Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/1287 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA V OBDOBJU 2004-2008 A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0004 Naslov programa Raziskave slovenske glasbene preteklosti Vodja programa 9622 Jurij Snoj Obseg raziskovalnih ur 17.000 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2004 - 12.2008 Izvajalke programa (raziskovalne organizacije in/ali koncesionarji) 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega programa1 V zadnjem petletnem obdobju so bile programske raziskave usmerjene v detajlne študije izbranih tem iz zgodovine glasbe na Slovenskem. Obravnavane izbrane teme sodijo v štiri širša zgodovinska področja: 1. srednjeveško enoglasje na Slovenskem; 2. glasba na prehodu 16. v 17. stol. na Slovenskem; 3. italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih in v Ljubljani; 4. glasba v drugi pol. 19. stol. na Slovenskem. Izsledki raziskav so bili objavljeni v vrsti razprav v muzikološki znanstveni periodiki, ter v obliki poglavij v monografijah ter razprav v ustreznih simpozijskih zbornikih (gl. bibliografijo članov programske skupine v Cobiss). Srednjeveško enoglasje na Slovenskem (raziskovalec Jurij Snoj). Leta 2004 se je začel študij koprskih srednjeveških glasbenih kodeksov. Izdelano je bilo več vsebinskih indeksov; paleografske primerjave in vsebinske značilnosti so ob upoštevanju zgodovinskih kazalcev omogočile nekatere hipoteze o izvoru posamičnih koprskih rokopisov in povezavah med njimi. Posebna pozornost je bila posvečena Nazarijevemu oficiju; izdelana je bila transkripcija obeh njegovih verzij. Iskanje tekstovnih in glasbenih konkordanc je omogočilo hipotezo o koprskem izvoru te glasbeno-literarne stvaritve. Leta 2005 je bila izdelana študija o kodeksu Bolzano, Museo Civico, Ms. 1304. Študija z naslovom »Ruotlibus de Laybaco in njegov notirani misal« se osredotoča na vprašanje kraja nastanka rokopisa ter njegovih osnovnih vsebinskih značilnosti. Na osnovi znanih zgodovinskih podatkov o Ruotlibu je mogoče utemeljeno domnevati, da je svoj rokopis, izdelan leta 1296, kompiliral v Ljubljani. Nadalje je bila opravljena študijska primerjava med kartuzijanskima gradualoma NUK, Ms 22 in A-Gu, Hs 376, ki sta bila v rabi v dveh sosednjih kartuzijah na ozemlju današnje Slovenije (Bistra, Žiče). Primerjava je nazorno pokazala razlike med kartuzijansko glasbeno prakso, kakršna je bila v kartuziji Bistra v 13. stol. in glasbeno prakso, kot je obstajala v Žičah dve stoletji kasneje. (Razprava v redakciji mednarodnega zbornika.) Leta 2006 je bila dokončana osnovna primerjalna raziskava vsebine glagolskega fragmenta z glasbenim zapisom iz NUK, najdenega pred leti, ko so se v okviru projekta MI sistematično Program P6-0004 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 evidentirali in popisovali fragmenti srednjeveških glasbenih kodeksov v Ljubljani. Rekognoscirana so bila zapisana besedila, analizirane glasbene pisave ter identificirana sama glasba; vsebina je bila primerjana z edinim doslej znanim srednjeveškim glasbenim zapisom glagolskih besedil iz samostana Strahov. (Razprava v redakciji tuje revije.) Leta 2007 je bila izdelana študija, ki obravnava vprašanja izvora t. i. metenske gotske notacije, uporabljane in poznane v poznem srednjem veku tudi na Slovenskem. Razprava (v obliki referata predstavljena na 18. kongresu Mednarodnega muzikološkega društva) se osredotoča predvsem na vprašanje, v kolikšni meri je na formiranje metenske gotske notacije vplivala nemška diastematska gotska notacija. V letu 2005 so se začela redakcijska dela za faksimilno objavo najpomembnejšega srednjeveškega glasbenega vira na Slovenskem, antifonala iz Kranja (uvod, indeksi, tehničnourejevalna dela). Redakcija je bila dokončana leta 2007, ko je pod naslovom »Antiphonarium ecclesiae parochialis urbis Kranj« izšla v zbirki Musicalia Danubiana, ki jo izdaja Madžarska akademija. V letu 2008 je bila izdelana daljša razprava, ki obravnava nastanek in zgodnji razvoj specifično vzhodnoevropskih glasbenih pisav (kamor sodi tudi del v slovenskih hraniščih hranjenega gradiva). V medsebojni primerjavi so bile izpostavljene značilnosti zgodnjih primerov esztergomske notacije, češke notacije, ter značilnosti pisav posamičnih poljskih centrov. Razprava je bila v obliki referata z naslovom »Notational metamorphoses in the East« predstavljena na 43. medn. kongresu za medievistične študije na Univerzi v Zah. Michiganu. Druga, leta 2008 izdelana razprava obravnava melodične variante »Kamniškem« gradualu s konca 13. stol. (»Melodische Varianten im Gradualfragment aus Kamnik«). Razprav na konkretnih primerih ilustrira, kako se je proces poenostavljanja in diatoniziranja gregorijanskih melodij začel že v sklopu adiastematskega pisnega izročila, in ne šele s prehodom v gvidonjansko črtovje. Za simpozij Notacija in glasbena interpretacija (Ljubljana, ZRC SAZU, okt. 2008) pa je bila zasnovana razprava (»Simbolni način zapisovanja v poznosrednjeveških tipih pisav«), ki obravnava vprašanje, ali imajo nekateri nepojasnjeni znaki v esztergomski notaciji (climacus z dvojnim nastavkom in iz njega izpeljani znaki) simbolni ali ikonski pomen. Razprava temelji na analitičnem primerjanju dveh ključnih, s srednjeveškim Esztergomom povezanih rokopisov (Breviarium notatum Strigoniense in Istambulski antifonal). Protestantizem. Zasnovana in izpeljana je bila daljša razprava o funkciji in mestu pesmi protestantskih pesmaric v slovenskem reformiranem bogoslužju (»Dalmatinova pesmarica in slovensko reformirano bogoslužje«). Slovensko reformirano bogoslužje je bilo rekonstruirano na osnovi določil Trubarjeve Cerkovne ordninge; omembe petja ter določila v zvezi z izbiro pesmi so bila primerjana z zasnovo slovenskih protestantskih pesmaric, zlasti Dalmatinove iz leta 1584. Primerjava je pokazala, da se določila v zvezi z glasbo v