LETO XXIII. — Številka 38
UstanovltelH: oM. konference S/OL 'esenlce Kranj, Radovljica Sk. Loka •a Trži«. - Izdata CP Goren|skl tisk Kranj. - Glavn urednik Igor Janhar "~ Odgovorni  urednik   "»Ibln Ucakar
KRANJ, sreda, 20. V. 1970 Cena SO par
List Izhaja xl oktobra 1947 kol tednik. Od 1. Januarla 1938 kot ooltednik. Oo 1. Ja narja 1960 trikrat tedensko. Od 1. |an<iarta 1964 Kot pol tednik. In si -ar ob sredab In sobotah
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Predsednik republike Josip Broz-Tito Je v soboto ob 17.30 odprl VI. svetovno prvenstvo v košarki, prvo doslej v Evropi. Med intoniranjem državne himne In dviganjem zastav je množica onemela, nato pa navdušeno pozdravila jugoslovanske in italijanske košarkarje, kj so odigrali prvo tekmo po otvoritvi. Predsednika Tita, ki je pokrovitelj »Košarake 70«, so poleg soproge Jovanke spremljali še predsednik ZIS VI]tja Ribičič, predsednik prireditvenega odbora VI. svetovnega prvenstva v košarki Stane Dolanc, predsednik FIBA Abdel Wahby in drugi. (L. B.) — Foto: F. Perdan .«*-^-w-. .
Velika izbira opreme za KRANJ šport, vikend in razvedrilo!
BLAGOVNICA KOKRA — KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je njen športni oddelek znatno povečal izbiro raznovrstnih športnih rekvizitov ter druge opreme za vikend in razvedrilo.
Nakup v blagovnici Kokra — Kranj vam prinaša prihranek in zadovoljstvo!
Predsednik Tito odpotoval
Predsednik republike Josip Broz Tito, ki je bil nekaj dni na Brdu pri Kranju, je v ponedeljek malo po 22. uri odpotoval iz Kranja v Beograd. Na kranjski želez-
niški postaji sta se od njega poslovila predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in sekretar komiteja občinske konference ZK Franc Rogelj.
A. 2.
Kranjski teden v Ambergu
23. maja se bo v Ambergu začel Kranjski teden, ki bo trajal do 28. maja. Ob tej priliki bodo odpotovali v Am-berg člani folklorne skupine Sava iz Kranja in kranjski plavalci. V Ambergu pa bo tudi foto razstava o Kranju, v dveh trgovskih hišah pa bodo razstavljala nekatera kranjska podjetja. Ob tej priliki bo v Amberg odpotovala tudi posebna delegacija Kranja, ki jo bo vodil predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar in se bo udeležila nekaterih prireditev. Sre-
čala pa se bo tudi z jugoslovanskimi delavci, ki so zaposleni v okolici Amberga. Razen tega se bodo v Ambergu pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. A. 2.
mešanica kav
Med zvoki koračnice so se zvrstile reprezentance Brazilije, CSSR, Italije, Sovjetske zveze, Urugvaja, ZDA in Jugoslavije. Nastopajoče je pozdravil predsednik prireditvenega odbora »Košarka 70« Stane Dolanc.
POTROŠNIKI! Veletrgovsko podjetje Kokra — Kranj sporoča, da prireja od 1. do 31. maja v vseh svojih prodajalnah reklamno prodajo
Pomlad v Kokri
z nagradnim žrebanjem vseh nakupov prek 30 din 130 bogatih dobitkov bo izžrebanih 6. junija. Obiščite naše za pomlad bogato založen« trgovine.
Za obisk se priporoča Kokra — Kranj
^63707
Varčujmo
za
naše otroke
JESENICE
Na drugi seji sveta gorenjskih občin, ki je bila minuli četrtek dopoldne na Jesenicah, so člani sveta sprejeli sklep, da bo osrednja gorenjska proslava ob 25. obletnici osvoboditve združena s srečanjem gorenjskih aktivistov 6. septembra v Bohinju. Na seji so zato imenovali 16-člansko komisijo za pripravo proslave. A. 2.
KRANJ
Izvršni odbor občinske konference SZDL Kranj, ki je v petek popoldne razpravljal o izvedbi referenduma o izgradnji šol in vzgojno-varstvenih ustanov, je sklenil,) da se bodo organizacije socialistične zveze skupaj z drugimi organizacijami na terenu povsod vključile v neposredne tehnične priprave. Ob tej priliki so ponovno podprl; stališča splošne-1 ga zbora občine. Na seji pa so sprejeli tudi predloge o stalnem možnem evidentiranju za odbornike in poslance;
A. 2.
RADOVLJICA
Po programu, k; ga je sprejela občinska skupščina, bodo v kratkem na celotnem območju radovljiške občine začeli popravljati ceste III. in IV. reda Začetek tovrstnih del se je skoraj povsod na Gorenjskem zaradi slabega vremena precej zavlekel. Pričakujejo, da bo v radovljiški občini največ dela na Bohinjski cesti. A. 2.
TRŽIČ
Večletno dobro sosedsko sodelovanje med obmejnima občinama Borovi je (Ferlach) in Tržič se odvija na različnih področjih Povod za naš današnji zapis pa je sodelovanje med sindikati.
* Kar najbolj tesno sodeluje občinski sindikalni svet Tržič s »Kestagom«, Koroško železarno in jeklarno v Borovljah.
V letošnjem programu sodelovanja je v maju predviden medsebojni obisk skupin delavcev v enem in drugem mestu, v juniju se bodo srečali delavci — športniki, v jeseni pa spet skupine delavcev. Tako je bila že na prvomajski proslavi v Tržiču navzoča delegacija OEGB. Teden dni kasneje je obiskala BPT v Tržiču večja skupina delavcev rz Borove!j, v ponedeljek pa jim bo obisk vrnila skupina tržiških tekstilcev.
-ok
Na pobudo občinske konference SZDL Tržič je bil v ponedeljek prvi razgovor o ustanovitvi društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v občini.
V naši republiki deluje že namreč 20 takih društev, ki pomagajo proučevati probleme duževno nerazvitih oseb in predlagajo ukrepe za njihovo reševanje.
Udeleženci so bili glede na stanje in možnosti v Tržiču enotnega mnenja, da trenutno ni pogojev za ustanovitev samostojnega društva. Smiselnejši se je izkazal predlog, da se priključijo podobnemu društvu v Kranju, v Tržiču pa bi bila le komisija, ki bi delovala na tem področju.
-ok
Občinski komite ZMS in delavska univerza sta pripravila preteklo soboto in nedeljo v Panorami na Ljubelju vikend seminar za vodstva aktivov ZMS in aktivov mladih komu-
V delu je aktivno sodelovalo 26 mladih, s predavatelji so razpravljali o socialni diferenciaciji in odnosu mladih do tega družbenega pojava (razgovor je vodil član predsedstva ZMS 2ivko Pregl), o nalogah in vlogi Zveze mladine (Igor Žitnik, član predsedstva ZMS) ter o perspektivah turističnega razvoja občine (Mirko Majer, referent za turizem pri občinski skupščini).
