črensovci :
za semenje :............ 12.500 D.
Občina Odranci :
za semenje :	. . . . .	3.238  D.
skupaj 58.095 D. Potrebno Semenje za občino Orešje bo nabavilo sresko načelstvo, ostalim občinam pa se nakaže odgovarjajoča podpora za nabavo odobrene količine semenja : Ostanek od podpore Din. 90.000— t. j. Din 31.905 — pa ostane deponirano na sreskem načelstvu za jesensko nabavo semen, krompirja poplavljencem, katerega bodo bolj nujno potre-
oni odrečejo vsega samo, da se reši vprašanje poplav reke Mure, s čim so se vsi ostali zastopniki strinjali.
G. poslanec Dr. Klar pa pojasnuje, da je nabava semenja nujna in da bo storil vse potrebno, da se prične z popravilom nasipov ob Muri.
Dalje se po predlogu g. narodnega poslanca Dr. Klara soglasno sklene, da se takoj nabavi potrebne količine semenskega prosa in ajde, plača Din. 5.195.— občini Orešje za porabljeno krmo poplavljencev, v kraju Benici v prvih dneh poplave, nabavi 1 vagon koruze za seme občinam odnosno za prehrano krajev Dokležovja in Benica, ostanek podpore, pa bi se porabil jeseni za nabavo semenskega krompirja, katerega bo najbolj premankovalo poplavljencem.
Po predložitvi seznamov o potrebni količini semenja za posamezne občine se soglasno sklene, da se dodeli med posamezne sledeče količine semenja :
bovali kot pa seno za prehrano živine. Za poškodovance, katerim so se porušile vsled poplav hiše in gospodarska poslopja, pa se je pomožni odbor s posebno prošnjo obrnil na kralj. bansko upravo za tozadevno podporo, ev. dodeljeno tudi v obliki brezobrestnega posojila.
Za pomočni odbor :
Ing. M. Peternel s. r. Dr. F. Klar s. r.
M. Grabrijan s. r.
Razgled po katoličanskom sveti.
Keliko narodov je pozdravilo v Budapešti eucharistični kongres. Zastopniki sledečih narodov so prinesli na kongres svoje pozdrave: P. Harapi Anton frančiškan, je pozdravo albanski, Waugham Karol, major, angleški, Chimendo, püšpek, za Argentino španjolski, Gatsemayer J. dühovnik za Australijo angleški, Henry d’Avignon grof za Belgijo francoski, fiamski pa Marck H. prometni minister, za Bolivio Španjolski dr. Aspe Tomaž, püšpek, Mario Moreira da Silva, konzul za Brazilijo, portugalski, Caplikov Jožef, bolgarski, Ramon Gomez za Columbio španjolski, dr. Jantauš Pavel püšpek z Trnave za Čehoslovake latinski, Dano Urzua za Chile Španjolski, Scherz dühovnik, danski, Wiege plebanoš za Danzig, nemški, dr. Nikolas Nabaa püšpek za Egiptom arabski i francoski, Nicolaus Sarre, ravniteo Zdravnik estonski, Bo Hjalmar Augustinus finski, Vincent Marinaros Veletrgovec, grčki, Manuel C. Colayoo, glavni urednik, za Filipine Španjolski, Arteaga y Betacourt Emmanuel, nadškofija namestnik za Habano Španjolski, dr. Peter Conrad za Švico nemški i francoski, Henri Van der Put, narodni poslanec, za Holandec holandski i francoski, A. X. Moraes, višji inženir, za Indio tamitski, dr. Xaver Shauriah, jezuit, za Indio telubski, Browne Mihal, püšpek, irski, Yamamoto Sinziro, podadmiral, japonski, i francoski, za Japan, dr. Milo-
šević Eduard vseučiliški profesor, hrvatski i dr. Korošec Viktor, vseučiliški profesor slovenski za Jugoslavijo, dr. Aleksander Vacjon, dühovnik, za Canado francoski i angleški, dr. Paul Yu-Pin, püšpek, kitajski, dr. Hlond kardinal, polski, Joseph Camans, namestnik prosvetnoga ministra, lettski, Dacchace Jožef, namestnik nadškofa, za Libanon Sirijo francoski i arabski, Jones Balkunas, litvanski, Hon Alfonzo Junco, pisateo, za Meksiko, Pierre Riviere püšpek za Monaco, i Lars Eskaland, nadravniteo norveški, za Norvegio. Sküpno je 40 narodov bilo zastopanih na kongresi pa izreklo svoje pozdrave.
Novi nuncij sv. Stolice v Francovoj Španiji. Sv. Stolica je imenüvala za nuncija v Francovoj Španiji Msgr. Cicognianija.
Vučitelica sy. Male Trezike vmrla. Te dni je Vmrla v Lisieux-i v benediktinskom samostani č. s. St. Lee, stara 78 let. Svetnica je hodila k benediktinskam v šolo, se pri njih pripravila na prvo sv. prečiščavanje, štero jo je okrepilo za sveto živlenje. Kak gojenka pokojne sestre, je sprejela tüdi svestvo sv. potrdjenja. Svetnica je svojoj bivšoj vučitelici gotovo pripravila lepo mesto v nebesaj.
Ka te reči pomenijo? Düševni List od 20. junija t. i. piše sledeče: „Na Vogrskom z velikov ceremonijov nosijo „desnico“ Števan krala po vekši varašaj; ar je ta ceremonija popolnoma katoliškoga značaja, jo evangeličani i kalavini ignorirajo, čeravno je bio tüdi njihov krao.“ To teliko pomeni, ka se evangeličani i kalavini ne smejo vdeležiti nikše državne proslave če nosi na sebi verski znak, te, kda je predmet proslave ne luteranski. Jako kriva razlaga. Sv. Števan je bio krao Vogrske, kda ešče ne bilo ne luterana, ne kalavina, nego bili so samo katoličanci pa nekaj poganov, ki ešče neso prišli do zadostnoga spoznanja katoličanske vere. Nemorejo zato v nikšo formo praviti, da je sv. Števan bio njihov krao. On je bio prvi krao Vogrske, štere podaniki so tüdi evangeličanci i kalavini. On je nastavo to kralestvo i njegovo desnico je Bog odičo zavolo velike darovitnosti s tem, ka ne sprhnela. Zakaj ne bi spoznali v toj čüdi plače smilenoga srca do siromakov. I če to spoznamo pa smo dužni spoznati, zakaj bi te ignorirűli te jakosti. Ignorirati pomeni zavrčti. Niedna jakost se pa ne sme zavrčti, ar če se zvrže, se s tem posvedoči, da je tistomi ne za jakost, ki zametavle javno dokazane, od Boga z čüdov potrjene jakosti. Mi ne želemo, da bi evangeličanci i kalvinci küšüvali desnico sv. Števana, a teliko pa kak krščeniki smo dužni zahtevati, naj evangeličanski list piše bar s poštüvanjom od jakosti, ki jo Bog z čüdov potrdo,
Kapucinski mučeniki na Španjolskom. Kapucinski red je izdao v Rimi statistiko z vsemi imenih tistih sobratov, štere so komunisti spomorili. Spomorili so jih 93, 55 dühovnikov, 19 klerikov i toliko bratov.
Severna Španija odprta za inozemski promet.
Vlada Francove Španije se je odločila, da na uspešen način napravi konec lažem, štere so rdeči širili od nje, da so najmre Francovi vojaki delali velka grozodejstva. Zato bo bivše bojno področje v Severnoj Španiji odprto za inozemski promet, da bo lehko vsaki vido, kakšo brezprimerno strahovlado so vršile mednarodne plačane čete Moskve vse do prihoda belih, ki so tomi deli napravili konec i se trüdijo, da bi obnovili narodno Španijo.
2
N O V I N E
3. julija 1938.
Nedela
po risalaj štrta.
