GEOGRAFSKI OBZORNIK FENOFAZA B R S T E N J A K O T POKAZATELJ P O D N E B N I H ZNAČILNOST I POKRAJ INE Klemen P rah UDK: 551.586:634.8(497.41 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Fenofaza brstenja kot pokazatelj podneb- nih značilnosti pokrajine Podnebne značilnosti pokrajine lahko posredno ugotavljamo z opazovanjem rastlinstva. Ena izmed metod je opazovanje fenofaze brstenja določene rast- linske vrste glede na različno nadmorsko višino. V članku je predstavljen razvoj fenofaze brstenja buk- ve in vinske trte, sorte laški rizling, na južnem pobočju Bočkega hribovja. Določili smo merilna mesta, kjer smo redno merili razvoj brstov, hkrati pa smo merili temperaturo zraka in beležili vremenske značilnosti. KUUČNE BESEDE Fenofaza brstenja, podnebje, relief, Bočko hribovje, bukev, laški rizling ABSTRACT Phenological Stage of Budding as an Indicator of the Climatic Characteristics of a Region The climatic characteristics of a region can be indirectly established by observing the vegetation. One of the meth- ods is to observe the phenological stage of budding of a certain plant species on different heights above sea level. The article presents the development of phe- nological stages of budding of beech and vine, the sort of Welsh Riesling (Vitis vinifera cv. laški rizling], on the south slopes of the Boč mountain. Determined were mea- suring posts where the development of buds was reg- ularly observed and, concurrently, air temperature was also measured and weather characteristics recorded. KEY WORDS phenological stages of budding, climate, land forms, Boč mountains, beech, welsh riesling. AVTOR Klemen Prah Naziv: profesor geografije in zgodovine Naslov: Topole 15, 3250 Rogaška Slatina, Slovenija Telefon: +386 (0)31845 910 E-pošta: klemen.prah@guest.arnes.si U v o d . Bočko hribovje leži na zahodnem obrobju gričevnatega panonskega sveta. Geo- loško in morfološko je Boč z Macljem skrajni vzhodni del Karavank, ki na vzhodu potonejo pod usedline Panonske kotline. Bočko hribov- je je od sosednjih pokrajin ločeno z dobro vid- nimi naravnimi mejami. Na severu so onstran Dravinje Dravinjske gorice, bolj proti vzhodu pa Haloze. Na južni strani se hribovje spušča v Zgornjesotelsko ali tudi Smarsko-Rogaško gri- čevje z istoimenskim podoljem, ki se odmaka proti zgornji Sotli. Skrajni vzhodni del Zgornje- sotelskega gričevja obsega na severu še Kostriv- niško podolje, ki leži ob južnem vznožju Boča. Ko v zgodnji pomladi opazujemo Bočko ali katerokoli drugo hribovje, opazimo, da so nižj i deli pobočij že ozeleneli, v višjih delih pobo- čij pa je drevje še golo. Vzrok je v mikroklimat- skih razmerah, ki se spreminjajo glede na nadmorsko višino. V gričevnatem svetu južno od Boča so povprečne temperature v vegeta- cijski dobi približno za 7 stopinj Celzija nižje kot na vrhu Boča. Tudi dežuje po slemenih Bo- ča bolj pogosto in izdatneje kot v sosednjem gričevnatem svetu. Za podnebje gričevja pa je pomembna višinska razl ika med dolinskim dnom in gričevnatimi slemeni. Že nekaj deset metrov nad dolinskim dnom se na pobočjih vzdolž gričevnatih slemen vleče toplotni pas, kjer so vse srednje in maksimalne temperatu- re višje kot v dnu dolin. Tam so najugodnejše lege za vinograde. Sklepamo, da lahko z opazovanjem olista- nja rastlinstva posredno ugotavljamo omenje- ne podnebne značilnosti pokrajine. Ena izmed metod za ugotavljanje zveze med vsemi tremi geografskimi elementi (relief - podnebje - rast- linstvo) je spremljanje razvoja fenofaze br- stenja. Metode dela. Veda, ki se ukvarja s sprem- ljanjem faz razvoja rastlin od začetka do kon- ca vegetacijske dobe, je fitofenologija. Ker so rastline dober indikator klime, imajo lahko po- datki, ki jih dobimo, velik pomen za preučeva- nje klime nekega območja. Na razvoj fenofaz vplivajo geografska lega, relief z nadmorski- mi višinami, nakloni in ekspozicijami ter sesta- va prsti (4). 