V razgovoru po uradnem delu seminarja so se udeleženci pogovorili s predsednikom občinskega komiteja ZMS Tržič o tekočih mladinskih zadevah doma.
-ok
»Smo pred gradnjo šol«
Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kaj-diž Je na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine pojasnil, da so načrti za grodnjo vseh šol v občini gotovi. »Naš interes je, da začnemo graditi vse šole hkrati ker bomo tako prihranili precej denarja, prizadevali pa si bomo tudi, da bo šola v Lescah končana letos do 15. septembra.«
Omenil je tudi, da so ime-
li do sedaj nekaj težav s šolo v Begunjah, kjer so občani želeli, da bi ob šoli gradili tudi plavalni bazen in telovadnico. Medtem ko bodo v kratkem znanj, izvajalci oziroma najugodnejši ponudniki za gradnjo Šol na Bledu in v Bohinjski Bistrici, je izvajalec za gradnjo šole v Lescah že znan. Komisija je kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje Gorenje \z Radovljice. A. 2.
Zbori volivcev o šolah
V okviru priprav oziroma razprav o programu gradnje šol in vzgojnovar-stvenih ustanov so se v kranjski občini v nedeljo začeli zbori volivcev. Sklep o sklicanju zborov volivcev je sprejela občinska skupščina na zadnji seji, ko je na predlog splošnega zbora sprejela dopolnjeni program oziroma predlog koordinacijskega odbora o gradnji šol in vzgojno-varstvenih ustanov. Zbori volivcev bodo trajali do pri-
hodnje nedelje, 24. maja. V 42 krajih v občini bodo na njih razpravljali o programu, o referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka in o predlogu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje omenjenih objektov. Ker bodo to zadnje širše razprave pred referendumom, ki bo 30. in 31. maja, pričakujejo, da se bo zborov volivcev udeležilo čimveč občanov In povedalo svoja mnenja. A. 2.
Velik del gradbene aktivnosti na območju škofjeloške občine opravlja domače splošno gradbeno podjetje Tehnik. V preteklem letu Je. njegov kolektiv uspel povečati obseg gradbenih del za skoraj tretjino. Pri tem se je najbolj povečala vrednost stanovanjske gradnje za trg. Slednja se bo na območju občine v tekočem letu povečala za sto odstotkov, čeprav ta vrsta gradnje zmanjšuje rentabilnost poslovanja, ker zahteva velika obratna sredstva.
Lani je podjetje zelo veliko vložilo v osnovna sredstva, tako da so uspeli v veliki meri zamenjati človeško fizično delo s stroj tlim. To bo omogočilo tudi znatno povečanje
A. Igličar
Delovna skupnost
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Na podlagi 94. čl. statuta KZZ Kranj in sklepa 32. seje delovne skupnosti KZZ, ž dne 12. maja 1970, razpisuje delovna skupnost delovno mesto
operativnega evidentičarja
na sedežu zavoda Kranj
Pogoji: 1. končana srednješolska izobrazba
2. 1-letna praksa na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Pismene vloge z navedbo stopnje šolske izobrazbe in dosedanjih službovanj je treba poslati tajništvu KZZ Kranj, Sejmišče 4.
Rok za sprejem prijav: 15 dni po objavi. Možnost nastopa službe: takoj. Osebni dohodek: po Pravilniku OD KZZ Kranj. Stanovanje: ni zagotovljeno.
Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem
ponovno razglasa prosta delovna mesta:
— inštruktorja
za mehanično delavnico (visoko kvalificiran delavec kovinske stroke z nekajletno prakso) za nedoločen čas
— ekonoma
(srednja strokovna izobrazba in nekaj let prakse) za nedoločen čas-
— saldokontista
(srednja strokovna izobrazba) za določen čas
— živinorejke
(priučen delavec) za nedoločen čas
Pogoj za sprejem je poskusno delo do 60 delovnih dni. Rok prijave 15 dni od objave.
Eksperimentalno gledališče iz škofje Loke in Literarni klub Kranj prirejata večer umetniške besde, na katerem bodo nastopili člani obeh umetniških skupin. Na sporedu bodo nova dela mlajših kranjskih literatov: Pavla Luža na', Irene Brejc, Miljane Prestor, Majde Knc, Zorana Božiča, Zdenke Zrimšek, Iligenijc Zagoričnik in Francija Zagoričnika. Prireditev bo 22. maja ob 19. uri na Loškem gradu.
Majsko srečanje mladine končano
V nedeljo je bilo v Kranju končano tretje majsko srečanje mladine elektronske in elektro industrije Jugoslavije, ki so se ga udeležili mladi iz številnih jugoslovanskih podjetij. Na srečanju, katerega organizator je bila mladina združenega podjetja Iskra Kranj, pokrovitelj pa občinska organizacija zveze mladine, so v soboto dopoldne razpravljali o vlogi mladih pri uresničevanju tehniško-tehno-loške revolucije. O tem je na posvetovanju v soboto dopoldne obširno spregovoril predsednik koordinacijskega komiteja ZM Iskra tovariš Franc Lavrič, ki je med drugim poudaril, da bi morali v prihodnje stremeti k usklajevanju razvojnih in proizvodnih programov v jugoslovanski elektronski in elektro industriji. Ker danes to ni tako, se namreč že kažejo občutne razlike med jugoslovansko elektronsko in elektro industrijo in tovrstno industrijo v svetu. Kljub temu pa so na
posvetovanju ugotovili, da obe panogi pri nas postopoma preraščata v vodilno industrijsko vejo.
Na tem srečanju pa so sprejeli tudi vrsto sklepov. Tako so med drugim poudarili premajhno povezanost šolskih ustanov s proizvodnjo in zahtevami le-te in opozorili, da se morajo mladi bolj zavzemati za razvoj tehnologije pri tovrstni proizvodnji. Razen tega pa so sklenili, da bodo organizirali mladinsko delovno brigado elektronske in elektro industrije, ki bo od 12. julija do 8. avgusta sodelovala na zvezni delovni akciji Banjaluka 70.
Med tridnevnim srečanjem v Kranju so si mladi ogledali tudi nekatere turistične zanimivosti na Gorenjskem. Organizator prihodnjega, četrtega majskega srečanja mladine elektronske in elektro industrije Jugoslavije bo MINEL Beograd.