Evangelij (Sv. Lukača 5.) Tisti čas, gda bi se vnožina sünola na Jezuša, ka bi poslüšala reč Božo, i on je stao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dvej ladji stoječevi kre ribnjeka: ribičje so pa vö stopili, ino so prali mreže. Stopivši pa vu edno ladjo, štera je bila Šimonoya : proso ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. I sedeči, včio je z ladjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Šimon : pelaj na globočino, i prestrite mreže vaše na lovlenje. I odgovoreči Šimon pravo je njemi : Mešter, celo noč delajoči nikaj smo nej vlovili, ali na rejč tvojo razprestrem mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino veliko, i trgala se je pa mreža njihova. I kivali so tivarišom, ki so bili vu drügoj ladji, ka bi prišli, i pomagali bi njim. I prišli so, i napunili so obej ladjici, tak, ka so se malo nej pogražale. Štero gda bi vido Šimon Peter, doli je spadno pred kolina Jezušova govoreči : Odidi od mene, Gospodne, ar sam jas grejšni Človik. Ar je groza obišla njega, i vse, ki so ž njim bili, nad ribami, štere so vlovili : prispodobnim talom i Jakoba, i Janoša, sini Zebedaeušove, ki so bili tivariške Šimonovi. I veli Šimoni Jezuš : Ne boj se, od eti mao boš že lüdi lovio. I vö potegnovši k zemli ladjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega.
*
Vučeniki Jezušovi so se celo noč trüdili, pa vse zaman. Niti edne same ribice so ne zgrabili. Na Jezušovo reč pa naednok tak puno mrežo, da se je vsa trgala. Tak je te — brezi Jezuša nikaj, z Jezušom vse ! To nam pove, da s svojov močjov nemremo nikaj, z božov pomočjov pa vse. Na božem blagoslovi je vse ležeče.
Lüdje smo vdani toj krivoj misli, da je vse odvisno samo od nas, od naše spretnosti, zmožnosti, od naših skrbi i našega trüda. Mislimo, da vse zmoremo, vse naredimo sami — tüdi brezi bože pomoči. Na Boga se pri svojem deli malogda spomnimo, ali pa celo nikdar. Ešče takši, ki majo dobro vero, ki v cerkev hodijo, ki tüdi molijo, gda je čas za molitev. Gda je pa čas za delo, te pa delajo i samo delajo, na Boga se pa ne spomnijo, rekši da nega časa i da bodo že tüdi brezi njega sami dobro opravili.
Denešnli evangelij nam pa inači pravi: Celo noč smo se trüdili, pa smo nikaj ne zgrabili. Na tvojo reč pa vržem mrežo...
I mreža se je trgala.
To nam pove, da delajmo vse z Bogom i za Boga.
Z Bogom, to se pravi, z božjov pomočjov. Zato je prav, da ne samo pred jelom, nego tüdi pred delom molimo. Da se obrnemo k tistomi, od šteroga Prihaja vsaki dar i vsako popolno darilo. Bar pred važnejšimi deli naj bi molili i se Bogi za blagoslov priporočili. Pred menje važnimi pa bar naj bi križ napravili. Če bi te križ napravili prav s premislekom : V imeni Oče — i Sina — i Sv. Düha začnem zdaj to delo, bi to že nekaj bilo. Bilo bi priporočilo v bože varstvo.
Za Boga moremo vse delati. Kak to včinimo? Tak, da pri vsem mamo dober namen. Kakši je namen, takšo ceno ma naše delo pri Bogi. Slab namen spremeni najbolše delo v greh. Dober namen pa spremeni tüdi nisiko, navadno delo v dragoceno. Dober namen naša vsakdenešnja dela posveti, pozlati ; blato i kamenje spreminja v zlat, pesek v dijamante. Če kühaš, pereš, gnoj mečeš, živino krmiš, pišeš, rišeš, deco včiš, pa maš pri tom dober namen, delati za Boga, boš meo takše ali spodobno plačilo, kak dühovnik, ki predga.
Zato je eden samostanski brat krojač, na smrtnoj posteli pokazao iglo, rekoč: Vidite jo, ta mi bo nebesa odprla !
Nekak drügi bi pa lehko pokazao kühalnico ali koso ali motiko ali pa tüdi pero i knigo: to mi bo nebesa odprlo !
Obračun uspešnoga triletnoga dela denešnje vláde.
Vlada dr. Milana Stojadinoviča obhaja letos triletnico. V vseh 20 letaj obstoja naše države se niedna vlada ne tak dugo obdržala. Tüdi v drügij državaj so vlade, ki ostanejo tri leta, znamenje reda i stalnosti. Tak za našo denešnjo vlado pomeni njeni triletni jubilej, da je prišla do kreta dobro pripravlena i odločena, da namesto sebe da prostor samo tistomi, ki pride še z bolšimi načrti, ka se pa v trej letaj ne zgodilo, če ravno so nasprotniki kričali, sprva glasno, zdaj vsikdar bole potiho, da to, ka denešnja vlada dela, ne pravilno. Ali ne so zmagali. Vladi se je posrečilo po 20 letaj obstoja države, da je lüstvo, ki je bilo pred bojnov razdeljeno pod štiri tüje države, zdrüžila v enoto i močno povzdignola ugled države.
Pred tremi leti, kda je denešnja vlada nastopila, je Jugoslavija na svojij mejaj zvün Romunije ne mela prijatelov, Vnogi so računali, kak si razdelijo državo, ki po njüvom mišlenji itak ne bo dugo ostala. Ali vlada je obdržala stara prijatelstva i pridobila nove. Najprle je prišla pogodba večnoga prijatelstva z Bolgarijov, ka so v Evropi ne pričaküvali. Za tem so prišla pogajanja z Italijov, s šterov Jugoslavija meji na sühom i v dugoj črti na Jadranskom morji, kde je vse bilo jako napeto. Za pogajanji se je sklenolo prijatelstvo z Italijov. Znova se je Evropa začüdila : „Ali je to mogoče in dovoljeno ?“ Tüdi z Albanijov, ki je bila Jugoslaviji sovražna, se je zmirila, ravno tak z Madjarskov. Tüdi v Podonavji se je razmerje s sosedi pobolšalo. Bivša Avstrija ne štela sporazuma z Jugoslavijov. Naša vlada pa je šla v razgovore z Nemčijov i spremenila odnose obeh držav, ki so bili vse drügo kak dobri, tak da nesmo bili v strahi 13. marca, kda so nemške čete vkorakale v Avstrijo. Tak je naša država edina na sveti, ki se more pohvaliti, da na niednoj svojoj meji nema nasprotnikov. Postala je prvenstveni činiteo mira na sveti.
Trgovinski odnošaji Jugoslavije z drügimi državami so bili slabi, ne smo meli kam izvažati svojih pridelkov i naravnoga bogastva. Vlada je preosnovala še obstoječe trgovske pogodbe i sklenola nove, da so nam odprti trgi 27 drügih držav i s tem se je naše gospodarstvo poživilo.
Tüdi v državi samoj vlada red i mir. Naš minister za notrašnje zadeve dr. A. Korošec, voditeo Slovencov, je prevzeo to težko breme na svoje rame po
jako razburkanij letaj. Ah posrečilo se njemi je, kak modromi politiki, ki je Znani daleč prek mej naše države, da je pomiro dühove. Lüstvi je dao več sloboščine, glasno lehko vsaki pove, ka misli. Vladna JRZ stranka se stalno krepi, tak da je najmočnejša v državi. Lüstvo pristopa k njej, ar je spoznalo, da ne spodobna prejšnjim vladnim strankam, k šterim so morali pod pritiskom pristopati. V toj stranki sodelüjejo slobodno.
Da vodi našo notrašnjo politiko moder mož, se je pokazalo ob raznih prilikah ki so bile Posledice prvejših razmer ; na pr.: streli poslanca Arnautoviča na ministerskoga predsednika i demonstracija zavolo konkordata. Pametni koraki dr. Korošca v tej prilikaj so pokazali, da je tüdi Jugoslavija, po zaslugi vlade, sposobna prenesti takše krize, kak ostale vrejene države.
Kmeti, ki je najštevilnejši stan i steber naše države, je vlada izbolšala položaj. Izdala je zakon
o zaščiti i tak olejšala breme kmetskih dugov ; oživela zadružno živlenje i delovanje peneznih zavodov. Izbolšao se je položaj delavcov. Ravno tak se vlada briga tüdi za našo prosveto. Ustanavlajo se nove gimnazije, nepopolne se spreminjajo v popolne, med njimi gimnazija v Soboti. Zaposlenih je bilo vnogo brezposelnih vučitelskih kandidatov.