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Za spremljanje razvoja fenofaze brstenja smo izbrali dve rastlinski vrsti. S spremljanjem razvoja fenofaze brstenja bukve (Fagus sylva- tica) smo želeli ugotoviti zvezo med reliefom, podnebjem in rastlinstvom na celotnem relief- nem profilu od Kostrivniškega podolja do vrha Boča. Velika zastopanost bukve na celotnem obravnavanem območju to omogoča. S sprem- ljanjem razvoja fenofaze brstenja vinske trte sor- te laški rizling (Vi ti s sp.), ki je prav tako dobro zastopana na obravnavanem območju, pa smo se omejili na ožji reliefni profil znotraj pasu intenzivnega obdelovanja in se usmerili h kon- kretni kulturni rastlini. Tako smo v iskanje zve- ze med prej naštetimi geografskimi elementi vključili še konkretni tip rabe tal. Pri ugotavljanju razlik v začetkih olistanja bukve (fenofaza brstenja) smo na južnem po- bočju Boča, od Kostrivniškega podolja pa do vrha, določili osem merilnih mest. Da bi bili po- goji glede ekspozicije enaki ali podobni, smo se odločili za enako, južno lego, v kolikor je to teren pač dopuščal. Na vsaki od osmih bu- kev smo izbrali dva brsta (na koncu ali blizu konca veje) približno dva metra nad tlemi, vejo označili s trakom in skicirali točen položaj brstov. Tako smo v času od 1. aprila do 14. maja 1995 opravili sedem meritev razvoja od brstov do li- Slika 1: Zgodnjejutranje temperature zraka na merilnih mestih bukve za 30. avgust ob delno oblačnem vremenu. 5 5 0 5 0 0 e o 4 5 0 - C > D 4 0 0 O TJ 3 5 0 Z 3 0 0 2 5 0 • K ) ' K) • T|°C) Slika 2: Popoldanske temperature zraka na merilnih mestih vinske trte za 22. april ob jasnem vremenu. C 3 > 4 x 5 6 x 5 16 mm2 24 mm2 8 .4 .199522 .4 . 1 7 x 9 100 mm2 29.4. Skica 1: Razvoj očesa laškega rizlinga na najnižjem merilnem mestu (oko la). 4 x 5 7 x 6 15 mm2 31 mm2 8 .4 .199522 .4 . 2 4 x 1 1 188 mm2 29.4. Skica 2: Razvoj očesa laškega rizlinga na najvišjem merilnem mestu (oko 5 b). Slika 3: Skici razvoja očesa laškega rizlinga na najnižjem (oko 1 a) in najvišjem merilnem mestu (oko 5 bj. 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Zgodnjejutranje temperature zraka na merilnih mestih vinske trte za 26. avgust ob oblačnem vremenu. Slika 5: Povprečne vrednosti površine listov bukve za 22. april. stov in rezultate sproti skicirali na milimetrski papir. Da bi ugotovili zvezo med temperatur- nim profilom in intenzivnostjo brstenja, smo na merilnih mestih merili tudi temperaturo zraka, od tega enkrat pred sončnim vzhodom (slika 1). Vpliv lege in klimatskih dejavnikov na rabo tal smo ugotavljali na podoben način na pri- meru vinske trte, sorte laški rizling. Izbrali smo tri vinograde z jugovzhodno ali jugozahodno ekspozicijo in določili pet merilnih mest: v naj- nižjem vinogradu dve, v srednjem vinogradu eno in v najvišjem vinogradu dve merilni me- sti. Na vsakem merilnem mestu smo na dolo- čenem trsu in na določeni rozgi trikrat merili razvoj določenih dveh očes in rezultate skici- rali na milimetrski papir (gl. sliko 3). Da bi ugo- tovili zvezo med temperaturnim profilom in intenzivnostjo brstenja, smo tudi na merilnih me- stih vinske trte merili temperaturo zraka, od tega enkrat pred sončnim vzhodom (slika 4). Razvo j b r s tov bukve . Na podlagi me- ritev lahko ugotovimo, da se površina brsta ozi- roma lista z večanjem nadmorske višine na splošno manjša (slika 5). Pojavljajo pa se po- samezna odstopanja, ko je ponekod na nižj i nadmorski višini ob istem času površina brsta oz. lista manjša kot na višji nadmorski višini. Vzrok temu je lahko temperatura zraka, ki se ne spreminja vedno sorazmerno z večanjem nadmorske višine. Upoštevati moramo tudi razlike v naklonu in ekspoziciji in pa seveda razlike v sestavi prsti, ki se pojavljajo med po- sameznimi merilnimi mesti. Površina brsta oziroma lista je na 2. meril- nem mestu ves čas večja kot na 1. merilnem me- stu. Vzrok bi lahko bil v temperaturni inverziji, kajti od petih opravljenih meritev temperature zraka je bila ta kar v treh primerih na 2. meril- nem