A. 2.
Pod drobnogledom
Ko so na drugi seji sveta gorenjskih občin razpravljali o modernizaciji in novogradnji, cest na Gorenjskem, je ■razprava stekla tudi o usta-MOUituLjaosebnega (strokovne-gSporgSma, ki bi s strokovne plati preučeval cestno problematiko in ugotovitve posredoval ustreznim republiškim in drugim organom. V razpravi pa je bil podan tudi predlog, da bi na Gorenjskem morda razmislili o ustanovitvi regij-
skega cestnega sklada. Ob tej priliki je predsednik občinske skupščine Jesenice Franc Ivan dejal, da bo vrsto vprašanj s tega področja najbrž uredil novi zakon, ki je v pripravi. Med drugim bi bilo takrat znano tudi &li so ceste »javno dobro« ali »osnovno sredstvo«. Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko je ob tej priliki pripomnil: »Zdaj so ceste najbrž še javno zlo.«
Peko v Avstrijo
f Reklamni sektor in prodajna komisija tovarne Peko Tržič sta se nedavno tega odlo-tJMa, da s svojimi izdelki iz kolekcije »Pomlad-poletje 70« seznanita tudi avstrijske bralce celovškega tednika Karn-$aer Tagesblatt, ki izhaja v
nakladi 23 tisoč izvodov. Uredništvu so poslali 5 tisoč barvnih prospektov in se domenili, da jih bo vložilo v posamezne izvode ene izmed prihodnjih številk.
(M. K.)
sooa Umro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
zaposli takoj
večje število delavcev
v starosti do 30 let
Pogoj: končana osemletka
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba (delovna*razmerja) najkasneje do
ponedeljka 25. 5. 1970.
S tretjega majskega srečanja mladine v Kranju. — Foto: F. Perdan
Potrošnik ne more brez mesa
Za enak znesek slabše vrste mesa
Meso je postalo tako drago, da mora — kot je nekdo izračunal — nekvalificirani delavec pri nas delati za kilogram najslabše govedine štiri ure. Pri vsem tem pa smo še dežela, v kateri je potrošnja mesa med najnižjimi v Evropi. Višje cene so torej storile medvedjo uslugo naši prehrani. Vendar pa se meso prav tako prodaja. V mesnici škofjeloškega podjetja na Jesenicah nam je. ljubeznivi Ivan Ločniškar povedal, da potrošniki po podražitvi kupujejo slabše vrste mesa. Najdražje teletine, ki je je sicer v tej moderni mesariji z dvema hladilnicama, več kot dovolj, kupuje vse manj ljudi. Le kdor jo zaradi bolezni mora. Ljudje kupujejo več drobovi-
ne, kadar pa se odločijo za nakup mesa, ga za enak denar kupijo manj. le od nekdaj namreč velja, da se da le pri hrani varčevati, zato gospodinje prikrajšajo družino vsakič za kakih 10 d kg, da se v družinski blagajni ne pozna preveč.
»Višje cene so odgnale tudi Avstrijce, ki so dolgo časa zelo veliko kupovali v naših mesnicah. Sedaj vsaj zaradi mesnih nakupov ne prihajajo več k nam. Meso ima pri njih enako ceno ali pa je morda še malo ceneje.«
V mesnici je prav takrat kupovala meso tudi Vera Oluški z Jesenic. »Podražitev mesa me ni posebno zadela. Trenutno sva s sinom sama. tako da kupujem zelo malo mesa, največ zrezke. Teletina pa je predraga. Večje družine pa je podražitev mesa precef prizadela.«
Jeseniške mesnice so po splošni oceni še kar dobro za-ložeric z mesom, razen seveda s teletino in drobovino. Cene pa so take kot povsod na Gorenjskem in seveda pod ljubljanskimi. L. M.
Upravni odbor doma invalidov in borcev Kranj, Levstikova 8, razpisuje prosto delovno mesto
UPRAVNIKA DOMA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— srednje strokovno izobrazbo gostinske ali ekonomske smeri
— najmanj tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih mestih
— aktivnost v borčevskih ali družbenopolitičnih organizacijah.
Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave je treba nasloviti na Dom invalidov in borcev Kranj, Levstikova 8.
Ivrn Ločniškar: »Pri nas imamo moderno mesnico, v kateri nikoli ne zmanjka mesa. Pa ne zato,  ker ga ljudje
manj kupujejo ...«
Vera Oluški: »Podražitev mesa mene osebno nI preveč zadela, vem pa, da je mnogo težje prizadela velike družine .*
TISKARSTVO IMA
GORENJSKEM
(Nadaljevanje)
Cas, ko so stekli prvi tiskarski poizkusi v Kranju — to je bilo pred 88 let: — ni poziial take blaginje (sedaj temu pravimo »standard«), kakršne smo deležni dandanašnji. Za vsak krajcar je bilo truda, kaj šole za cel goi-dinar (za primerjavo: pesnik France Prešeren je imel kot doktor prava in vodja odvetniške pisarnice dr. Blaža Cro-batha na leto le 800 goldinarjev plače, torej le nekaj nad 66 goldinarjev mesečno!)
ZOBAR IZPOD JOŠTA
Ta uvod je potreben, da moremo razumeti tiskarja Reša: mi mogel iskati drage zdravniške pomoči, pač pa si je šel boleč zob iizruval k paclarjai Bedi ju v Zabukovje pod Joštom. In prav nesrečnemu Rešu, poštenemu obrtniku in skrbnemu očetu štirih malih otrok, se je morajk) zgoditi tisto, kar čestokrat doleti paciente zdravstvenih šušmarjev: rana po ;zpuljonem zobu se ni zacelila, pač pa prisadila .. . Zato je moral stari Reš do smrti nositi neprijetno oteklino, ki pa si jo je navadno zakrival z okrog lica zavezano ruto. Takega so se stari kranjski meščani še dolgo spominjali.
SOKOLSKI PRAPORI
Priložnost je sedaj, da — na osnovi sporočila, ki mi ga je posredoval pred dnevi sin prvega kranjskega tiskarja — popravim trditve nekaterih piscev: Ignacij Reš je res kupil star. že precej izrabljen stroj v formatu 24 X36 cm od Antona Oueiserja iz Amstettena, čigar rodbina pa je i-zvirala iz Kranja i- toda poleg lega malega »ligi a« je imel Reš še večjo »kaiserico« in še en ploski tiskarski stroj.
Da res ne gre omalovaževati te naše prve tiskarnice v Kranju, je prav dobro razvidno iz poihatisa ene od tiskovin iz Rcševe delavnice (na spodnjem robu je ponosno zapisano: »Tisk Ignacija Resch-a v Kranji«).
Reproducirama tiskovina kaže Rešev dober okus: sta-vek je lepo razporejen, črk je kar troje vrst in tudi okrasja (po šegi onega časa!) je dovolj, odtis je čist, jasen — tekst pa brez napak! Se besedo o voščilnici sami. Take kairtončiče s priložnost-nimi verzi so v prejšnjem stoletju raznašali po hišah za Novo loto rre le dimnikarji, pač pa tudi gasilci in nočni čuvaji. Bržčas je pričujoča voščilnica pripadaJa le-tem, nočnim čuvajem, ki so v temnih nočeh bedeli nad imetjem spečih meščanov ....