V dobi treh let denešnje vlade bo zgrajenih skoro nad 2000 km cest, od šterih je večina gotovih, ostala se delajo. Izbolšalo se je zemlišče, štero voda poplavla. Za nova dela te vrste, najmre za graditev cest i izbolšanje zemlišča, se bodo ustanovili posebni skladi. To bo državni sklad, šteroga bodo tvorile takse od avtomobilov, biciklinov, itd.; banovinski sklad, šteroga bodo tvorile penezne kaštige, takse za šoferske legitimacije itd. Sklad za izbolšanje zemlišča pa bo meo svoj delež iz državnoga sklada, od odanih državnih zemlišč itd.
Od cest, ki se bodo gradile iz teh skladov, bo dobila Slovenija te zveze: Zagreb-Ljubljana-Jesenice-nemška meja; Maribor-Celje-Ljubljana, Ljubljana-Loga-tec-italijanska meja i Ljubljana-Sušak. Iz sklada za izbolšanje pa se bodo davala posojila vodnim zadrugam i podpore za izbolšanje zemlišča.
To je kratek oris triletnoga rodovitnoga dela denešnje vlade. Želemo njej, da bi v svojem dobrom cili še dugo vodila državo
i	njej pomogla do ešče vekše trdnosti i izpopunjenosti.
Vabilo k I. ustanovnomi zasedanji Slovenske izseljenske zbornice drüžbe sv. Rafaela,
ki se bo vršilo 11. julija 1938. ob 9 dopodne v Frančiškanskoj dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Priglasila delegatov. 2. Otvoritev zasedanja. 3. Pozdravni nagovori navzočij zastopnikov kr. vlade in banske uprave. 3. Vreditev zbornice ; čtenje pravil, znotrašnje poslovanje, članarina itd. 4. Dužnosti domovine do izseljencov i izseljencov do domovine. 5. Razne važne zadeve našega izseljenstva : Sezonsko delavstvo, delavske konvencije, izseljenski dom, izseljensko vučitelstvo, izseljensko dühovništvo, izseljensko časopisje itd. 6. Predlaganje in sklepanje resolucij. 7. Slučajnosti. — Drüžbi sv. Rafaela iz Maribora i Črensovec vabimo, da se vdeležita toga zasedanja s celotnim odborom i kim večimi člani. Vsa drüštva naših izseljencov iz tüjine naj pošlejo bar ednoga delegata ali pa pooblastijo koga tü v domovini, da je zastopa, šteromi naj pošlejo pismeno svoje žele i predloge. Vse župnije, občine i or-
ganizacije tü doma, ki so še Pristopite ali ki hodo pristopite do 1. julija, naj pošlejo kim številnejše zastopstvo. — Prošnja za četrtinsko vožnjo za delegate i za polovično za ostale vdeležence je v Beogradi i pričaküjemo vsaki den ugodne rešitve. Kak hitro bo prošnja rešena, bomo to objavili v dnevnom časopisji.
Kak poslüšalce vabimo vse prijatele naših izseljencov od blüzi i daleč. — Pridimo na to velevažno zgodovinsko zasedanje i pred vsem svetom pokažimo našo trdno i odločno volo do narodne i državne skupnosti nas vseh tü doma i naših bratov i sester v tüjini, da smo vsi edno srce i edna düša.             Odbor.
30 letnica škofovanja sarajevskoga nadškofa.
Dr. Šarič Janoš, škof sarajevski i metropolita vrhbosanski, imenitni pesnik, goreči dühovnik, zdaj obslüžavajo 30 letnico svojega škofovanja.
Slovenski krščanski delavec.
Kak dugo se slobodno na den dela?
Zakon za zaščito delavcov ma določbo za čas dnevnoga dela. Redno se slobodno dela na den 8 vür ali tedensko 48 vür. Ta določba je posebno stroga za industrijska i rüdarska podjetja. Samo v sporazumi z delavci se slobodno podugša delavni čas v rüdarskih podjetjih na deset vür i v industrijskih (fabričkih) podjetjih na devet vür. To se pa slobodno zgodi samo, če v to privoli najmenje 4 petine delavcov. Delavstvo izrazi to svoje privoljenje s tajnim glasüvanjom i vala lehko to za 3 mesece. Po trej mesecaj se mora delavstvo znova izjaviti s tajnim glasüvanjom. Zakon pa dopüšča, ka podjetnik sam določi za kakši den devet ali deset delavnih vür, liki samo tak, ka na tjeden ne pride več kak 48 delovnih vür.
Za drüga podjetja, ki neso ne rüdarska i ne industrijska, je določen delavni čas od 8 do 10 delavnih vür. Tam, kde je delo ležejše, je delavni čas dugši, tam, kde je žmetnejše, pa je delavni čas kračiši. Je pa to že določeno za posamezne vrste dela. Za tista
podjetja, kde je določeni delavni čas kračiši kak 10 vür, se slobodno s pristankom delavcov delavni čas podugša telko, ka znaša 10 vür.
V zakoni so nešteti nešterni primeri, pod šterimi se slobodno delavni čas podugša za 2 vüri prek rednoga delavnega časa. Prek toga časa je pa podjetnikom pod kaštigov prepovedano podugšali delavni čas.
Za delavce je važno to, ka je v zakoni določeno, ka mora podjetnik vsako vüro, ki se dela prek rednoga časa (pa naj bo to s pristankom delavcov ali pa v slüčaji, ki je zakon določa), plačati 50% več kak redno vüro. Ta določba je tak stroga, ka se delavec nanč nemre odpovedati tomi, ka njemi podjetnik ne bi izplačao 50% poviška na navadno plačo. Te povišek ma delavec pravico sterjati za tri leta nazaj i tüdi, če je že izstopo iz slüžbe.
Mladosíni delavci (to je takši, ki so ešče ne dopunili 16 let), se ne smejo pod nikšimi pogoji zaposliti več kak 8 vür na den ali 48 vür na tjeden.
DELAVSKE NOVICE.
Delavstvo na straži. Zgoraj smo povedali, da ma delavec tüdi še po treh letaj pravico izterjati od delodajalca odškodnino za delo prek rednih delavnih vür (50%) i po § 330 obrtnoga zakona tüdi drüge zaostanke na plači. Delodajalci nameravajo predložiti i zaprositi oblast, da bi se ta odločba spremenila tak, ka bi to bilo slobodno samo za edno leto nazaj i pa tüdi to, da bi se moglo izterjati samo za tiste nadvüre, štere je delodajalec izrečno naročo. Zveza Zdrüženih delavcov (ZZD) je včasi napravila vse potrebno, da zaščiti delavce pred tov nakanov delodajalcov.
Delavske legitimacije. Ministrski svet je izdao odredbo,
po šteroj naj minister za socialno politiko predpiše, ka mora vsaki delavec meti legitimacijo s fotografijov. Takšo legitimacijo bo izdajala občina. ;Za tiste pa, ki so zaposleni v trgovinaj i obrtaj, pa bodo izdajala te legitimacije trgovska i obrtna zdrüženja (gremiji). Legitimacija bo stala 10 dinarov i bo valala 10 let. Nikoga ne bo mogoče vzeti v slüžbo, če ne bo meo takše legitimacije. Te legitimacije bodo za delavstvo koristne i važne, zato Želemo, ka bi se naskori izdao napovedani pravilnik. Sezonski delavci iz Nemčije se nešterni že zdaj vračajo v domovio. Kak pišejo listi, je bilo na sezooskem deli letos slabo. Hrana je bila nezadostna i tüdi zaslüžili neso bogznaka.
Narodni tabor pri Sv. Trojici v Sl. goricah.
V proslavo 20 letnice obstanka naše narodne države se vrši v nedelo, dne 10, julija 1938 pri Sv. Trojici v Slov. gor. narodni tabor.
Spred narodnoga tabora:
I. Do 9. vüre prihod posameznih sküpin na zbirališča. Vsaki mora biti do 9. vüre na svojem zbirališči ! Na taborišče pri cerkvi ido vdeleženci samo v organiziranih sküpinah.
II. Ob 10.15 vüri (četrt na 11) cerkveni govor — dekan Franc Sal. Gomilšek ob 10.30 vüri (pol 11) sv. meša pred cerkevjov. Med sv, mešov lüdsko spevanje s sprevajanjom godbe pod vodstvom trojičkoga pevskoga zbora. Spevali bomo sledeče pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji. — Lepa si, lepa, roža Marija. — Pridi molit o Kristjan. — Angel gospodov. Prepevlite te pesmi v nedelo v domačoj cerkvi ali pri vaji.