Cerkovni ordningi do določene mere ujemajo z zvrstmi pesmi, kot jih vsebujejo slovenske protestantske pesmarice. Glasba na prehodu 16. in 17. stol. na Slovenskem (raziskovalka Metoda Kokole). Pripravljena je bila študija o glasbenem repertoarju med 1567 in ok. 1620 na Slovenskem, s posebnim poudarkom na vlogi nekaterih kranjskih plemičev poznega 16. stol. pri posredovanju italijanskega glasbenega repertoarja in glasbenikov graškemu dvoru ter vlogi graškega repertoarja v glasbenopoustvarjalni kulturi na Kranjskem. V nadaljevanju raziskovalnega dela s sorodno tematiko je bila raziskava o poznorenesančnem glasbenem repertoarju, povezanem z nekdanjo Kranjsko in Štajersko, poglobljena. Analiza notnih tiskov, posvečenih domačemu plemstvu, je pokazala, da je bil krog naših glasbenih mecenov precej širši in povezave z glasbenimi krogi v Italiji še močnejše, kot je bilo znano doslej. Posebno zanimiva je prva zbirka pet- in šestglasnih madrigalov Philippa de Duca, tiskana leta 1586 v Benetkah, ki vsebuje tudi dva t. i. posvetilna madrigala; eden je posvečen bratoma Janezu Jakobu in Karlu Khislu s Fužin pri Ljubljani, drugi pa verjetno njuni sestri. V zvezi z omenjeno raziskavo je nastal tudi prispevek Protestantski podporniki glasbe ter glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost na Slovenskem v drugi pol. 16. stoletja (v spremni publikaciji ob osredni nacionalni razstavi o Primožu Trubarju, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenijev letu 2008). Analizirani so bili instrumentalni plesi I. Poscha iz leta 1618, in sicer s stališča njihove funkcionalnosti. Izsledki analize so pripeljali do zaključka, da so bili Poschevi plesi skoraj zagotovo vnaprej koreografirani in to po italijanskem načinu, kot je opisan v tiskanih Program P6-0004 Stran 2 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 priročnikih F. Carosa in C. Negrija. V letu 2008 je ista raziskovalka raziskala humanistične elemente v predgovorih glasbenih del, posvečenih domačim podpornikom, in razultate predstavila na mednarodnem sestanku. Analizirala je izbrane posvetilne skladbe in jih predstavila v okviru razprave o fenomenu glasbenega podporništva na področju današnje Slovenije. Raziskovala je tudi pogoje za pridobivanje glasbene izobrazbe na Slovenskem v 16. stol. in s tem povezane pogoje za razvoj glasbene poustvarjalnosti in ustvarjalnosti, kar je strnila v razpravo "Musicale essercitio ali kako in kje so se glasbeno izobraževali domači protestantje". Italijanska opera v notranjeavstrijskih središčih in v Ljubljani (raziskovalka Metoda Kokole). M. Kokole je v začetku petletnega obdobja podrobno raziskala operni repertoar na Goriškem in izdelala pregledno razpravo s katalogom vseh opernih predstav v Gorici do leta 1800. Študija uvodoma pregledno zajema zgodovino raziskav, ki ji sledi analiza repertoarja, zbranega na podlagi ohranjenih libretov, arhivskega gradiva in starejše sekundarne literature; študija vsebuje tudi libretološko analizo izbranih primerov. V nadaljevanju je bila raziskava primerjalno razširjena tudi na Ljubljano, Trst, Celovec in Gradec; izvedena je bila primerjava opernega uprizarjanja v 30ih in 40ih letih 18. stoletja med navedenimi središči, rekognoscirane in primerjane so bile pevske zasedbe. Ugotovljene so bile sorodnosti, razlike in stične točke v predvajanem repertoarju oz. pomen povezanosti vseh središč za uspešen transfer italijanske opere. V kritičnem pretresu najzgodnejših opernih uprizoritev v Ljubljani so bile dokumentirano ovržene nekatere zgodnejše hipoteze. Raziskovanje opernega uprizarjanja se je nadaljevalo s poglobljenimi analizami libretov ljubljanskega opernega repertoarja iz let 1740 in 1742 v primerjavi z vrsto besedil, ki sta jih impresarija Angelo in Pietro Mingotti v obravnavanem obdobju uprizarjala v svojem matičnem gledališču v Gradcu. Raziskava, predvsem podrobne primerjave ohranjenih opernih besedil in identifikacija arij, je pokazala, da so operne prestave v Ljubljani, predvsem Pietru Mingottiju očitno služile kot preizkus pred uspešnimi gostovanji v severni Nemčiji. Verjetno je P. Mingotti za opero Didone abbandonata v Ljubljani leta 1742 uporabil recitative pozneje na severu zelo uspešnega it. skladatelja Paola Scalabrinija, ki je znan kot skladatelj omenjene opere v produkciji P. Mingottija v Hamburgu. (Rezultati raziskave so bili predstavljeni v obliki referatov na mednarodnih konferencah in članek oddan v redakcijo.) V zaključne obdobju petletke je bila opravljena študijska primerjava med uprizoritvami na Kranjskem in Moravskem v 18. stol. (Rezultati raziskave v obliki simpozijskega referata jeseni 2007.) V letu 2008 je ista raziskovalka dokončala razpravo o delovanju Mingottijeve operne družbe v začetku štiridesetih let v Ljubljani in drugod. Glasba v drugi polovici 19. stol. (raziskovalka Nataša Cigoj Krstulović). Raziskani so bili začetki delovanja prve slovenske glasbene založbe (Glasbena matica), in sicer zlasti na osnovi programa založbe in rezultatov njenega delovanja v prvem desetletju njenega obstoja. Posebna pozornost je bila posvečena zgodovini himen na Slovenskem pred sprejetjem prve državne slovenske himne leta 1990. Stoletnica uglasbitve sedanje slovenske himne, Premrlove Zdravljice, je spodbudila raziskavo o njenem simbolnem pomenu in njeni recepciji. Podrobneje je bilo raziskano in obravnavano arhivsko gradivo Glasbene matice, kot tudi drugo relevantno gradivo v povezavi z zbiranjem in izdajanjem ljudskih pesmi. Raziskava je bila osnova za sistematično študijo funkcije etničnega glasbenega repertoarja v slovenski kulturni zgodovini druge pol. 19. in prvih desetletij 20. stol. Nadalje sta bili podrobno raziskani zgodovina recepcije in recepcijska estetika izvirnega slovenskega samospeva v drugi pol. 19. stol. na Slovenskem; pri tem so bili prepoznani in določeni vsi tisti medsebojni odnosi, ki so se kazali kot