mestu višja. K višji temperaturi na 2. meril- nem mestu prispeva tudi za 9 stopinj večji naklon površja. Podobna situacija je pri primerjavi 3. in 4. merilnega mesta, ko je površina brsta ozi- roma lista na višjem merilnem mestu večja. V tem primeru vzroka ne moremo pripisati tempera- turi zraka ali ekspoziciji, naklon pobočja pa je na 4. merilnem mestu le za 3 stopinje večji. Posebnost je 6. merilno mesto, ki se naha- ja na zelo strmem (31 stopinj), jugovzhodnem, občasno močno prevetrenem pobočju. Površi- na brstov in listov je bila tukaj ves čas najmanj- ša. Temperatura zraka je bila pri treh od petih meritev višja kot na 7. merilnem mestu, pri šti- rih meritvah pa višja kot na 8. meriln&fR3TI§S{u. Na samem vrhu Boča, 8. merrfn^rnVf^«K ki je za 10 stopinj nagnjeno proti fpVercf̂ Žhodu1 U? I;) 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK in izpostavljeno neposrednim vremenskim vpli- vom iz te smeri, je bila površina brsta ves čas večja kot na 7. merilnem mestu. Začetki ol istanja bukve. Za začetek oli- stanja smo določili tisti datum, ko so se na vrh- njem delu brsta pokazali zeleni, še zaprti listi. Tisti datum, ko smo opravljali meritve in smo opazili, da ima brst na vrhu že zeleni del, smo označili kot začetek olistanja. Ker pa nismo bili na terenu tako pogosto, da bi lahko opazili de- janski začetek olistanja, smo po presoji dolo- čili domnevni realni začetek olistanja (slika 6). Domnevni začetek olistanja bukve z veča- njem nadmorske višine na splošno kasni. Če smo bolj natančni, pa ugotovimo, da se na ne- katerih merilnih mestih pojavi olistanje prej kot na nižjih merilnih mestih. Domnevni začetek olistanja je na 2. meril- nem mestu zgodnejši kot na 1. merilnem me- stu. Potegnemo lahko vzporednico s temperaturo zraka, ki je bila pri treh od petih meritev na 2. merilnem mestu višja. V primerjavi z ostalimi merilnimi mesti je na prvih dveh začetek olistanja precej zgodnejši, saj se pojavi 6 oziroma 7 dni prej kot na 3. me- rilnem mestu. Na 3., 4. in 5. merilnem mestu sta datuma domnevnega začetka olistanja 1 8. in 19. april. V glavnem temperatura zraka od 3. proti 5. merilnemu mestu pada. Omenili smo že posebnosti 6. merilnega mesta, kjer domnevni začetek olistanja za 5. merilnim mestom kasni kar za 20 dni. Nju- na višinska razlika je 1 1 2 metrov, naklon po- bočja pa je na višjem merilnem mestu za 1 8 stopinj večji. Če primerjamo povprečno tem- peraturo zraka teh dveh merilnih mest brez upo- števanja zgodnjejutranje temperature, znaša razlika 2,2 stopinji Celzija v prid višji tempe- raturi na 6. merilnem mestu. •«f V ; u-> CN CO CO C> CO CO o" Slika 6: Domnevni realni začetki olistanja bukve. 2 0 0 - 5 1 8 0 - 4 160 140 2 120 100 i l 8 0 :3 6 0 - 4 0 r - 2 0 : 1 i Tf -Ct i - i CO CN O-CM CN Slika 7: Drstenje vinske trte, sorte laški rizling (velikost očes v mm2]. 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 8: Dreveniška gora (782 m) z vinogradi do 515 metrov nadmorske višine. V ozadju na levi je viden vrh Boča (foto: Klemen Prah). Povprečna temperatura zraka (brez zgod- njejutranje temperature) je na 7. merilnem me- stu za 0,6 stopinje Celzija višja kot na samem vrhu Boča. Tudi domnevni začetek olistanja je zgodnejši za 5 dni. Na območju merilnih mest se je olistanje za- čelo med 12. aprilom (na 2. merilnem mestu, 83 metrov relativne višine) in 9. majem (na 6. merilnem mestu, 565 metrov relativne vi- šine). Iz slike 6 pa lahko razberemo kar tri inverzije, in sicer na relativnih višinah med 36 in 83 m, med 210 in 315 m ter med 565 in 683 m. Fenofaza brstenja vinske trte. Feno- faza brstenja vinske trte se prične v prvih dneh aprila. Brstenje se začne, ko doseže sred- nja dnevna temperatura zraka 10 do 12 sto- pinj Celzija. Očesa nabreknejo, zunanji luskasti lističi odpadejo, pojavi se vršiček mladike, ki je sestavljen iz mladih, nerazvitih lističev, med katerimi je vegetativni vrh (2). Na merilnih mestih vinske trte smo merili temperaturo zraka