III. Ob 11 vüri tabor. Pozdrav — dr. Josip Leskovar; — Državna himna.
Govori :
1.	Minister dr. Anton Korošec,
2. Prof. dr. Josip Hohnjec — Prosvetna zveza;
3. Senator dr. Franc Schaubach — Slovenska straža ;
4. Mirko Geratič — Zveza Fantovskih odsekov,
5. Marica Kramberger — Zveza dekliških krožkov;
6. Akademik Andrej Fidelj — dijaštvo ;
7. Župan Jože — Špindler — Kmečka zveza;
8. Franc Snoj, podpredsednik Gas. zveze — Gasilska zveza.
Tabor zaklüčimo s sküpno pesmijov : „Hej Slovenci !“
IV. Odhod po organižiranih sküpinah. — Vse naše organizacije naj skrbijo za kimvekšo vdeležbo na narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor., na šterom govori naš voditeo g. min. dr. Anton Korošec ! Razglasite tabor pri domačoj cerkvi ; agitirajte od osebe do osebe za vdeležbo ! Dogovorite se, kak te šli iz Vaše fare k Sv. Trojici v Slov. gor.! Vzemite sebov romarsko palico, napisano tablo za Vašo župnijske sküpino! Pridite v uniformah i narodnih nošah ! Vzemite sebov vse zastave (zvün cerkvenih) i znake ! Vsaki vdeleženec naj ma pripet šopek! Vozovi, potači i autobusi naj bodo z venci i cvetjom okrašeni. Na predvečer naj povsod gorijo kresovi itd. itd.!
Pri Sv. Trojici v Slov. gor., bodite konči do 9. vüre, kda bo sküpinski odhod na taborišče. Narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. gor., dne 10. julija t.l. mora biti den narodnoga veselja !
Avstrijski inozemski dugovje.
Nemčija ne priznava državnih dugov bivše Avstrije, ar trdi da so tej krediti bili posojeni za politične namene, to je, da bi se Avstrija ne bi zdrüžila z Nemčijov. Nega pa nikših gospodarskih vrednot, štere bi Avstrija zgradila s temi penezi. Opira se pri tom tüdi na to, da Anglija pri prevzemi nemških kolonij ne štela prevzeti dugov, ar je trdila, da ta njena posest ne več to, ka je bila. Tak zdaj tüdi Nemci trdijo, da Avstrija ne več tisto, ka je bila.
3. julija 1938.
N O V I N E
3
Črensovsko gostüvanje v Franciji.
Bilo je 18. junija zadvečera v Chateau roux, département Indre. Mladoženec s par prijateli me je prišao čakat na kolodvor. Küšnoli smo se na lice kak je francuski navadni pozdrav. Te smo pa šli v hotel, gde sneha slüži. Tü je že celi šereg znancov iz Vineuil in Issoudun dokončavao obed. Znate, da jih je na gostüvanje prišlo skoron več kak k spovedi? — Pred odhodom na županstvo je starešina meo slobod, kak je to doma navada : sezna, dá je nej bilo brez skuz, nej samo zato, da vseh dragih domačih nej bilo poleg, nego še posebi zato, ka so ništerni že pokojni. — Poleg prave francuske navade smo se na županstvo pelali z dvema automa ; peški iti nam te den nikak nej so dovolili, ka je poleg županstva tržni prostor i je te den bilo proščenje ali senje („fête) i tak vnožina naroda tam okoli.
Nato smo pa šli v lepo cerkev, v katedralo. Tü se mi je jezik razvezao : bilo je Najsvetejše izpostavleno, naši so zaspevali par kitic pesmi, nato sem začno sveti obred „po našem“ kak mi je mladoženec posebi pravo; čeprav sem meo s sebov tüdi novi slovenski obrednik.
Edino svestvo, ki ga ne deli dühovnik: zakonca sama si ga data, dühovnik je samo svedok, ki blagoslovi; velika skrivnost. Tak malo ležej razmimo, da tü moramo iti tüdi pred svetno oblast pri sklepanji zakonske pogodbe. V osmini presv. Rešnjega Tela sprejemata to svestvo, da ja ne pozabita v težavaj, tak düševnih kak telovnih k Njemi priti, ki ima vso sladkost v Sebi. Na Marijin den v soboto: Ona je deviška Mati toga Tela, s posebnov lübeznijov vaj šče zagrniti v svoj plašč, vej je nevesta (sneha) pri krsti celo Njeno ime sprejela ; samo po Njej vüpamo mi grešniki pred božo Svetost. Na den pesnika sv. Efrema, naj vama bo živlenje pesem, vesela i žalostna, dokeč ne začnemo odičene, vekivečne.
Po zdavanji nas je „pozvani“ fotograf po vnogom premeščavanji samo vküper spravo kak je želo. Nato smo se pa s posebnim autobuspm pelali v edno gostilno, nej daleč od Chateauroux, prosim ne obsodite nas — pelali smoise : plesat ! Tüdi to je veljca francuska navada. Pa kak najust se je tam poleg ravno fotografirao eden francuski par. Tak je te preci velka dvorana bila skoron prem šla za vnoge pare. Gledalce so postavili k stoli ranč poleg strahovito kričečega zvočnika, ki je oddajao gramafonske plošče : parkrat smo morali pri gospodari protestirati iz straha za naša vüha. Sezna, ka so mene tüdi zvali na ples, posebno nevesta, a sem morao odpovedati, ka „sem že pozabo“, pa bi te še menje prostora meli ovi pari. Kak šteč mam rad naše lüdi, po pravici pa samo moram povedati, da Francuzi dosta bole elegantno Plešejo; vej tüj nej čüda, či se pa začnejo včiti že te, gda začnejo migati z nogami : edna mala Francuzinja, ki še gvüšno ne hodi v šolo se je s svojov nej dosta starejšov sestrov največ vrtela.
Te večer sem zgrabo krasno fotografijo obeh zvonikov katedrale pred zahajajočim suncom in številnimi oblaki: meo sem s sebov film, ki skorom nadomesti znano „rumenico“ i sem lejko sükao proti svetlosti („contre jour“). — Gostüvanje je bilo v lepoj dvorali hotela Voltaire, vsaki le meo poleg svojega tanjera „jedilni list“, ka je lejko naprej šparao želodec za tisto, ka je bole poželo ; da smo pa zvekšega vse poželeli, ka je bilo jako tečno, jaz sem samo znanoga
„saignant“ (krvavoga, samo napou kühanoga mesa) nej mogao pa „moutarde“ (gorčica, „muštarskomi zrni je prispodobno kralestvo nebesko...“), ki ga majo mesto hrena. — Starešina je meo znane pozdrave i drüžbani je morao dati preci škatül cigaretlinov pa cigarov pa ešče 25 Fr., ovak nam nikak nej šteo dati snehinoga dara, domačih orehov, čeprav njemi je naš citraš tak nemilo igrao : on se je li vrto proti dveram.—Poleg, naše lepe navade je nevesta vsakšegaküšnola (mene tüdi !), pa smolo te obdarüvali. V svojem veselji smo pa niti najmenje nej pozabili na domovino, ki jo je pohodila tak velka povoden : svedok „Martin“ mi je reči z jezika vzeo, pa pozvao navzoče, naj kaj darüjejo za naše poplavlence, nej, ka bi mi mislili, dá njim s temi penezi dosta pomoremo, liki, da pokažemo, da je njihova nesreča tüdi naša. Martin so tüdi nevem kak zvedili, da bo naskori moj god, te so mi pa tak lepi Pozdrav povedali, da sem njim morao odgovoriti : „Pravili ste mi, naj ostanem kak najduže med vami, ka vas to jako veseli: šteo sem spoznati, ali mi od srca to pravite, ali pa zavolo navade. Spoznao sem, da ste zaistino zadovolni, da sem ostao. - Moj krstni patron je povedao krasne reči : „Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj ženinov pa, ki stoji in ga
posluša, se srčno veseli zaradi ženinovega glasu. To moje veselje je torej dopolnjeno. On mora rasti, jaz pa se manjšati !“ (Jan. 3, 29-30).