spodbude za sprejemanje glasbe kot zgolj estetskega fenomena. V sklopu raziskav glasbenega življenja v 19. stol. na Slovenskem so bila raziskana merila vrednotenja uveljavljene in množično razširjene t. i. "glasbe za rabo"; ta je imela v drugi pol. 19. stol. na Slovenskem hibriden značaj in lastnosti različnih socialnozgodovinskih kategorij, kot so glasba v ljudskem duhu, poljudna glasba, trivialna glasba, lahka glasba, zabavna glasba. Slednjič je bila izdelana razprava, v kateri je bil podrobneje raziskan tisti del izvirne slovenske glasbene ustvarjalnosti po letu 1848, ki je imel izrazito zunajumetniške težnje, tj. priložnostne skladbe za politično rabo. Razprava je zajela in analizirala slavilne oz. slavnostne pesmi, ki so nastale ob posebnih dogodkih in jubilejih (skladbe v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu). Ista raziskovalka je v letu 2008 raziskovala klavirsko glasbo, ki je v 19. stol. nastala na Slovenskem. Podrobneje se je posvetila ustvarjalnosti prve pol. stoletja oz. tistim priložnostnim klavirskim skladbam, ki so jih ustvarjalci posvetili svojim podpornikom ali so Program P6-0004 Stran 3 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 nastale ob določenem dogodku. Poleg tega je ob stoletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca v obliki referata predstavila njuno zgodnjo ustvarjalnost kot odraz časa in prostora. Opisane raziskave, od katerih nekatere še čakajo na objavo, se sicer usmerjajo v izbrane detajle, vendar predstavljajo pomemben prispevek k celostnemu in problemskemu poznavanju zgodovine glasbe na Slovenskem. 3. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev2 Program Raziskave slov. glasbene preteklosti je bil zamišljen kot sklop med sabo povezanih raziskav o zgodovini glasbe na Slovenskem od srednjega veka do sodobnosti. Tak je vključeval vrsto specialnih raziskovalnih področij, med katerimi so zlasti srednjeveško enoglasje na Slovenskem, produkcija in recepcija renesančne in baročne glasbe na Slovenskem, glasbeno gledališča v 18. stol. na Slovenskem, slovenska nacilnalna glasbena kultura v 19. stol. Poudariti je treba, da programu ni bilo odobreno zadostno število ur, zaradi česar so bile odobrene ure razdeljene le na tri raziskovalce. Upoštevajoč majhno število ur je število objav raziskovalcev skupine veliko. Po kvaliteti so njihove objave primerljive z mednarodnimi standardi. Vsi izvirni znanstveni članki so bili indeksirani in abstrahirani v svetovni bazi muzikološke literature (RILM). Kljub premajhnemu številu ur, ki so bile dodeljene programu, je z ozirom na oprijemljive rezultate možno soditi, da so bili zastavljeni cilji v celoti realizirani. 4. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa3 5. Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine4 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO SNOJ, Jurij, GILÁNYI, Gabriella. Antiphonarium ecclesiae parochialis urbis Kranj. ANG SNOJ, Jurij, GILÁNYI, Gabriella. Antiphonarium ecclesiae parochialis urbis Kranj. Opis SLO Monografska znanstvenokritična objava enega izmed najpomembnejših in najreprezentativnejših dokumentov o srednjeveški glasbi na Slovenskem v elitni mednarodni muzikološki seriji nedvomno sodi med velike uspehe slovenske muzikologije in avtorja, člana programske skupine. ANG This is a scholarly critical edition of one of the most important and representative documents of the medieval music in Slovenia, published in the elite international series. Objavljeno v Musicalia danubiana, 23, Budapest: Magyar Tudományos Akadémia Zenetudományi Intézet, 2007. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 27546669 2. Naslov SLO KOKOLE, Metoda. Baroque music in Eastern Europe, Music in Slovenia. ANG KOKOLE, Metoda. Baroque music in Eastern Europe, Music in Slovenia. Opis SLO Poglavje o slovenski baročni glasbeni dediščini, ki je bilo sprejeto pod okrilje mednarodno referenčnega dela o Baročni glasbi enega vodilnih ameriških muzikologov, G. Buelowa, je nedvomno veliko priznanje slovenski muzikologiji in njena nesporna mednarodna uveljavitev. Objava v tako elitnem delu pomeni poleg priznanja tudi velik prodor informacije o našem prostoru v najširšo mednarodno strokovno javnost. Poglavje o baročni glasbi na Slovenskem je preglednega tipa in vkjučuje najnovejša dognanja nacionalne vede na tem področju. ANG The chapter on Baroque music in Slovenia that was written upon invitation and was included in an internationally referential monograph by one of the foremost American musicologists G. Buellow, is an important recognition of Slovenian musicology and consequently its international success. The inclusion of a chapter in such a relevant work is also not only a recognition but also means that the information on Slovenian national Baroque heritage Program P6-0004 Stran 4 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 is now available to a widest possible circle of readers. Objavljeno v Buelow, George J. A, History of Baroque Music. Bloomington: Indiana University Press, cop. 2004, str. 429-437, 606-610. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji COBISS.SI-ID 23154989 3. Naslov SLO ANG CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Himna kot simbol naroda: premislek ob stoletnici nastanka Premrlove Zdravice. CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. National anthem as a symbol: Rethinking at the centennil of the setting of the Slovenian national anthem Zdravljica. Opis SLO ANG Razprava je prva znanstvena študija o enem najpomembnejših slovenskih državnih simbolov – himni. Čeprav je bila Zdravljica kot slovenska himna zakonsko določena šele pred poldrugim desetletjem, ima dolgo in zanimivo zgodovino. Primerjava Slovenske himne z drugimi državnimi himnami je pokazala posebnosti, ki izvirajo iz značilnosti njene besedne in glasbene vsebine ter njune povezave. This scholarly article is the first ever discussion on one of the foremost Slovenian state symbols its national anthem. Although “Zdravljica” was accepted as a national anthem only about 15 years ago the song has already had a rather long and interesting history. The comparison of the Slovenian anthem with other national anthems showed some particular aspects that originate in its textual and musical constructions and their linkage. The research showed the anthem in its political, musical and literary context and as a symbol of national awareness through the history of its reception. Objavljeno v De musica disserenda, 2005, letnik 1, št. 1/2, str. 11-28. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 512700953 4. Naslov SLO ANG KOKOLE, Metoda. "Sequamini o socii" ali vesela glasbena druščina s Kranjske in Štajerske "Sequamini o socii" or the Merry Musical Company from Carniola and Styria: the first book of five-and six-part madrigals by Filippo de Duc (1586) Opis SLO ANG Usmerjena razprava, objavljena v osrednji slovenski znanstveni muzikološki reviji, prinaša analizo prej tako rekoč neznane zbirke madrigalov, ki jo je flamski skladatelj Philipp de Duc leta 1586 posvetil članom premožne kranjske protestantske družine Khisl in vrsti drugih kranjskih in štajerskih plemičev. Posamezne skladbe so še dodatno pomembne, saj sodijo med t. i. posvetilne skladbe, ki se neposredno z besedilom in glasbo obračajo na naslovljenca. The article, published in a foremost Slovenian musicological journal, is a focused discussion and analysis of a little known collection of madrigals dedicated in 1586 by a Flemish composer Filippo de Duc to members of a wealthy family of Khisl from Carniola and to a number of other noblemen from Carniola and Styria. Separate compositions are also important for their musical and textual contents as they proved to be the so called dedicatory works intended and addressed to the dedicatees. Objavljeno v Muzikološki zbornik, 2007, zv. 43, 1, str. 67-90, ilustr. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27398957 5. Naslov SLO ANG SNOJ, Jurij. The Plainchant manuscripts from Koper/Capodistria. SNOJ, Jurij. The Plainchant manuscripts from Koper/Capodistria. Opis SLO ANG Razprava prinaša prvi vsebinski pregled kompleta sedmih srednjeveških glasbenih kodeksov koprske stolnice; na osnovi vsebinskih in paleografskih značilnosti (z določitvijo posameznih skriptorjev oz. nevmatorjev) so rokopisi umeščeni v širši kontekst glasbenega pismenstva 14. in 15. stol. The discussion brings the first review of the contents of seven medieval music codices used in the Cathedral in Koper. On the basis of musical contents and paleographical elements (including definition of separate copyists and scriptoria) the codices were contextualised within a wider circuit of muic literacy in the 14th and 15th centuries. DOBSZAY, László (ur.). Cantus planus : papers read at the 12th Meeting of the IMS Study group : Lillafüred/Hungary, 2004. Aug. 23-28. Budapest: Stran 5 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v Institute for Musicology of the Hungarian Academy of Sciences, 2006, str. 489-502. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26424621 6. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati programske skupine5 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO De musica disserenda, Ljubljana: Muzikološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005-. ISSN 1854-3405. ANG De musica disserenda, Ljubljana: Institute of Musicology ZRC SAZU. Opis SLO Člani programske skupine (J. SNOJ, M. KOKOLE in N. CIGOJ KRSTULOVIĆ) so leta 2005 na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU z namenom, da bi se povečal muzikološki znanstvenomedijski prostor, ustanovili novo mednarodno muzikološko znanstveno revijo, ki odtlej izhaja dvakrat letno. ANG Members of the Programme group founded in 2005 at the Institute of Musicology ZRC SAZU a new international scholarly musicological periodical to enhance musical scholarship with contributions on historical and systematic musicology and related subjects. It has two numbers annually. Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v De musica disserenda, 2005-. Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 222620160 2. Naslov SLO CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Pesem ima moč: ob 100. letnici uglasbitve slovenske državne himne ANG The song has its power: the centennary of of the setting of Slovenian nationa anthem) Opis SLO V TV oddaji je avtorica N. Cigoj Krstulović v širšem zgodovinskem kontekstu, upoštevajoč zgodovino himne, prikazala zgodovino razumevanja Premrlove Zdravljice in izpostavila pri tem tisti recepcijski obrazec, zaradi katerega je bila kompozicija prepoznana kot himna. Gre za aplikativni rezultat primarne znanstvene raziskave in ključen prispevek k razvoju in prepoznavnosti nacionalne in kulturne identitete. Dosežek je namenjen najširši javnosti in posnetek oddaje je bil večkrat javno predvajan na osrednji nacionalni televiziji. ANG In the television emission the author of the script N. Cigoj Krstulović presented the national anthem in the widest historical context, taking into consideration the history of the anthem, and the historical reception of Premerl’s “Zdravljica”, defining the elements that led to the decision of accepting this song as a national anthem. It is an applicative result of a primary scientific research and a key contribution to the development and recognition of the Slovenian national and cultural heritage. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v TV Slovenija 1, 2005 Tipologija 2.19 Radijska ali televizijska oddaja COBISS.SI-ID 512846105 3. Naslov SLO La musica Veneziana nell'Istria settentrionale ANG La musica Veneziana nell'Istria settentrionale Opis SLO Dvojezična (angleško-italijanska) razstava avtoric M. KOKOLE, A.Bagarič in D. Frelih je v letih 2004 in 2005 gostovala v treh italijanskih mestih (Bari, San Vito, Potenza), v Novigradu na Hrvaškem ter v Kopru. ANG The bilingual exhibition (in English and in Italian languages) prepared by M. KOKOLE, A. Bagarič and D. Frelih has in the years 2004 to 2005 toured three Italian towns (Bari, San Vito, Potenza) and was presented in Novigrad (Croatia) and Koper (Slovenia). Šifra B.06 Drugo KOKOLE, Metoda, BAGARIČ, Alenka. La musica veneziana nell'Istria Program P6-0004 Stran 6 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Objavljeno v settentrionale : guida alla mostra. Ljubljana: Centro di Ricerche Scientifiche dell'Accademia Slovena delle Arti e delle Scienze, Casa Editrice ZRC, 2004. Tipologija 2.17 Katalog razstave COBISS.SI-ID 512850713 4. Naslov SLO Monumenta artis musicae Sloveniae ANG Monumenta artis musicae Sloveniae Opis SLO Članica programske skupine (M. KOKOLE) sodeluje v mednarodnih uredniških odborih za izdajo del G. Pultija in G. Gorzanisa v zbirki znanstvenokritičnih notnih izdaj z dvojezičnimi spremnimi besedili. Kot predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU, ki zbirko izdaja, je tudi neposredno odgovorna za kvaliteto izdaj. ANG The member of the Programme group (M. KOKOLE) is a member of international editorial boards for the publication of the opera omnia by the composers G. Pulti and G. Gorzanis in the series of bilingual critical editions. In the function of the Head of the Institute of Musicology, the publisher of the series, M. Kokole is also directly responsible for the quality of the editions. Involved are numerous Slovenian and other scholars and specialists. Šifra C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige Objavljeno v Monumenta artis musicae Sloveniae Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo COBISS.SI-ID 26951981 5. Naslov SLO SNOJ, Jurij. Die fragmentarisch erhaltenen Choralhandschriften : Probleme ihrer Identifizierung und Beschreibung ANG SNOJ, Jurij. Die fragmentarisch erhaltenen Choralhandschriften : Probleme ihrer Identifizierung und Beschreibung Opis SLO Avtor je v predavanju - v okviru sekcije RISM, ki je bila organizirana v sklopu 18. kongresa Mednarodnega muzikološkega društva v Einsiedelnu, Švica -podal osnovni predlog za digitalno podatkovno bazo, ki naj bi zajela fragmentarno ohranjene srednjeveške glasbene rokopise v evropskih bibliotekah. Gre za predstavitev nove metodologije dela na svetovnem kongresu. Pozitivno sprejet predlog slovenskega raziskovalca je velik uspeh naše muzikologije v svetovnem merilu. Dosežek je namenjen najširši strokovni javnosti. ANG The author proposed in his lecture - presented within the section RISM at the congress of the International Musicological Society in Einsiedeln, Switzerland - the basic model for the digital database that would include also fragments of medieval music manuscripts scattered in European libraries. The lecture was a demonstration of a new methodology developed by the author. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Passagen. 18. Kongress der Internationalen Gesellschaft fuer Musikwissenschaft. Kassel itd., 2007. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26961709 7. Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine6 7.1. Pomen za razvoj znanosti2 SLO Program "Raziskave slovenske glasbene preteklosti" je posvečen zgodovini glasbe na Slovenskem. Kot tak vključuje specialistične raziskave posameznih obdobij, med katerimi so srednji vek (srednjeveški glasbeni rokopisi slovenskih hranišč), reformacija, glasba 17. in 18. stol. na Slovenskem (glasba aristokratskega in meščanskega interjera, operno uprizarjanje, skladatelji, glasba sakralnih prostorov), glasba 19. stol. (glasbeno življenje meščanskih plasti, nastajanje nacionalne glasbene kulture, slovenski skladatelji 19. in zgodnjega 20. stol.). Na vsakem od omenjenih področij je v okviru programskega dela nastala vrsta specialističnih razprav. S temi razpravami se je dosedanje vedenje povečalo, mestoma korigiralo, pogosto pa dopolnilo in hkrati reinterpretiralo (tako npr. pri rekonstruiranju opernega uprizarjanja v Program P6-0004 Stran 7 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Ljubljani, ki se je ob primerjavi s sosednjimi notranjeavstrijskimi središči pokazalo v novi luči). Poudariti je treba, da je sodobna zgodovina glasbe (historična muzikologija) močno specializirana; popolno sliko o dogajanju v določenem času je mogoče dobiti le z upoštevanjem vsega ohranjenega zgodovinskega gradiva (zapisane glasbe, poročil o glasbenih dogodkih, delovanju glasbenih institucij, glasbenikov). Številne razprave raziskovalcev programske skupine so bile objavljene v širši znanstveni javnosti dostopnih jezikih; poleg tega so se raziskovalci skupine redno udeleževali mednarodnih znanstvenih srečanj, na katerih so pred mednarodno znanstveno publiko referirali o glasbi s slovenskega prostora. Prav s tem pa so prispevali k boljšemu poznavanju posameznih obdobij v evropski glasbeni in kulturni zgodovini. ANG____________________________________________________________________________________________________________ Program "Raziskave slovenske glasbene preteklosti" je posvečen zgodovini glasbe na Slovenskem. Kot tak vključuje specialistične raziskave posameznih obdobij, med katerimi so srednji vek (srednjeveški glasbeni rokopisi slovenskih hranišč), reformacija, glasba 17. in 18. stol. na Slovenskem (glasba aristokratskega in meščanskega interjera, operno uprizarjanje, skladatelji, glasba sakralnih prostorov), glasba 19. stol. (glasbeno življenje meščanskih plasti, nastajanje nacionalne glasbene kulture, slovenski skladatelji 19. in zgodnjega 20. stol.). Na vsakem od omenjenih področij je v okviru programskega dela nastala vrsta specialističnih razprav. S temi razpravami se je dosedanje vedenje povečalo, mestoma korigiralo, pogosto pa dopolnilo in hkrati reinterpretiralo (tako npr. pri rekonstruiranju opernega uprizarjanja v Ljubljani, ki se je ob primerjavi s sosednjimi notranjeavstrijskimi središči pokazalo v novi luči). Poudariti je treba, da je sodobna zgodovina glasbe (historična muzikologija) močno specializirana; popolno sliko o dogajanju v določenem času je mogoče dobiti le z upoštevanjem vsega ohranjenega zgodovinskega gradiva (zapisane glasbe, poročil o glasbenih dogodkih, delovanju glasbenih institucij, glasbenikov). Številne razprave raziskovalcev programske skupine so bile objavljene v širši znanstveni javnosti dostopnih jezikih; poleg tega so se raziskovalci skupine redno udeleževali mednarodnih znanstvenih srečanj, na katerih so pred mednarodno znanstveno publiko referirali o glasbi s slovenskega prostora. Prav s tem pa so prispevali k boljšemu poznavanju posameznih obdobij v evropski glasbeni in kulturni zgodovini. 7.2. Pomen za razvoj Slovenije5 SLO_____________________________________________________________________________________________________________ Program "Raziskave slovenske glasbene preteklosti" je edini zgodovini glasbe na Slovenskem posvečeni program, kar pomeni, da ima v slovenski humanistiki nepogrešljivo mesto. Čeprav je glasba del vsakdanjega življenja vsake zgodovinske skupnosti, sta raziskovanje glasbe ter refleksija o njej na Slovenskem zanemarjeni področji. Raziskovalci programske skupine so se skladno s svojo specialistično strokovnostjo ukvarjali z različnimi vprašanji ali aspekti posemeznih obdobij slovenske glasbene in kulturne zgodovine; pri tem so izhajali iz miselnih in metodoloških izhodišč sodobne historične muzikologije, ki so jih aplicirali na slovensko gradivo. Njihove razprave imajo tako v kulturnem življenju sodobne slovenske družbe dvojni pomen: po eni strani predstavljajo nove sodobne interpretacije posameznih segmentov slovenske kulturne zgodovine, po drugi pa v slovsnekem prostoru uzaveščajo pomen glasbe kot kulturnega fenomena z močno zgodovinsko razsežnostjo. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ Program "Raziskave slovenske glasbene preteklosti" je edini zgodovini glasbe na Slovenskem posvečeni program, kar pomeni, da ima v slovenski humanistiki nepogrešljivo mesto. Čeprav je glasba del vsakdanjega življenja vsake zgodovinske skupnosti, sta raziskovanje glasbe ter refleksija o njej na Slovenskem zanemarjeni področji. Raziskovalci programske skupine so se skladno s svojo specialistično strokovnostjo ukvarjali z različnimi vprašanji ali aspekti posemeznih obdobij slovenske glasbene in kulturne zgodovine; pri tem so izhajali iz miselnih in metodoloških izhodišč sodobne historične muzikologije, ki so jih aplicirali na slovensko gradivo. Njihove razprave imajo tako v kulturnem življenju sodobne slovenske družbe dvojni pomen: po eni strani predstavljajo nove sodobne interpretacije posameznih segmentov slovenske kulturne zgodovine, po drugi pa v slovsnekem prostoru uzaveščajo pomen glasbe kot kulturnega fenomena z močno zgodovinsko razsežnostjo. 8. Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov9 Vrsta izobraževanja Število mentorstev Od tega mladih raziskovalcev - magisteriji 2 1 Program P6-0004 Stran 8 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 - doktorati - specializacije Skupaj: 2 1 9. Zaposlitev vzgojenih kadrov po usposabljanju Organizacija zaposlitve Število doktorjev Število magistrov Število specializantov - univerze in javni raziskovalni zavodi - gospodarstvo - javna uprava - drugo 2 Skupaj: 0 2 0 10. Opravljeno uredniško delo, delo na informacijskih bazah, zbirkah in korpusih v obdobju10 Ime oz. naslov publikacije, podatkovne informacijske baze, korpusa, zbirke z virom (ID, spletna stran) Število * 1. De musia disserenda I/1-2 (2005), ISSN 1854-3405, ID-222620160 7 člankov / 1 urednik (Snoj) 2. De musia disserenda II/1 (2006), ISSN 1854-3405, ID-222620160 6 člankov / 1 urednik (Snoj) 3. De musia disserenda II/2 (2006), ISSN 1854-3405, ID-222620160 9 člankov / 1 urednik (Kokole) 4. De musia disserenda III/1 (2007), ISSN 1854-3405, ID-222620160 9 člankov / 1 urednik (Cigoj Krstulović) 5. De musia disserenda III/2 (2007), ISSN 1854-3405, ID-222620160 9 člankov / 1 urednik (Kokole) 6. Muzikološke razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. ISBN 961-6500-75-9. ID 217882368 13 člankov / 3 uredniki (2 iz prog. skupine: Cigoj Krstulović in Kokole) 7. Mediterranean myths from classical antiquity to the eighteenth century. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006; ISBN 961-6568-04-3; ID 224905984. 13 člankov / 4 uredniki (1 član iz PS: Kokole) 8. RISM (=Répertoire International des Sources Musicales) -svetovanje in znanstvena podpora infrastrukturnemu delu pri vpisih 2 sodelavca / 849 novih vnosov v podatkovno zbirko 9. RILM (Répertoire International de Littérature Musicale) - pisanje abstraktov nobe Slovenske muzikološke literature 2 sodelavca / 995 novih vpisov v podatkovno zbirko 10. De musia disserenda IV/2 (2008), ISSN 1854-3405, ID-222620160 10 člankov / 1 urednica (Metoda Kokole) *Število urejenih prispevkov (člankov) /število sodelavcev na zbirki oz. bazi /povečanje obsega oz. število vnosov v zbirko oz. bazo v obdobju 11. Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca Sodelovanje v programski skupini Število Program P6-0004 Stran 9 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 - raziskovalci-razvijalci iz podjetij - uveljavljeni raziskovalci iz tujine 5 - podoktorandi iz tujine - študenti, doktorandi iz tujine 1 Skupaj: 6 12. Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obravnavanem obdobju11_________________________________________________________________________________ Programska skupina Muzikološkega inštituta ZRC SAZU redno sodeluje v mednarodnem projektu RISM (Répertoire International des Sources Musicales) s centralno redakcijo v Frankfurtu na Maini. RISM je projekt, ki poteka pod okriljem Mednarodnega združenja bibliotek, arhivov in dokumentacijskih centrov (AIBM) ter Mednarodnega muzikološkega društva (IMS). Uradna Področna skupina RISM za Slovenijo, ki jo zastopata M. Kokole (Predstojnica inštituta) in sodelavka infrastrukturne skupine D. Frelih, deluje na Muzikološkem inštitutu in delo programske skupine je z delovanjem neposredno povezano. RISM je odgovoren za zbiranje podatkov o virih za raziskovanje glasbene preteklosti po vsem svetu. Zbrano gradivo se izdaja v digitalnih publikacijah; glej tudi http://rism.ub.uni-frankfurt.de. Programska skupina je stalno vključena tudi v mednarodni projekt popisov tekoče muzikološke literature za Slovenijo - RILM (Répertoire International de Littérature Musicale; več na http://www.rilm.org) z glavno redakcijo v New Yorku. Sedež RILM za Slovenijo se prav tako nahaja na Muzikološkem inštitutu in ga vodi Metoda Kokole. Glej tudi http://odmev.zrc-sazu. si/instituti/mi/. J. Snoj stalno sodeluje v projektu Cantus Planus v okviru Mednarodnega muzikološkega društva; glej tudi http://www.cantusplanus.org/. Österreichische Akademie der Wiessenschaften, Dunaj, Avstrija. Člani programske skupine so sodelovali pri projektu Oesterreichisches Musiklexikon s pisanjem gesel, povezanih s slovenskim prostorom. 13. Vključenost v projekte za uporabnike, ki potekajo izven financiranja ARRS12__________ - Slovenska akademija znanosti in umetnosti: pri projektu "Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive" (trajanje od 1. 7. 2001 do 30. 6. 2004; pogodba št. 3311-01-263122). - Ministrstvo za kulturo: projekt "Popis starejšega rokopisnega glasbenega gradiva iz slovenskih arhivov" (trajanje od 1.1. do 31. 12. 2005; pogodba št. 35511-05-249823) - Ministrstvo za kulturo: projekt "Muzikalije Frančiškanskega samostana v Novem mestu" (trajanje od 1.1. do 31. 12. 2006; pogodba št. 3511-06-641902) Izven ARRS so redno financirani tudi nekateri drugi stalni projekti programske skupine: - revija De musica disserenda (Ministrstvo za kulturo) - znanstvenokritične izdaje Monumenta artis musicae Sloveniae (Ministrstvo za kulturo, Slovenska akademija znanosti in umetnosti) Priložnostni projekti: - javni koncerti glasbenih del, ki publicira Muzikološki inštitut v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae - 2005: Spomeniki slovenske glasbe (Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo) - 2006: Iz glasbenega življenja Ljubljane v drugi polovici 19. stoletja (Mestna občina Ljubljana in Petrol d.d.) 14. Dolgoročna sodelovanja z uporabniki, sodelovanje v povezavah gospodarskih in drugih organizacij (grozdi, mreže, platforme), sodelovanje članov programske skupine v pomembnih gospodarskih in državnih telesih (upravni odbori, svetovalna telesa, fundacije, itd.) Program P6-0004 Stran 10 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Programska skupina dolgoročno in stalno sodeluje z naslednjimi uporabniki v Sloveniji: - Radio Slovenija (predvsem Program ARS), - Glasbena matica, - Narodna in univerzitetna knjižnica, - SIGIC (=Slovenski glasbeno in informativni center), - Univerza v Ljubljani (Oddelek za muzikologijo, Filozofska fakulteta), - Univerza v Novi Gorici (Podiplomski program Primerjalni študij idej in kultur, v okviru modula Slovenske študije: tradicija in sodobnost), - Univerza v Marioboru (Pedagoška fakulteta), - številnimi poklicni in ljubiteljski pevski zbori, - glasbene šole po Sloveniji, - uredništva publikacij za kulturo in glasbeno kulturo, - itd. Posamezni člani sodelujejo z raziskovalci in skupinami raziskovalcev na sorodnih tujih institucijah: - Avstrijska akademija znanosti - Madžarska akademija znanosti - Bavarska akademija znanosti - Hrvaška akademija znanosti in umetnosti - Harvardska Univerza, Center za renesančne študije - Oxfordska univerza - Univrza v Liverpoolu - Univerza v Potenzi - Univerza v Palermu - Univerza v Trstu - Univerza St.-Etienne - Univerza v Zagrebu - itd. Programska skupina na Muzikološkem inštitutu na podlagi uradnih dogovorov o medsebojem sodelovanju sodeluje tudi z: - Pedagoško univerzo Državne univerze v Tveru (Rusija), - Etnološkim inštitutom (Glasbena sekcija) Češke akademije znanosti, Praga (Češka republika), - Umetnostnim inštitutom Poljske akademije znanosti, Varšava (Poljska). 15. Skrb za povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06)13 Naslov CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. "Glasba za rabo" kot družbenozgodovinski pojav v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem. Opis Razprava se loteva aspekta, ki v slovenski muzikologiji doslej še ni bil prisoten. Prav zaradi tega se je avtorica morala soočiti s številnimi terminološkimi vprašanji; nastala razprava vsebuje tako vrsto ustreznih novih strokovnih terminov, ki bogatijo slovensko glasboslovno izrazje. Objavljeno v De musica disserenda, 2007, letn. 3, št. 1, str. 65-76. COBISS.SI-ID 26951469 16. Skrb za popularizacijo znanstvenega področja (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12)14 Naslov KOKOLE, Metoda. Siluowenniya zhongshiji mo de wudao zai wenxue ji huihua shang de tuo ying. Opis Razprava o srednjeveških upodobitvah plesa je bila prevedena v kitajščino in objavljena v kitajski reviji; izrazito evropski pristop k poznavanju zgodovine kulture je bil s tem predstavljen in populariziran v kulturnem okolju s povsem drugačnimi izhodišči. Objavljeno v Yi shu zhong de yin yue, 2006, 1, str. 184-197, ilustr. COBISS.SI-ID 25182509 Program P6-0004 Stran 11 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 17. Vpetost vsebine programa v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah in samostojnih visokošolskih organizacijah v letih 2004 – 2008 1. Naslov predmeta Zgodovina starejše svetovne glasbe (J. Snoj) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 2. Naslov predmeta Paleografija (J. Snoj) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta 3. Naslov predmeta Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem (M. Kokole in N. Cigoj Krstulović) Vrsta študijskega programa podiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Novi Gorici, Primerjalni študij idej in kultur 4. Naslov predmeta Zgodovina likovne umetnosti in kulture - glasba (M. Kokole; 2005/06 in 2006/07) Vrsta študijskega programa dodiplomski Naziv univerze/ fakultete Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta 5. Naslov predmeta Vrsta študijskega programa Naziv univerze/ fakultete 6. Naslov predmeta Vrsta študijskega programa Naziv univerze/ fakultete 7. Naslov predmeta Vrsta študijskega programa Naziv univerze/ fakultete 18. Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja: Program P6-0004 Stran 12 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r a G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r (S G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu <• r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov a r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje a r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije a r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti (S r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost a r r r G.02.07. Večji delež izvoza (S r r r G.02.08. Povečanje dobička a r r r G.02.09. Nova delovna mesta a r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih a r r r G.02.11. Nov investicijski zagon (S r r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti a r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti a r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij a r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r a r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja (S r r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave a r r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti a r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe a r r r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r (S G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj a r r r Program P6-0004 Stran 13 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r C G.07.02. Prometna infrastruktura (S r r r G.07.03. Energetska infrastruktura a r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva a r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar15 Program Raziskave slovenske glasbene preteklosti je eden najmanjših programov v financiranju ARRS; poleg tega je edini, ki se znanstveno ukvarja z zgodovino glasbe na Slovenskem. Kljub finančnim zadregam pri njegovi realizaciji, saj je bil program ves čas na robu preživetja, so programski raziskovalci opravili vrsto uspešnih raziskav, ki so v najrazličnejših oblikah dostopne strokovni in drugi javnosti; s temi objavami se je po eni strani občutno povečalo dosedanje vedenje o glasbi na Slovenskem, po drugi pa so se odprla nova vprašanja, s katerimi se bodo raziskovalci ukvarjali v naslednjem obdobju. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 5., 6. in 7. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: vodja raziskovalnega programa zastopniki oz. pooblaščene osebe raziskovalnih organizacij in/ali koncesionarjev Jurij Snoj in/ali Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kraj in datum: Ljubljana, 16.4.2009 Program P6-0004 Stran 14 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROG_ZP_2008/1287 1 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega programa. Največ 21.000 znakov vključno s presledki (približno tri in pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 2 Največ 3000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov programske skupine, ki so nastali v času trajanja programa v okviru raziskovalnega programa, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 6 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si Nazaj 7 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Za raziskovalce, ki niso habilitirani, so pa bili mentorji mladim raziskovalcem, se vpiše ustrezen podatek samo v stolpec MR Nazaj 10 Vpisuje se uredništvo revije, monografije ali zbornika v skladu s Pravilnikom o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Uradni list RS, št. 39/2006,106/2006 in 39/2007), kar sodi tako kot mentorstvo pod sekundarno avtorstvo, in delo (na zlasti nacionalno pomembnim korpusu ali zbirki) v skladu z 3. in 9. členom istega pravilnika. Največ 1000 znakov (ime) oziroma 150 znakov (število) vključno s presledki. Nazaj 11 Navedite oziroma naštejte konkretne projekte. Največ 12.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Navedite konkretne projekte, kot na primer: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine ipd. in ne sodijo v okvir financiranja pogodb ARRS. Največ 9.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 13 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine strokovnega prispevka v slovenskem jeziku, ki se nanaša na povezavo znanja s slovenskim prostorom in za slovensko znanstveno terminologijo (Cobiss tip 1.04, 1.06, 1.07, 1.08, 1.09, 1.17, 1.18, 2.02, 2.03, 2.04, 2.05, 2.06). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki) ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 14 Navedite objavo oziroma prevod (soobjavo) članov programske skupine, povezano s popularizacijo znanosti (Cobiss tip 1.05, 1.21, 1.22, 2.17, 2.19, 3.10, 3.11, 3.12). Napišite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), kratek opis (največ 600 znakov vključno s presledki), navedite, kje je objavljen/a (največ 500 znakov vključno s presledki), ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Nazaj 15 Komentar se nanaša na 18. točko in ni obvezen. Največ 3.000 znakov vključno s presledki. Nazaj Program P6-0004 Stran 15 od 16 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega programa v obdobju 2004-2008 Obrazec: ARRS-ZV-RPROG-ZP/2008 v1.00a Program P6-0004 Stran 16 od 16