osemkrat, od tega enkrat zgodaj zjutraj. Če primerjamo povprečno tempe- raturo zraka (brez zgodnjejutranje temperatu- re), ugotovimo zviševanje od 1. do 3. merilnega mesta, medtem ko sta vrednosti za 4. in 5. me- rilno mesto le neznatno manjši od vrednosti 1. merilnega mesta. Vzrok za najvišjo povpreč- no temperaturo zraka na 3. merilnem mestu lah- ko iščemo v samem položaju merilnega mesta, ki je obdano z griči in odprto le proti jugu. Na 3. merilnem mestu tudi ni bilo ob opravljanju meritev nikoli zaznati vetra. Z analizo popoldanske temperature zraka za 22. april, ko je bilo vreme stabilno - sonč- no in brez vetra, ugotovimo dve temperaturni inverziji. Prva, ko je bila temperatura zraka na 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK 2. merilnem mestu za 0,2 stopinje Celzija viš- ja kot na 1. merilnem mestu, je neizrazita. Bolj očitna pa je druga, ko je bila temperatura zra- ka na 4. in 5. merilnem mestu višja kot na 1., 2. in 3. merilnem mestu. Če te podatke primer- jamo s podatki brstenja vinske trte (slika 7), ugo- tovimo, da je spreminjanje temperature zraka za 22. april od 1. do 5. merilnega mesta so- razmerno spreminjanju povprečne vrednosti ve- likosti očes. Sklep. Če se osredotočimo na višinski pas do 5 0 0 metrov nadmorske višine, znotraj ka- terega ležijo merilna mesta vinske trte in spod- nja tri merilna mesta bukve, lahko ugotovimo, da smo pri meritvah večkrat zaznali tempera- turne inverzije in v povezavi s tem tudi zgod- nejše pojavljanje fenofaze brstenja na večji nadmorski višini. Zgodnjejutranje temperatu- re na merilnih mestih bukve naraščajo od pr- vega proti tretjemu merilnemu mestu, hkrati pa je mogoče zaznati zgodnejši začetek olista- nja bukve na drugem merilnem mestu kot na prvem merilnem mestu. Brstenje vinske trte je najintenzivnejše na najvišjih merilnih mestih, kjer je tudi naklon pobočja največji, izmerje- ne popoldanske temperature za nekatere dne- ve pa najvišje. Kar se tiče merilnih mest bukve nad 500 me- tri nadmorske višine, fenofaza brstenja z ve- čanjem nadmorske višine na splošno kasni, prav tako pa temperatura zraka z večanjem nadmorske višine na splošno pada. Zopet pa se pojavljajo inverzije, ko je začetek olistanja na četrtem merilnem mestu poznejši kot na tretjem merilnem mestu, in ko je začetek olista- nja na šestem merilnem mestu najpoznejši. Med razlogi za kasnejše olistanje na šestem meril- nem mestu lahko omenimo zelo strmo in obča- sno močno prevetreno pobočje. Te ugotovitve nakazujejo povezanost med reliefom, temperaturo zraka in fenofazo brste- nja. Iz nekaterih zbranih podatkov pa te zve- ze ne moremo ugotoviti in bi pričakovali drugačen rezultat. V takšnih primerih bi mora- li zbrati še natančnejše klimatske podatke, analizirati geološko in pedološko sestavo tal ter upoštevati biološke značilnosti posameznega rastlinskega osebka. Da bi dobili relevantne podatke o mikrokli- mi posameznih merilnih mest, bi morali meriti temperaturo zraka na vseh merilnih mestih ob istem času in čim pogosteje, po možnosti vsak dan. Izdelati bi morali vsaj dva temperaturna profila obravnavanega območja: zgodnjejutra- njega za čas pred sončnim vzhodom in popol- danskega za čas okrog 13. ure. K netočnosti metode lahko prispevajo raz- like, ki se pojavljajo med rastlinami znotraj iste vrste. Te pomanjkljivosti lahko zmanjšamo tako, da izberemo na isti nadmorski višini vsaj dve merilni mesti ali pa na enem merilnem mestu določimo za preučevanje vsaj dva osebka (dve bukvi ali dva trsa). Predstavljena metoda zahteva veliko rele- vantnih podatkov, ki jih dobimo z natančnimi podnebnimi meritvami in dobrim poznavanjem reliefnih, pa tudi geoloških in pedoloških poseb- nosti območja. /. Colnarič,J. 1985: Posebno vinogradništvo. Ljubljana. 2. Doberšek, T. 1984: Vinogradništvo. Ljubljana. 3. Mlakar, J. 1990: Dendrologija. Ljubljana. 4. Otorepec, S. 1980: Agrometeorologija. Beograd. 5. Perko, D. 2001: Slovenija - pokrajine in ljud- je. Ljubljana. 22