Stojim i poslüšam glas Mladoženca nas vseh, Gospoda Jezuša. I se srčno veselim, zato, ka nam od lübezni guči v meseci svojega Srca. V toj lübezni prihajam med vas i bi rad bio, da bi tüdi vaše veselje bilo dopunjeno, kak je moje. On, Jezuš, veselje mora rasti, jaz predgar pokore, žalost se mora menšati: gda greh preženemo iz svojih src, te pride v nje veselje, kak ga svet nemre dati; z lepim živlenjom to veselje raste. Bog šče, da smo vsikdar veseli, zato je Njegov Sin svojo prvo čüdo včino tak, da je na gostüvanji vodo v vino spremeno, pri zadnjoj večerji pa je dokončao i vino v svojo Krv spremeno, da bi naše veselje bilo v Bogi popuno, gda se v Toj presv. Krvi operemo i napijemo, dá nebomo žeje trpeli na poti k Njemi. — Gda bom vütro zdigavao sveto kupico Njegove Krvi pod podobov Vina, bom posebi proso za Vas; s tov oblübov zdaj zdigavlem kupico.
Malo pred drügov vörov zajtra me je brzovlak odpelao proti Parizi ; malo po šestoj vöri isto zajtro sem zdigavao sveti Kelih v spomin na obečani nameri.	Camplin.
Glasi iz Slovenske krajine.
Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnešnjo nedelo, junija 3. po večernici v Črensovcih. Večernice ob 2.
Na misijon mrs. Kerec Jožefa v Junnanfu-i, Kitajska, je Katarina Rozman poslala iz Clevelanda en dolar. Penez je naše uredništvo izročilo č. Salezijanskoj drüžbi na Rakovniki.
Vmrla je v sobočkoj bolnici upravitelica srednje bistričke šole g. Makarijova po težkoj bolezni, ki jo operacija ne mogla Odpraviti. Naj Jezušovo Srce poplača njeno živo vero, njenim ostalim naše sožalje.
Sprejem v dijaško semenišče v Maribori. Dijaki, ki ščejo biti sprejeti v škofijsko dijaško semenišče v Maribori, morajo svoje prošnje do 31. julija vložiti na ravnatelstvo semenišča, Korošcova 12.
Žensko obleko s predpasnikom je zgübila gd. Pegan Zora, iz Črensovec zdaj v nedelo na poti iz Beltinec v Črensovce. Najditeo naj obleko izroči gospodičini, dobi od nje nagrado.
V nedelo vsi v Soboto ! Dosta smo že pisali od najvekše tombole, ki jo priredi v nedelo 3. julija Tujskoprometno i Olepšavalno drüštvo v M. Soboti. Ta dozdaj zaistino najvekša tombola bo v nedelo 3. julija popoldnevi ob 3 vöri na velkom športnom igrišči v fazaneriji v Soboti. Zdaj, kda smo že vidili zaistina popolnoma novi prekrasni luksusni štirisedežni automobil znamke Opel-kadet v vrednosti Din30000, prelepo kompletno pohištvo — spalnico, dva lepiva bicikla i drüge lepe dobitke, moramo pohvaliti prireditele te velike tombole i to vsakomi istino najtoplej priporačamo. Nikdar šče ne bilo takše tombole v našoj krajin ! I Tombolske karte se dobijo v vseh trgovinaj za Din 5. Lüdje, küpite karte po mogočnosti že naprej. Pridite vsi to nedelo v Soboto i zadovolni te se vračali domo !
Lepa kniga za čtenje. Francoski pisateo Albert Besieres je napisao krasno pripovedko, štere slovenski naslov s glasi : „Püščava bo cvetela“. Knigo je izdala v slovenščini Misijonska tiskarna v Grobljah, p. Domžale. Pri njoj se naroči za 10 din, v celo platno vezana 15 din. Segajte po njej Prosvet. drüštva i drügi.
Evangeličanski bogoslovci so: Lepoša Števan iz Šalovec, Čurman Ludvik iz Slaveč, šteriva se včita v Erlangeni i Vrečič Viljem iz Apač, ki se vči v Beči.
Zakaj nesmo dali Düševnomi listi odgovora. Pitao nas je, če bo v nameravanom akademskom domi mesto tüdi za evangaličanske akademike, ar mo prej gotovo tüdi med evangeličanci pobirali milodare za dom. Odgovorili smo i odgovorimo, čeravno nas Düševni List potvarja, ka se ščemo ognoti odgovora, da dokeč nemamo pogodbe za dom i nezačnemo pobirati na njega, je nespametno pitati i i odgovarjati, dali bodo v njem meto meli tüdi evangeličanci.
Strela je vužgala hišo siromaka Lazar Števana v Dugoveških goricaj. V nedelo 26. junija se je to zgodilo. Siromak je potreben pomoči.
Strašen viher je divjao v lendavskom srezi preminočo nedelo. V Črensovcih je odkrio törem, v Lendavi cerkev, podirao je drevje, kukorčnjake, senčine, hüte. Kvara je na vnoge jezere. Po groznom spari je postala tema kak v trdoj noči i te je pridivjao vihér i okoli Lendave ž njim tüdi toča, ki bi strašno vse pobile, če ne bi šla z dežom.
Našim izseljencom. Po dozdaj določenom termini bi 11. septembra obhajali 25 letnico Novin i 20 letnico našega osvobojenja. Vsi izseljenci Povableni k proslavi tistoga lista, šteri vas veže s slobodnov domovinov. V Franciji se javite pri g. Camplini, izseljenskomi dühovniki, ki želete iti na to slavnost. Či se vas 10 javi, že mate znižano voznino, če se vas pa več prijavi, je ešče bole znižana. Radi bi bili tüdi, da bi si vsi naši izseljenci širom sveta naročili izseljensso številko Novin, ki bo izišla po proslavi i ka bi nam poslali fotografije, kde ste v sküpinah slikani.
Na poplavlence so darüvali izseljenci na gostüvanji Lebar Matjaša i Bohnec Mariče iz črensovske fare v Chateauroux 18. junija 90 frankov. Penez izročili predsedniki občine Črensovci, naj ga pokloni tistoj drüžini, poplavlencov na trej Bistricaj, štera ma največ maloletne dece i najmenje vrednosti. Izročili smo 117 dinarov.
Strela je vdarila preminočo nedelo pod Lipov v Tkalec Ivana hišo. Pogorela je hiša, gospodarsko poslopje s krmov i mrtve so tüdi tri krave. Nazlük velikoj ploji i gašenji, ognja ne so mogli staviti, pogorelo je vse, samo dale se ne širo. Malo je odreveneo tüdi rod Marošov, ki je te pri Tkaočovih bio i pri peči sedo. Strela njemi je za hrbet prišla i drügo ne napravila, kak malo bole je trdi gratao.
Na podporo Novin je poslao neimenüvani gospod iz Sobote 140 din, Nemeš Vince iz Tešanovec 10 din. Bog plačaj !
Zahvala. Mil. g. dr. Čukala, Franc, stolni kanonik i dekan v Maribori, se toplo zahvalüje vsem našim izseljencom, ki so poslali svoje prispevke k zidavi novoga bogoslovja v Maribori. To zahvalo so poslali potom drüžbe sv. Rafaela za Slov. krajino i naznanjajo vsem dobrotnikom, da se za nje vsaki den slüži sv. meša i vnogo moli.
Ivanci. Novine so se dnestjeden lepo spomnile naše slavnosti. V dopunilo dodamo še par vrstic. Poveljnik Puhan je goste povabo k svojemi testi Gabor Pavli na obed, šteroga je pripravila gasilska četa. Pri tomboli so sledeči dobili dobitke : Lopert Jožef Martjanci, biciklin, Berden Jožef, Filovci, lagviček vina, Benkovič Jožef, Bogojina, vrečo mele, pekarski pomočnik iz Sobote moško obleko, i Puhan z Bükovnice, vüro. Zahvalimo se vsem govornikom, tovarišom gasilcom i vsem obiskovalcom od blüzi i daleč. Na pomoči
Uprava gas. čete.
Kralevska banska uprava je poslala Rafalovoj drüžbi v Črensovce pod b 3641/2 8. junija sledeči dopis v zadevi pritožbe Gjura Pavla iz D. Bistrice: „Po poročilu predsednika deželnega delavskega urada Pommern, je poslovodja Kalzov izjavil, da je navedenemu vedno točno izplačal zaslužek. Pred odhodom je Gjura Pavel dobil za zadnji mesec skupni znesek 33 R. M. — Navedeni deželski delavski urad pripominja, da o nerednosti izplačevanja zaslužka pristojnega delavskega urada v Stalundu ni ničesar znano. Domneva se, da Pavel Gjura s pritožbo radi zadržane trimesečne plače, ne bi čakal svojega prihoda v domovino.“ — To naj se sporoči Gjuri Pavlu.