(Nadaljevanje sledi)
Črtomir Zoreč
it&titto volčifo za
Ko t noči spite mirno sladko spanje,
Mi zvesti varuhi smo Vašega domu — Vam duh se dviga v krasne, divne sanje j   Mi čujemo — ne drami nikdor Vam miru.
In zdaj, ko novo leto se poraja, Želja nebroj kipi nam z dna srca,
Da imetje, sreča vedno se pomlaja, Naj Večni v to svoj blagoslov Vam da*
TU*        ij He.cij a v Br»nji
Republiški poslanci o kmetijstvu in gozdarstvu
Poslanci republiškega in gospodarskega zbora republiške skupščine so v petek, 15. maja, obravnavali aktualne probleme kmetijstva in gozdarstva ter sprejeli ukrepe in stališča republiškega izvršnega sveta o nadaljnjem razvoju teh dveh panog gospodarstva. Uvodne besede o tem vprašanju je imel član Izvršnega sveta inž. Milan Zidar, nakar sta oba zbora ločeno obravnavala problematiko slovenskega kmetijstva in gozdarstva.
Oba zbora sta se strinjala z oceno inž. Zidarja o izvajanju sklepov in priporočil republiške skupščine o razvoju kmetijstva, sprejetih 1968. leta, ki se po govornikovem mnenju izvajajo v redu. Tovariš Zidar je med drugim tudi dejal, da je bilo v delu kmetijskih organizacij preveč kratkoročnih in neracionalnih odločitev ln usmeritev.
Nato je predlagal skupščini sprejetje dveh zakonov, zakon o nadomestilu dela obresti za kredite, ki bodo investirani v zasebno kmetijstvo in zakon o prispevku republike skladu za stabilizacijo živinorejske proizvodnje. Tak sklad je nujen, če hočemo narediti na živilskem tr-
gu red in preprečiti stalna nihanja.
Govornik in poslanci obeh zborov so ocenjevali tudi javno razpravo v gospodarjenju z gozdovi. Menili so, da je prav, ker je v javni razpravi prevladalo mnenje, naj bo gospodarjenje z gozdovi še naprej skupno. Gozdarstvo prav tako potrebuje večjo družbeno skrb. Posebno skrb zasfciži samoupravljanje zasebnih lastnikov gozdov, ki je bilo doslej večkrat zanemarjeno. Gozdarske delovne organizacije naj zato čim prej popravijo in uskladijo notranje samoupravne predpise. Pri tem delu naj sodelujejo tudi lastniki gozdov, Socialistična zveza, sindikati, občinske skupščine in gospodarska zbornica. Nekatera področja pa bo moč urediti šele po spremembi tovrstne zvezne zakonodaje.
Poslanci gospodarskega zbora pa so se predvsem zavzeli za stabilnejši kmetijski trg. Prav tako so menili, da je treba čim prej spremeniti zakon o gospodarjenju z gozdovi, ker je sedanji za marsikaterega lastnika gozda ali za gozdna podjetja nepravilen in nestimulativen.
J. Košnjek
Sodišče se ni odločilo
Pretekli teden je bila pred ustavnim sodiščem SRS v LJubljani javna obravnava in razprava o ustavnosti 21. člena republiškega zakona o gozdovih. Predstavniki Kmetijske zadruge Bled in Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju ter več pašnih upravičencev je namreč ponovno zahtevalo spremembo spornega 21. člena zakona o gozdovih, ki kmetom prepoveduje pašo po gozdnih površinah. Izjemno jo lahko dovoli le pristojni občinski organ.
Prizadeti   kmetijski proizvajalci trdijo,   da   21. Člen prepoveduje davnaj pridobljene pravice in onemogoča trdnejšo živinorejsko politiko.   Na   javni   obravnavi o ustavnosti 21. člena so poudarjali pomembnost živinoreje, predvsem za vlsokogor- , ske kmetije, za gorski turi- i zem in za vseljudsko obrani- { bo. Nestabilnost, ki Jo podpl- I ra sporni člen, pa ne zsgo- j tavlja načrtnega ln stalnega j razvoja živinoreje, zmanjšu- 1
Je zanimanje mladih za delo na kmetijah, povzroča selitve prebivalstva s hribov v dolino in podobno.
Na obravnavi so poudarjali, da ustava ves zahteva racionalno in umno izkoriščanje gozda. Temu pa gotovo ne zadostimo z enostavnim določilom »paša po gozdovih prepovedana.« To namreč zagovarjajo nekateri gozdarji.
V razpravi se Je predstavilo precej govornikov, od predstavnikov skupščinskih organov do zastopnikov občinske skupščine iz Radovljice in Gozdnega gospodarstva z Bleda. Vsi so se ogrevali za do-. končno ureditev tega spornega primera, kar obenem tudi kaže, kako resen je problem paše v gozdovih.
O tem, če je napadeni člen zakona o gozdovih v nasprotju z ustavo, bo Ustavno sodišče SRS odločilo kasneje. Sklep bo posredovalo vsem prizadetim, obširneje pa bo obvestilo tudi širšo javnost.
J. Košnjek
Vitamin A in njegov pomen pri vzreji
Vitamini so snovi, ki organizmu ne dajejo neposredno energije, vendar so pri presnovnih procesih nujno potrebni. Njihovo pomanjkanje povzroča bolezenska stanja, ki jih imenujemo hipovitamino-ze, pri popolnem pomanjkanju vitaminov pa govorimo o avitaminozah.
Vitamin A je izredno pomemben in se njegovo pomanjkanje kaže na več načinov. Prvi znak je običajno peSanje vida in večerna slepota, drugi znaki pa so lahko tudi prikriti, vsaj pri odraslih organizmih. Pri razvijajočem se organizmu, še posebno pa pri intenzivni reji, so potrebe po vitaminu A precejšnje. Hipov i kuni noža A prizadene rastoči organizem predvsem s tem, da teče kostenitev prepočasi in nepravilno, da po krovni epiteli radi nenormalno roženijo, da se dejavnost žlez zaustavlja in da sc spolne celice samcev ne razvijajo po ustaljeni poti (sterilnost samcev). Nepravilno rastoči epitel jc slabo odporen proti mikrobom, roženi lev epitela maternice (pri parkljarjih in kopitarjih) pa ima za posledico slab stik maternice s plodovim mehurjem. Hranilne snovi nc morejo prodreti skozi posteljico do ploda, kar je usodno za njegov razvoj. Posledica tega je, da so novorojene živali mrtve, če pa so žive, so mršave, nebogljene in dostikrat slepe. Starejše živali so manj občutljive na pomanjkanje vitamina A, saj imajo v jetrih zaloge celo za nekaj let. Ce pa živali zbole, je to videti najprej na očeh. Večerno slepoto spremljata hudo solzenje in čezmerna roženitev ro-ženice. Zaradi naknadne okužbe z mikrobi lahko pride do gnojenja in popolne slepote.