Shoda v Beltincih ne bilo 19. junija, ar je tajništvo JRZ iz Ljubljane shod odpovedalo zavolo zrokov, ki sta je navedla v svojem dopisi g. dr. Klar nar. poslanec i urednik Novin. Shod se bo pri drügoj priliki vršo v Beltincih.
Naši letošnji novomešniki. 1. Gjörköš Štefan. Prvo sv. melo prikaže Vsegamogočnomi v Soboti julija 10. 2. Kerec Vili. Prvo sveto melo prikaže Vsegamogočnomi pri Gradi julija 10. 3. Čergulj Štefan. Prvo sv. melo prikaže Vsegamogočnomi v Soboti julija 17. 4. Horvat Janoš. Prvo sv. melo prikaže Vsegamogočnomi v Lendavi julija 17. s. Lajnšček Ludvik. Prvo sveto melo prikaže Vsegamogočnomi v Soboti jul. 24 6. Cvetko Ivan. Prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi v Turnišči julija 31. 7. Litrop Boleslav. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi v Vel. Polani augusta 7. 8. Matko Ivan. Prvo sveto mešo prikaže Vsegamogočnomi v Beltincih augusta 14. 9. Glavač Franc. Prvo sv. mešo prikaže Vsegamogočnomi letos k Božiči v Beltincih.
Stari Bežani odgovarja Gračkomi Viliji. „Bogi fala, ka nede dugo, ka palik vküper prideva, dragi Grački Vili, da va se v veselij dnevaj z veselimi rečmi pogovarjala. Naše veselje se pri-
bližavle. Grački Vili ! Stari Bežan je globoko posado svoje trsje z žmetnim krampom, štero njemi veselo raste i veselo rodi i sladek sad obrodi. Jes tak mislim, da so se oni Grački Vili nikelko farti po glavi zošlatali pri njuvij izpitaj, da so že tak daleč prišli, ka so svojo pamet globoko v srce posadili, štero veselo bije vu njuvij prsaj za cilom, na šteroga se pripravlajo že 13 let. Stari Bežan s krampom, Grački Vili pa z glavov se močno drživa, ka se kem več navčiva. Stari Bežan njim žele, da bi se njuvo včenje globoko vu srce vcepilo i se dobre rasti prijalo i dober sad rodilo med ovcami, štere do ji poslüšale, naj te njuv sad posküsijo i si ga globoko v srce vzemejo. Nadale želem, naj se te dober sad vnoga leta širi med njuvimi ovcami. Naj bo Vaš sad v globočino srca posajen, kak je moj trs, šteri mi sladko Vince da. No, Grački Vili, nede že dugo, ka si s Starim Bežanom veselo v roke segneva, to bo te, kda se. cela Gračka fara včaka svojega novomešnika, Kerec Vilmoša prve sv. meše, štere že duga leta pri Gradi ne bilo. Cela fara Vam žele, da bi julija 10. v lepom vremeni svojo primicijo opravili. Gračkoga Vilija Stari Bežan s celov gračkov farov prav lepo pozdravla.“
Bogojina. Na Alojzijovo je pristopilo nad 50 naše dece iz Bogojine, Filovce i Bükovnice prvič k sv. prečiščavanji. Deco sta ga. Brelihova i gd. Maličova pogostile po sv. prečiščavanji. Bog plačaj !
Novine so narasle meseca junija za 60 komadov, odpadnolo 6 komadov, čisti narastek 54 komade. Iz srca se zahvalimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširila. Sv, Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovitna molitev.
Pošta izselj. dühovnika.
Serec Jožef, njegovim domačim v Črncih, da je on zdaj á Longevergne, commune d’Anglards-de-Salers, chez Mr. Courbouleix (Cantal), France. — Vsem našim v Franciji ! Na prošnje, ki mi jih pošilate, da jih rešim potom našega „konzulata“ (Poslanstva) v Parizi, ne čakajte posebnoga odgovora, ka nikak nemam niti časa niti finančnih sredstev, nego znajte, da odgovor, ki ga dobite od izseljenskoga odposlanstva, je itak večinoma moj, ka zadeve tam rešavlem sporazumno z g. odposlanikom. — Ki naravnost ta pišete (3 rue Ooethe), ne pišite vogrski, ka telko žalibog ne razmim, liki „po našem“, nej pa ka se vnogi silijo z nekšov čüdnov mešanicov (jugoslovanščina ?), ki je nej mogoče razmiti, te se pa čemerijo, če ne dobijo pravilnoga odgovora — pa so si sami krivi ! Gledajte posebno zdaj, ka te svoje papire meli vsikdar vredi, ka so novi tozadevni francuski zakoni jako ostri ! — Glede dela v Parizi i okolici znajte, da ga nega i zobston trošite pepeze po pariških hotelaj pa zapravlate težkozaslüženi penez; če resan smatrale za potrebno, da spremenite slüžbo, se obrnite na „office départemental du placement“, ki je v glavnom kraji départementa. Po dovršenom kontrakti prvoga leta, gledajte, da dobite pred odhodom plačani dopüst (congé payé) i potem ne podpišüjte novoga kontrakta, liki se pogodite ali na dneve ali na mesece, ka tak ležej premenite mesto v slučaji, da gde zvedite za kaj bogšega. — Iz Nemčije lejko nesejo odnosno pošlejo domo v Jugoslavijo svoj zaslüžek samo tisti, ki so prišli ta za delom potom Borze dela v Soboti (v Maribori i Novom Sadi) i to samo prebivalci dravske odnosno donavske banovine; pri tom nega nikše izjeme, — Najnovejše je gledoč na repo, da bo plača najbrž dvojna: 500. Fr na hektar, gda de se delalo z rokov; 425 Fr pa, gde de se delalo z mašinom.“ To na znanje, da izostanejo nepotrebne pritožbe. — Pri malih nesporazumlenjaj se vsikdar obrnite na „mirovnoga sodnika“ v vsakoj občini, ki ma pravo sodno oblast; sploh točno čtite „navodila izseljencem“, ki se vam prilagajo pri odgovori na izseljenskom odnoslanstvi. — C a m o l i n.
Jabočnica i drva
Veleposestvo v Gor. Lendavi proda prvovrstno, sladko, garantirano čisto jabočnico za din 2·-liter ter prvovrstna suha bukova drva.
4
NOVINE
3. julija 1938.
„HIZICKI DOMAČOJ“
Pisma naših z tüjine
Ana Raibar od Grada v Franciji. Pozdrav k častitomi dnevi preč. g. Camplin Ivana. Dragi naš pastir premili ! Čeravno nesmo doma v domovini naši, nam potekajo prehitro vsi mili i vetrovni časi... i prišeo nam je lepi mesec juni, v njem bote tűdi Vi Vaš god slavili. Bodite jezerkrat pozdravleni i lepo dugo živlenje nesreče obvarjeni, nebeski Angelci naj Vas vodijo i z cvetjom vsa pota krasijo. Prečastiti naš paster premili, gda prvi god slavite v toj dalnoj tüjini, se deneš k Vam obrača vnogo jezer src, vnogo sreče, i zdravja h godi Vam želeč. Dragi naš pastir častiti, domovino za volo nas ste zapüstili, prišli iskat i tolažit ste ovčice, da od Boga se nigdar ne bodo pogübile. Bog Vas je izbrao i postavo k nam v tüjino, za naše düše vnogo da skrbite, da prišli vsi enkrat bi v rajsko domovino, naj gledali bi Boga i vse svetnike. Prečastiti naš dühovni oče ! Vaše prelepe navuke poslüšat vsaki hoče, i nej samo jih poslüšati, nego tüdi verno se po njih ravnati. Na vseh potih Vašega dühovnoga živlenja, naj lübi Bog Vas čuva — vodi, vse Vaše delo večno blagoslavla, ki je opravlate vnogokrat tüdi v trplenji. Za Vaše dobrotno delo, ki med nami jih vršite, prosimo vse te zemle svetnike, da naj olajšajo Vam trnjavo pot, ki kak misijonar med nami jo hodite. K dnevi kda Vašega imena god slavite, Vam voščimo vnogo sreče — zdravja, i želemo vsa verna Vam srca : Bog Vas živi vnogo let. — Veleč.! Sprejmite pozdrave i voščila v imeni vseh izseljenk i izseljencev, ki Vam je pošilam. ______
Častiti g. urednik! Čas je že, da se spet oglasim in sporočim kake novice. V noge me zebe, ko tole pišem, čeprav smo v majnikovem mesecu, ki je tukaj prav novemberski. Toda nič se ne tožimo nad tem, ker je vsako leto tako. In še manj se moremo tožiti, ker nam je vremeni naklonjeno. Saj smo po toliko deževnih nedeljah in sobotah imeli 15. maja prekrasen dan na nebu in v srcih, ko se je vršila dolgo pričakovana in pripravljana slovesnost svete birme. Topel dan, prijazno solnce je pozdravljajo vesele vernike, ki so od vseh strani hiteli k tej prelepi slovesnosti.
Prevzvišeni g. škof dr. Ant. Rocca so prišli točno ob napovedani uri, toplo pozdravljen od zbranih vernikov, katerih število je bolj in bolj rastlo in je bila kmalu zbrana tolika množica vernikov, kot je doslej na nobeni slovenski prireditvi v cerkvi ni bilo. Do kakih 800 Slovencev se je zbralo. Pri birmi pa je bilo 122 birmancev. Vsak se je čudil, od kod se je toliko ljudi moglo zbrati, ko smo vendar tako strašno na široko raztreseni. Od Muniza, od San Martina so prihiteli, Iz Wilde in Avellanede je prišla dobra stotina vrlih Prekmurcev in od vseh strani, od blizu in
daleč. Le Škoda, da ni bilo slovenskega škofa, ki bi po naši spregovoril. Pa tudi s tukajšnjim prezvišenim smo bili veseli, ker je tako lepo preprosto spregovoril svoj govor, da ga je vsak razumel in ki je tudi potem bi tako lepo po damače med našin narodom. Bil je zelo vesel in vidno očaran nad prelepim redom ki je ves čas vladal in povdaril da služimo za dober zgled drugim kot narod tako lepo izobražen, tako spoštljivega vedenja in tako globoko veren.
Sedaj se pa spet pripravljamo na slovesnost, ki jo bomo imeli 29. maja, ko bo shod v Lurdu, kjer bomo imeli lurškc procesijo in kjer pričakujemo tudi lepo udeležbo, če ne bo vreme ponagajalo.
Na Avellanedi se bliža obletnica slovenske službe božje, katero tako lepo obiskujejo naši Prekmurci. Zares srečno se je ta stvar začela in lepo se nadaljuje. Niti tedaj, kadar vreme nagaja, ne umankajo dobri naši verniki. Prav to zadevo toplo priporočam v molitev vsem dobrim dušam, da bi se dosegli čim večji uspehi v dušni prid trpinov, ki daleč od doma služijo svoj trdi kruhek.
In še eno novico lahko javljam. Da so se začeli gibati tudi naši evangeličani. Imajo za pastorja nekega Madžarja, ki slovensko še nič ne zna. Pravi pa, da se bo naučil in da bo tudi šolo napravil za Slovenske otroke. Vzdržuje ga menda Ogrska vlada.
Ob priliki obletnice naše službe božje bomo seveda priredili tudi kako zunanjo svečanost. Tudi bomo z našim avellanedskim pevskim zborom zapeli na radiju, ker imamo sedaj spet jugoslovansko radio uro.
Slovenska šola na Paternalu je bila nekaj časa zaprta. Zaradi nemških stvari, ki svojih tukajšnjih šol niso imeli prav urejenih, smo morali trpeti tudi mi. Sedaj se je vendar doseglo, da je stvar končana in se delo spet lepo nadaljuje.
Kadar imamo na Avellanedi našo službo božjo, se pa tudi malo zberemo in malo pogučimo in zapovevamo. Tudi včeraj smo se tako lepo zbrali in sklenili, da pošljemo pozdrave vsem znanim prijateljem in znancem in sorodnikom doma in po širni tujini, mi zbrani pri Huberju v Almafuerte 133, Avellaneda, Argentina. Hujber Auguštin in žena Katarina iz Bistrice, Balažic Ivan in Marija iz Hotize, Graj Andrej iz žena Eliza iz Bistrice in Bodonjec, Žabot Jožef in Katarina iz Bistrice Gor., Kustec Štefan in žena Katarina iz Bedjaja in Črensovec, Majcen Štefan iz Melinec, Preininger Alber in Hedvika iz Ižakovec in Beltinec, Gelt Jožef iz Lipovec in Kustec Martin in žena Marija iz G. Bistrice. In tudi naši mali : Jožek in Tonček, Hujbar, Martin, Marija, Tereza in Olga Žabot, Jožek Balažic, Marija in Olga Kustec, Gladys Graj, Ivan in Matilda Kustec in Hladnik Janez, slovenski kaplan.
Prilagam tudi fotografijo od
birmanske slovesnosti.
Moj novi naslov je H. J. Pasaje Salala 60 Buenos Aires. Sedaj sem kaplan na drugi župniji.
Sprejmite torej mnoge pozdrave. HLADNIK JANEZ, izselj. duhovnik.
Buenos Aires, 23. maja 1938.
Vogrinčič Franc, Bagoroš Alojz, iz Tropovec, Kovač Trezika s Strehovec, Zrim Ana s Trdkove i Gerenčer Anica s Strehovec vsi v Hersersan-i v Nemčiji. Zdaj pa primite vnogo pozdravov od Slovenk i Slovencov, ki se nahajamo v žalostnoj tüjini. Edino nas tolaži Vaš list, šteroga težko čakamo vsako nedelo, a ga redno z veseljom sprimemo i si ga davlemo od rok do rok, ka bi vsaki rad zvedo, ka je novoga v našoj Slovenskoj zemli. Pozdravlamo Vas i vse svoje domače.
Bogar Alojz i Bokan Franc iz Otovec, Kranjec Cecilija od Grada, zdaj vu Franciji. Prečastiti gospod urednik ! Imamo čast, da se Vam oglasimo pali po dugšem vremeni. Morebiti, da nebote zamerili, častiti gospod, da se Vam tak redko oglašamo. Nadale Vas prav iskreno pozdravlamo i se vsaki čas iz Vas spominamo, kda dobimo Vaše lepe Novine v roke. Zednim so naše srčne žele, da bi Vas lübi
Bog ohrano še nešteto let zdravoga i živoga, da bi nas razstepene izseljence ešče duga leta vodili z Vašimi lepimi listi po našoj težavnoj poti. Kajti dostakrat z žülavimi rokami si slüžimo naš sirmaški krüh. Zato je potrebno, da nam kažete pot istine, da nas ne zalije valovje razburkanoga morja vu toj pokvarjenoj Franciji. Zahvalüjemo se Vam tüdi zato, ka Vaše lepe liste dobimo redno vsako soboto. Komaj Čakamo, da si preštemo Novine iz lüboga domačega kraja. Zdaj Vas pa še ednok prav srčno pozdravlamo i želemo, naj Vam bode Večni plačnik za vse one trüde, ki je mate z nami izseljenci. Spominamo se tüdi z naše lepe Gračke fare. Pozdravlamo g. upravitela Kolenca, z gospodom kaplanom. Sam Bog ve, kda se vidimo. Nazadnje pozdravlamo vse naše domače, starše, brate, sestre, vse čitatele Novin i rojstno ves Otovce :
SLOVENSKOJ KRAJINI! Spominam se s krajine, odkod sam jaz doma . . .
Ta miseo mi ne mine iz mojega srca!
Pozdravlena, pozdravlena, od mene si oddaljena !
Prav verno srčno lübim Te, Bog živi Te !
povesti ter ljubezen do svojih voditeljev, ki so vodili in vzgajali slovenski narod
S1 o v e a e c, zavedaj se, da je ta zemlja pila kri naših pradedov. Ta zemlja je še vedno napojena s krvjo tistih, ki so dali življenje za slovensko zemljo. Zato nam je ta zemlja tako sveta in hočemo na njej živeti kot svobodni gospodarji v ljubezni in edinstvu.