Bolezen preprečujemo z dobrim senom, s pašo, lucerno ipd., ki imujo v sebi dovolj beta icaroteaa, katerega organizem predela nato v A vitamin. Zavedali se moramo, da se pri takšnem načinu sušenja trave, kot je v navadi pri nas, izgubi polovica karotenov, čez eno 1 'o pa je mrva praktično brez teh snovi. Zato se kaže hi-povitaminoza A nair»*e pozno pozimi in spomladi, preneha pa s p t hodom na svežo travo. Obilo v Kumina A ima sveže ribje olje, sicer pa lahko dobimo v lekarni vitaminske n.v para to (ADi vit.). V ml \u je 50—100-krat več karotenov kot v navr.cbi.mi mleku.    dr. S. Bavdek
Zapel bo akademski komorni zbor
Ta teden se bo v stebriščni dvorani mestne hiše predstavil kranjskim ljubiteljem vokalne glasbe Akademski komorni zbor Kranj. Na svojem Prvem koncertu bo izvajal dela tujih, in domačih skladateljev Luca Masenzia, Or-landa di Lassa, W. A. Mozarta, Emila Adamiča, Marija Kogoja, Bogdana Habbeta in Pavla Kernjaka.
Akademski komorni zbor Kranj je bil ustanovljen septembra 1969 in Je zbral študente — glasbene navdušence, ki se niso pomišljali žrtvovati velik del svojega prostega časa za dvig pevske zborovske kulture v kranjski občini in posredno v vsej slovenski kulturni javnosti. Se zlasti je to dejstvo razveseljivo, ker se to dogaja v času, ki amaterskemu prepevanju ni preveč naklonjen in sestara Zborovska tradicija vse bolj in bolj izgublja. Ustanovitve ni narekovala samo želja kranjskih študentov, pač pa tudi po-
treba, saj v občini skoraj nimamo manjše vokalne skupine, katere prednosti ni treba posebej omenjati.
Tak ansambel je zelo gibljiv veliko hitreje lahko naštu-dira nov program pa tudi prevozni stroški za katerokoli gostovanje so zelo majhni.
Na. novo ustanovljeni zbor si je zadal nalogo izvajati zlasti dela naših in tujih mojstrov dobe, ki je dala najboljše zborovske skladbe — renesanse. V programu so tudi kvalitetna dela naše nacionalne preteklosti in ne nazadnje sodobne stvaritve na področju zborovske kulture.
Akademski komorni zbor, ki mu bo dirigiral prof. Matevž Fabijan, bo izvajal svoj koncert v četrtek, 21. maja, ob 20.15 v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju (vhod iz Prešernove ulice). Na koncertu sodeluje tudi ljubljanski komorni zbor Vox humana labacensis pod vodstvom prof. Igorja Lavriča.   M. S.
Nežna barvitost
Se v 18. stoletju so iste Ideje in isti lepotni ideali vodili tako arhitekte kot tudi slikarje. Od konca 19. stoletja dalje smo priče rezcepa tega sožitja. Pejsaž postaja že na podeželju, kamor se Širi nova Industrijska arhitektura, »praktičen« in grd. Najprej so se slikarji pred takim pej-sažem umikali v idiliko, v nekakšen stari nepokvarjeni svet slovenske kmečke idile (Vesnani npr.). Sodobno slikarstvo pa se je ponovno vrnilo tudi na Industrijska področja, torej na tista, ki so pregnala včasih že kar zlagano idiliko. Navsezadnje motiv ni toliko važen ali odločilen za sodobnega slovenskega krajjnarja, ki danes išče v njem motivne sestavine. To pa so liki, ki so že vsidrani v slikarjevo predstavo, s katero išče svoj slikarski jaz. Ne gre več za čustveni odnos slikarja do krajine, do motiva, do domačnosti tudi do neke mere, pač pa motivno izhodišče zbuja v slikarju drugačne odzive, kt so predvsem razumsko pogojeni v razmišljajoči plati umetnikovega izpovedovanja.
Takšen je tudi odnos slikarja Jožeta Meglica do sodobne industrijske 'krajine. Izhodišča njegovemu slikarstvu lahko zasledujemo vse od Pilona ter zgodnjega obdobja Spacala (Mesečina v Istri iz leta 1955) do Seljaka-Copiča ter predvsem Dovja-ka. Pritegnejo ga predvsem masivne stavbe industrijskih objektov in ploskve fasad, ki so tako nasilno vložene med zelenilo pokrajine še do včeraj tiste pokrajine, tako idilične in mehke. Sedaj pa s svojo surovostjo moti iskalce idilike, privlači pa mlade slikarje s svojimi liki, s tisto
formalistično značilnostjo, ki jo iščejo mladi kot adekvaten odraz tistega formalno prečiščenega izraza lastne predstave, ki jo nosijo v sebi. Skratka, Meglic se prepušča likovnim dražljajem, ki jih skupno ustvarjata večno dana pokrajina ln novi arhitekturni elementi. Ti pa so Zanimivi za slikarja zaradi svojih razmerij, silhuete in barve.
Meglica smo spoznavali od leta 1965 naprej na razstavah kot izredno prefinjenega kolorista nežno zelenih barvnih odtenkov kot protiutež belini. Takšno barvno vrednotenje je obdržal še danes tudi v drugih barvnih ln tonskih kombinacijah in s tem pokazal na mikavno dvojnost: tako rekoč surove like, ki jih dobi v motivu industrijske zgradbe podredi nežnim barvam, kar mehča trdoto samega lika ni ga spaja v izredno prefinjeno slikarsko celoto. Morda je v tej nežni barvitosti skrita lirična slikarjeva občutljivost ln nadih čustvovanja iz preteklosti, morda je to samo domotožje no domaČi gorenjski pokrajini, ki jo je moral zamenjati z industrijskim pejsažem, morda pa čisto hoten! efekt. Nežnosti se zaveda in zdi se, kot bi se je včasih sramoval, kajti nekaj slik je naslikal na tako groba platna, da je pravzaprav samo Se podvojil razliko med že omenjeno nežno, torej kar lirično barvitostjo in surovim motivom. Brez dvoma je prav stopnjevanje nasprotij tista pot, ki bo slikarja pripeljala do dobrih rezultatov in predvsem do slikanja, ki bo nosiio osebni Megličev pečat kot trdno garancijo dobrega slikarstva.
A. Pavlovec
Naši borci NOV po 25 letih osvoboditve
Pretirana skromnost
V Tehničnem muzeju jeseniške Železarne borci ne morejo prikazati vse veličine revolucionarnega dogajanja na njihovem območju kot bi to želeli
Franc Konobelj-Slovenko, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Jesenice, je vsa povojna leta na podobnih odgovornih delovnih mestih. Dolga leta je bil kot sekretar bivšega okrajnega odbora ZB za Gorenjsko. Zato so mu poznana vsa ob- j dobja dela, utrjevanja in raz- . vijanja  dejavnosti  v  vrstah j svojih  vojnih  kolegov. Prav zato mu je veljalo prvo vpra- J sanje v čem najde zadoščenje i v teh vrstah.
»Ponovno zadoščenje ln optimizem v vrstah organizacije zveze borcev« je  dejal Slovenko, »sem dobil pred leti, j ko je naš CK ln za njim še drugi odgovorni organi z vso ! resnostjo razpravljali o polo- j žaju borcev, o njihovih življenjskih razmerah in se zavzel za. hitrejše reševanje posameznih nerešenih vprašanj. Zatem sem se še z večjo vnemo vr<;el na delo.«
4 »Kaj so v glavnem povedali vaši borci na krajevnih skupščinah in drugod o nekaterih razlikah v samih vrstah borcev. V vaših 16 združenjih na območju občine je 2250 članov z ustreznimi izkaznicami. Po njihovem resničnem deležu v partizanih in tudi po današnjih potrebah pa je toliko razlik, da je težko biti pravičen do vseh. Kako rešujete tc stvari?«
»Res, to je precejšnja težava. Zlasti glede današnjih socialnih razlik, /e dlje ugotavljamo, da v določenih primerih delamo krivico mlajšim borcem, se pravi tistim, ki so pozneje šli v partizane. Po
predpisih imamo na primer važno mejo 9. september 1943. Tisti, ki ima dokumentirano bodisi le dan pred tem datumom, ima dosti več pravic kot tisti, ki ima dokaze za teden pozneje. Gre za mejnik, ki v resnici opredeljuje bistveno prelomnico pred kapitulacijo Italije in po njej. Vendar pa je nemalokrat taka administrativna opredelitev krivična za posameznika. Zato skušamo te razlike omiliti, jih rešiti tovariško z upoštevanjem resničnih takratnih žrtev posameznika in še posebno upoštevati današnje stanje in razmere posameznika. Seveda skladno z našimi pristojnostmi in možnostmi. S takimi, širšimi merili smo reševali razne primere pri zaposlovanju, pri urejevanju stanovanjskih vprašanj in podobno.«
Slovenko je zatem ugotavljal nekatere težave. Zlasti pri reševanju in urejevanju dokumentov bivšim internirancem. Tudi pri njih bi morali bolj upoštevati posledice, ki jih danes občutijo. Nekateri so po internaciji morali odslužiti še vojaški rok in nič se jim ni priznalo. Toda tu so nemočni, ker je leto v pristojnosti republiških organov. Uveljavil se je občutek, da gre vse prepočasi.
Glede mladine pa Slovenko meni, da bi tudi ta šla jutri v boj, če bi se ponovilo leto 1941. V vseh velikih akcijah jim sledijo mladi. Tako se je na primer letošnjega tradicionalnega partizanskega pohoda na Stol udeležilo veliko mladine, in to v zelo neugodnem vremenu. Vsakoletnega pohoda Ježkovcga odreda se udeleži okrog 600 mladih, podobno je s kurirskim smukom na Pristavi in na vseh drugih
prireditvah, komemoracijah in proslavah.
Kot eno izmed važnih sedanjih nalog pa je omenil Muzej revolucije. Njihov oddelek delavskega gibanja in NOB je v sklopu Tehničnega muzeja Železarne. Toda v skrajno pre-skopem prostoru. Prikazano gradivo ne pride do izraza. Večina zbrane dokumentacije pa je še vedno po zabojih. »To je pretirana skromnost« kot je dejal Slovenko. Radi bi več prikazali javnosti.
Toda njihovi predlogi in težnje, da bi prišli do večjih, ustreznejših prostorov so zadnja leta obstali na stranskih tirih. Zato so začeli borci konkretnejšo akcijo. Kot prvo so ustanovili poseben odbor, ki bo skušal uresničiti te težnje, občinski odbor pa je prevzel patronat nad tem oddelkom oziroma bodočim muzejem revolucije. Se več. Naredili so že prve korake in celo načrte za ustrezno preureditev tako imenovane Kosove graščine za bodoči Muzej revolucije. Denarno pomoč pa upajo dobiti od občine, Železarne in iz drugih virov ter ne nazadnje tudi od občanov, kot je to že bilo za gradnjo strehe nad športnimi objekti na Podmežaklji in za obnovo Titovega doma.
Upoštevajoč bogato revolucionarno tradicijo v tem delavskem središču že od konca prejšnjega stoletja, zlasti pa po drugi svetovni vojni in velik delež ž.elczarjev v oboroženem osvobodilnem boju, je sedanji prostor za tc namene resnično »preskromen«. Hkrati je treba upoštevati, da gre pri tem za muzejsko zbirko z jeseniškega in radovljiškega območja.
K. Makuc
OBVESTILO
Občinsk konferenca SZDL Kranj obvešča vse aktiviste OF, ki se želijo 7. junija 1970 udeležiti zborovanja aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah, da se prijavijo do «5. maja, in sicer:
— na krajevnih uradih: Besnica, Cerklje, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in žabnica
— v prostorih krajevnih skupnosti: Stražišče, Vodovodni stolp in Zlato polje
— na Občinski konferenci SZDL v zgradbi Občinske skupščine Kranj, Trg revolucije 1, soba 199/11.
Za udeležence bo organiziran prevoz z avtobusi. Cas odhoda bo objavljen kasneje.
Vsak udeleženec prispeva za prevoz 12 din.
Občinska konferenca SZDL Kranj
Madžarska vabi
Na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani sq predstav- | niki najstarejše in največje Madžarske turistične agencije J IBUSZ povedali, da  je lani Madžarsko  obiskalo milijon Jugoslovanov, polovico od tega je bilo tranzitnih potnikov. | V zadnjih treh letih je zabe- : ležen znaten porast, saj je i pred tremi leti Madžarsko obi- j skalo le 15.000 naših državljanov. Jugoslavija meji z Madžarsko na dolžini 623 km in z obeh strani meje se uspešno odvija maloobmejni promet.
Predstavniki Ibusza so povedali, da je glavni tok tujih turistov še vedno usmerjen proti Budimpešti. »Res, Budimpešta je lepa in privlačna za tuje turiste, toda Budimpešta ni Madžarska,« so izjavili predstavniki madžarske turistične agencije.
Najbolj baročno mesto na Madžarskem je Eger s 35.000 prebivalci. Poleg kulturnih zanimivosti je okolica bogata s
trto in znanjm »bikovim« vinom. Glede na geografski položaj tega mesta je pomembno reči, da severno od tega mesta Turki nikdar niso prodrli. Ob Blatnem jezeru je 80 km obrežja s počitniškimi hišicami. V južnem delu jezera gredo otroci lahko 1 km daleč v jezero, ker voda ni globlja od enega metra. V Budimpešti je za okoli 6500 oseb hotelskih zmogljivosti, trenutno pa v mestu gradijo sedem novih hotelov in več hotelov ob Donavi.