Hrasti v logu še stoje danes kot nekoč in mogočno pno svoje veje proti nobu in šepetajo skrivnostno pesem o zgodovini prvega slovenskega tabora. Tako mogočno bodemo ob sedemdesetletnici izjavili vsem našo zavest in ponos, da smo Slovenci in da nam je zemlja, na kateri prebivamo, sveta in draga.
Ljutomer, dne 16. junija 1938. Dr. Farčnik, msgr. Andrej Lovrec,
sreski načelnik.	mestni župnik.
Slavič Franc, Rajh Jakob,
banski svetnik in župan, predsednik pripravljalnega odbora za proslavo 70 letnice 1. Slov. tabora.
Ka se godi po domovini?
K 20 letnici Jugoslavije v Maribori. Kak smo že objavili, bodo letos v Maribori proslavili 20 letnico Jugoslavije i tüdi obletnice drügih važnih dogodkov (75 letnico prvoga slovenskoga tabora, na šterom so Slovenci oblübili, da bodo verni svojemi narodi, 60 letnico, kda so Slovenci osvojili mariborski državnozborski volilni okraj i. t. d.) ki so pripomogli do zdrüžitve v Jugoslaviji. Ob priliki te proslave bo mariborsko mesto priredilo v dnevaj od 6. do 15. avgusta prosvetno in kulturno razstavo, na šteroj bo pokazalo svoj razvoj v dobi teh 20 let. 14. avgusta bo pa veliki narodni tabor. Odbor za proslavo 20 letnico vabi vse, da sodelüjejo, da bo razstava popolnejša.
Veliko posvetüvanja za povzdig slovenskoga kmeta. Preminoče dni se je vršilo posvetovanje v Ljubljani, kak naj bi se pomagalo slovenskomi kmeti, šteri, kak je razložo g. Božič, finančni svetnik, največ dače plačüje v državi. Pri nas v Sloveniji pride na ednoga človeka poprek računano letno 907 Din. državnih i banovinskih davkov, v ostaloj državi pa komaj 586 Din. Zato naj se preklasificira zemla i zniža davčna osnova. Če to drži za celo
Slovenijo, keliko bole drži to za Slov. krajino, kde se itak plačüje po najvišišem klüči najvekša dače. Na tom posvetüvanji se je gučalo od Sledečih predmetov: „Svetovno gospodarstvo i naše kmetijstvo“, „Naša zvünešnja trgovinska politika“, „Trgovina z deželskimi pridelki v Sloveniji“, „Kmetijski kredit“, „Zgodovina dozdajšnjega dela za povzdigo kmetijstva“, „Zavarvanje proti toči“, „Zavarvanje živine“, „Agrarna reforma“ i „Cena agrarnih pridelkov i agrarna politika“. Pri agrari je g. dr. Šapla omeno, da je razdeljeno v Sloveniji 15 jezer hektarov zemle — od toga dvetretjini pri nas, — 32 jezero hektarov šum občinam ali državi i 3700 hektarov pašnikov zadrugam, ali občinam. V Sloveniji je dobilo oratje zemle 22 jezero drüžin.
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Pod pokrovitelstvom Njeg. Vel. krala, Petra II. se je vršo v Ljubljani od 26. do 29. junija veličasten mladinski tabor. Začeo se je z 40 letnicov Prosvetne zveze, štero je odpro dr. Magaraševič. prosvetni minister. Nešteti jezeri mladine so napunili belo Ljubljano i javno posvedočili, da drevo, štero tak lepo cvete, bo dober sad obrodilo. Mladina se najmre ne zbrala samo za telovadbo, nego je pri spovedi očistila svoje duše i z Jezušovim Telom se okrepila za borbe živlenja. Obširnej popišemo slavnost v prišestnoj številki.
Ka novoga po sveti.
Velika železniška nesreča v Ameriki. Ekspresni vlak „Olimpija Express“, ki vozi med Chicagom i Washingtonom, je spadno v 20 m globoko vodo Yellow-stone. Nesreča se je tak zgodila, ka je v most vdarilo, ga strela prelüknjala i skoz te lüknje se je vlak pogrozo v naraščeno vodo. Mrtvih lüdi je 59, par jih pa menka, štere je bržčas voda odnesla.
Veliki potres v Belgiji. Preminoče dni je bio veliki potres v Belgiji, šteri je napravo vnogo kvara i par lüdi je mrtvih. Potres se je potegno tüdi v Francijo i Anglijo, kde je pa napravo že menško škodo.
Veliki viher v Ameriki. V državi Texas je viher podro 25 hiš, 18 lüdi vmoro, 40 pa ji težko rano. Mislijo, da pod razvalinami je ešče več mrtvecov.
Sloveenci ! Ljutomer Vas kliče.
Že več kot tisoč let prebivajo Slovenci na tem ozemlju. Več kot tisoč let so tlačanili tujim gospodarjem. Tujec jim je vzel svobodo. Valpti so neusmiljeno udarjali po hrbtih naših pradedov. Kri je močila slovensko zemljo. Pred 70 leti pa je ob 19 § državnih osnovnih postav zasijal Slovencem žarek svobode. Slovenec je vstal in zahteval zedinjeno Slovenijo. V taborih so se zbirali takrat starčki in starčke, možje in žene ter njihovi otroci. Poslušali so veselo oznanilo, da se je Slovencem približalo vstajenje in da se jim mora priznati narodna pravica. Ljutomer je bil glavno središče, kjer so se prvič zbrali slovenski rodoljubi. Izjavili so na prvem slovenskem taboru.
ob ogromni udeležbi Slovencev pod zelenimi hrasti, da je Slovenec človek, ki mora imeti svoje pravice in dolžnost do svobodnega razvoja.
Z ozirom na ta velika dejstva vabi Ljutomer vas, vse zavedne Slovence, ki ljubite svojo domovino in svojo zemljo, 27. in 28. avgusta t. 1., da se odzovete povabilu in prihitite k nam, da v tem mestu, kjer so se naši pradedi zbirali na prvem slovenskem taboru, izrečete svojo ljubezen do domovine Jugoslavije, ljubezen do slovenskega naroda, do svojih rodnih hiš in vasi, do domačih hribov in dolin, do naših šeg in navad, do spominov naše preteklosti, do naše preteklosti, do naše lepe pesmi in
Službena naznanila
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolske leto dne 15. sept. t. l.. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmet. šoli doma, imajo pri sprejemu Prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem (ban, kolek 10 din.) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t, l. ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prisilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja, 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeni pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z banovinskim kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sres. kmet. odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki posilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
Pošta.
Bagar Alojz, Rouvroy. Naročnino sprejeli za letos. Kerec št. Prosečkaves. Fujs Petri si že aprila naročo Novine i njemi hodijo v Nemčijo, pa zdaj znova. Jeli ste to dva naročnika, ali samo eden, daj odgovor. Frumen Marija, Versailles. Sprejeli 30 frankov, ka znese 39 din. Knigi pa koštata 53·50 din s poštninov vred. Tak je ešče duga 14·50 din. Kolar Alojz, Šalamenci 32. Sprejeli din 20. Za lanski dug spisali din 8, na letos ostalo din 12. B. S. D. Pisali smo. Krampač Rozalija, la Croix Temper. Sprejeli din 100. Za lani je bilo duga 87·50 din, tisto smo odračunati i tak je za letos ostalo samo 12·50 din, ovo je ešče dug. Ferenc Alojz, Auzouer. Sprejeli 35 din. Sabo Franc, Monnerville. Sprejeli 36 din. Novine pošilamo ód junija naprej.
ZITNE ROŽIČKE
ali kak tü zovejo očin, ali stari krüh, kak tüdi od divje kukorice seme küpim po najvišjoj dnevnoj ceni. Mam v zalogi vsikdar sveže olje za izmenjavo i odajo. ALBIN SAGADIN, BELTINCI.
Arondirano
posestvo
lepo urejeno 30 oralov pri Jeruzalemu prodam. - Poslopja skoraj nova. -Anton Makovec, Grlava Pošta Križevci.
Stavbeni les, žagan,
SUHI za rušte, čakature i drugo 	prodajo
JOSIP MURSA na KRAPJI.
Vino in jabočnik
dobite vsako množini pri
FRANC SENČAR
Mala Nedelja — Ljutomer.
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.