Nedvomno je Madžarska zanimiva, toda med obljubami, kaj lahko nudijo turistu in tistim, kar stvarno dajejo, je precejšnja razlika. Predstavniki Ibusza so morali slišati marsikatero pikro besedo na račun njihovega turizma. Slišali smo, da tudi po dva meseca ne odgovorijo, če ta ali oni hotel lahko sprejme določeno skupino turistov.
J. Vidic
Vse drugo, samo vino ne
V italijanskem mestu Ascoli Pičeno se je pred kratkim začel eden največjih procesov proti ponarejevalcem vina. Glavni obtoženec je neki trgovec z vinom, ki se sam imenuje kralj ponarejevalcev. Obtoženih je okoli 300 oseb. Omenjenega trgovca so ujeli že pred tremi leti, potem ko je policija s helikopterji zasledovala tovornjake s ponarejenim vinom. Analiza tega vina je -pokazala, da to vino ni nikoli videlo kleti. Naredili so ga iz banan, dateljnov, volovske krvi, ribje želatine in raznih kemičnih dodatkov, siadkorne vode in vinskega mošta. Po zadnji rekordni trgatvi leta 1969 so v Italiji pridelali 72 milijonov hektolitrov vina. Proces naj bi odkril, koliko tega vina je sploh pristnega in koliko ponarejenega.
Čisti avtomobilski motorji
Predsednik General Motorsa, največje ameriške avtomobilske družbe, je izjavil, da bodo najkasneje v petih letih izdelali avtomobil, ki ga ne bodo mogli obtožiti, da zastruplja ozračje. Izpušni plini armade avtomobilov v velikih mestih namreč groze, da bodo popolnoma zastrupili zrak. Pri izdelavi omenjenega avtomobila bodo uporabili izsledke vsemir-ske tehnike. Motor bo deloval tako, da se bosta ogljikov vodik in ogljikov monoksid spreminjala v vodo in ogljikov dioksid. 2e prihodnje leto nameravajo avtomobil preizkusiti na praktični vožnji. Bencin za te avtomobile pa bo moral biti visoko oktanski s kar najmanj svinčenih snovi.
Klinika za diagnostiko
Pred mesecem dni je steklo delo v prvi nemški kliniki za diagnostiko. Klinika se zgleduje po znameniti kliniki Mavo, ki že nekaj časa deluje v ameriški zvezni državi Minnessotti. Klinika je nameščena v sedemnadstropni zgradbi, ima pa samo 57 postelj. Oprema je izdelana doma, klinika pa — kot je povedal njen upravnik — dela po ameriških metodah. Oprema ni kupljena, pač pa v najemu, tako da bo vedno najmodernejša Kartoteko pacientov urejuje elektronski stroj, ki ga uporabljajo tudi pri postavljanju diagnoze. Sedanji upravnik, ki je bil pobudnik za gradnjo take klinike, si prizadeva, da bi podobne klinične centre za diagnostiko začeli graditi tudi v drugih evropskih deželah.
Vse več nas [e
Vsak teden je na zemlji 13 milijona ljudi več. Če bo število naraščalo tako hitro, bo v naslednjih 35 letih na zemlji dvakrat več ljudi kot danes. Danes nas je 3,5 milijarde. Najbolj se povečuje število ljudi v deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike. Najhitreje pa se veča število ljudi v Kuvajtu, najbolj zaradi priseljevanja. Najpočasneje pa narašča prebivalstvo v DR Nemčiji in Madžarski.
!
I I
i
Miladi cheshirski vojvoda, čisto zmešan od skrbi, je milo prosil, da bi smel z njimi, toda gospod Otis mu nd dovolil, ker se je bal, da lahko pride do pretepa. Toda ko so prišli tja, šotora ni bilo več in vse je kazalo, da so Cigani precej na hitro odpotovali, saj je ogenj še gorel, na travi pa je ležalo nekaj krožnikov. Sina in oba vrtnarja je poslal, da preiščejo ves okoliš, sam pa je stekel domov in poslal brzojavke vsem policijskim inšpektorjem v grofiji. Zaprosil jih je, naj poiščejo dekle, ki so jo odpeljali potepuhi ali Cigani. Osedlati so mu morali konja, sinovom in ženi je zabičal, naj se lepo vsedejo in večerjajo, sam pa je v spremstvu konjušnika odjezdil po Ascot-ski cesti. Bil je šele komaj nekaj milj od doma, ko je zaslišal, da nekdo galo-pira za njim. Obrnil se je in zagledail mladega vojvodo, ki se mu je ves zardel in brez kape bližal  na svojem poniju.
»Oprostite, gospod Otis,« je, loveč sapo, rekel mladenič, »toda jaz nikakor nemarem večerjati, dokler ne bomo našli Virginije. Prosim vas, ne jezite se name. Ce bi nama lani dovolili zaroko, sedaj sploh ne bi prišlo do te nesreče. Saj me ne boste poslali nazaij, kajne, da ne? Ne morem se vrniti! In se tudi nočem!«
Pos'ainik se ni mogel premagati, nasmehnil se je lepemu navihamcu. saj ga je ganila njegova vdanost Virginiji. Nagnil se je s konja, potrepljal mladeniča po rami in rekel: »No, prav, Cecil, če se nočete vrniti, pa pojdite z menoj, toda v Ascotu vam bom moral kupiti klobuk.«
»Oh, pustite moj klobuk! Jaz potrebujem Virginijo!« je vziklikniJ mladi vojvoda nasmejano, nato sta skupaj pojezdila pro-
»Za božjo voljo, hčerka, kje si se skrivala?« jo je precej jezno vprašal gospod Otis, misleč, da si je privoščila z njimi nepremišljeno objestnost. »S Cecilom sva objezdila ves okoliš in te iskala, tvoja mati pa je skoraj umrla od strahu. Takih norčij si nikoli več ne privošči, prosim te!«
»Razen z duhom! Razen z duhom!« sta ^akričala dvojčka, poskakujoča naokrog.
»Ljuba hčerka, hvala bogu, da smo te našli! Nikoli več ne smeš od mene,« je rekla gospa Otisova, poljubila drhtečo Virginijo in ji božala zmršene zlate lase.
»Oče,« je mirno rekla Virginija, »bila sem s cantervillskim duhom. Umrl je in morate ga iti pogledat. Bil je zelo hudoben, toda resnično se je pokesal za vse, kar je naredil. In preden je umrl, mi je dal tole skrinjico prelepih dragotin.«
Vsa družina je molče strmela vanjo, toda Virginija je bila popolnama resna in mirna. Obrnila se je in jih popeljala skozi odprtino v stenskem opažu, nato pa po ozkem skrivnem hodniku. VVashington je vzel z mize svečo in jim svetil. Slednjič sO prišli do velikih hrastovih vrat, ki so bila pokrita z zarjavelimi žeblji. Ko se jih je Virginija dotaknila, so se zasukala na škripajočih tečajih in stopili so v nizko sobico z obokanim stropom in okencem ki je imelo železne križe. V steno je bil vzidan velik železen obroč, nanj pa z verigami priklenjen visok okostnjak. Z vso dolžino je ležal na kamnitih tleh in bilo je videti, da bi z dolgimi prsti brez mesa rad pograbil starinsko skledo in vrč, toda oboje je bilo ravno tako daleč, da ni mogel doseči. Vrč je nekoč gotovo bil poln vode, ker ga je znotraj pokrila
ti železniški postaji. Vendar nista o Virginiji ničesar zvedela, zato sta se obrnila in prijezdila domov okrog enajstih na smrt utrujena in potrta. VVashington in dvojčka so ju s svetilkami čakali pred hišo, ker je bil drevored zelo mračen. O Virgin j i ni bilo ne duha ne sluha in vsaj za to noč je bila zanje izgubljena.
Docela obupani so gospod Otis in fantje stopili v hišo, konjušnik pa je odpeljali oba konja in pomija. V dvorani so našli preplašene služabnike, v knjižnici je ležala na divanu gospa Otisova, na pol mrtva od strahu in skrbi, stara gospodinja pa ji je s kolonjsko vodo drgnila če'o. Gospod Otis je takoj zahteval, da mora kaj zaužiti, pa tudi za vse druge je naročil večerjo. Bila je to žalostna večerja, saj je komaj ta ali oni črhnil kako besedo. Celo dvojčka sta bila prestrašena in zaskrbljena, saj sta sestro imela zelo rada.
Po večerji je gospod Otis kljub prošnji mladega vojvoda naročil vsem, naj gredo takoj počivat. Noč je, zato bi bilo vse iskanje brezuspešno, je reikeJ, zjutraj pa bo brzojavi! Scotland Yardiu, naj takoj pošljejo nekaj detektivov.
Ko so zapuščali obednico, je na stolpu ura ravno začela biti polnoč. Pri dvanajstem udarcu so zaslišali pok m nenaden oster krik. Zabobnel je grom in stresel vso hišo, po zraku so zadoneli zvoki nezemeljske glasbe, na vrhu stopnišča pa so se s treskom zaloputnila lesena vratca. Tedaj so na stopniškem balkonu zagledali Virginijo. Bila je zelo bleda in vsa bela, v roki pa je nesla izrezljano skrinjico. Vsi so planili k nji. Gospa Otisova jo je vzela v naročje, mladi vojvoda jo je obsul z vročimi poljubi, dtvojčka pa sta okrog skupine zaplesala svoj divji bojni ples.
zelena plesen. V skledi pa je bil le kup prahu.
Virginija je pokleknila k okostnjaku, sklenila roke in potiho molila, drugi pa so z grozo gledali na strahotno tragedijo, katere skrivnost je bila sedaj odkrita.
»Poglejte!« je nenadoma vzdihnil eden od dvojčkov, ki je bil pogledal skozi lino, da bi ugotovil, v katerem delu grada je ta sobica. »Poglejte! Stari suhi mandelj se je razcvetel! Njegove cvetove prav lepo vidim na mesečini!«
»Bog mu je odpustil,« je resno rekla Virginija in vstala. In zdelo se je, da ji je vse obličje obsijala nezemska svetloba.
»Oh, vi ste angel!« je vzkliknil mladi vojvoda, jo objel okrog vratu in poljubil.
Sedmo poglavje
Štiri dni po teh čudnih dogodkih je okrog enajstih ponoči odšel iz cantervil-lsikega gradu pogrebni sprevod. Mrliški voz je peljalo osem črnih konj in vsak je imel na glavi šap nojevih peres, svinčena krsta pa je bila pokrita z razkošnim škrlatnim prtom, na katerem je bil zlato vezen cantervillski grb. Ob mrvaškem vozu so šli služabniki s prižganimi baklami in ves sprevod je bil res slovesen. Lord Canterville, ki je nalašč za pogreb pripotoval iz VValesa, je bila glavna žalujoča oseba in je sedel v prvi kočiji skupaj z Virginijo. Za njim se je peljal poslanik Združenih držav z ženo, nato VVashington z dvojčkoma in mladim vojvodom. V zadnji kočiji pa se je peljala gospa Umney. Vsi so rekli, da ima vsekakor pravico spremljati duhove ostanke, saj je v strahu pred njim trepetala več kot petdeset let. V kotu pokopališča je bil pod mogočno tiso izkopan globok grob, pogrebni ob*ed pa je kar naj slovesne je opravil prečastiti August Dampier.
Razcestja
MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
99
b »Samo trenutek, sodružica,« pogleda sodrug £egent štefi, ker je prekinila pogovor o najnovejših delavskih akcijah v industrijskih predelih *tahje, kjer so delavci zasedli tovarne na pobudo *&snika 'Ordine Nuovo', lista, ki ga ureja še ne ^desetletni Antonio Gramsci, o katerem mnogi ^nijo, da bi kot prodoren ideolog in nasprotnik slehernega oportunizma v stranki moral prevzeti sodstvo stranke, da bi ne samo z gesli in bcse-"ami, marveč tudj z dejanji krenila v komunistično smer po poti revolucije.
»Zasedba tovarn! Da, to je treba! To je uvod v ""evolucijo,« posluša Štefi Tuntarja. »Celo od-£adnik Mussolini si tega akta ni upal obsoditi, ^Prav je po svoji skromni volilni beri na parlamentarnih novembrskih volitvah pisal, da se nam J*0 s svojimi fašisti postavil po robu, če bi sku-^aH vzpostaviti diktaturo proletariata. Že takrat Je spoznal, da smo socialisti stosedemdesetkrat ^očnejši proti njegovim nekaj desetin nad tisoč »obijenim glasovom. Že takrat se je čutil majhne-^a in se ponižal z zagotovilom, da fašizem ne bo ^Padalen proti socialistom razen z eno samo, ^reJ omenjeno izjemo. Zdaj pa je kljub tej izjemi °dobril zasedbo tovarn, čeprav je ta zasedba že dovolj jasen uvod v prevzem vsega drugega gospodarskega in političnega življenja po delavcih, Jj^*od v uvedbo diktature proletariata. Videti je, p bi ta odpadnik, ki se je v minulih letih prelevil v hipernacionalista, hotel med delavstvom Se vedno veljati za socialista. Morda prav zaradi te8a v minulih mesecih ni s svojimi fašisti pod-£rl svojega vzornika D' Annunzia, ki kraljuje na r*eki. Mislim, da se bomo morali kljub lanskemu Mussolinijevemu volilnemu  neuspehu v naših
časnikih odločneje spoprijeti s fašizmom in razkriti njegove namene pred delavstvom, zlasti pred nekvalificir mim. delavci,« poudari sodrug Tuntar in misli na množice po vojni odpuščenih delavcev iz industrijskih podjetij na severu Italije, ki se zdaj ponujajo lastnikom veleposestev v Padski nižini, pa tudi v Furlaniji tudi za polovico nižji zaslužek, kakršnega so veleposestniki izplačevali svojim dotedanjim poljedelskim delavcem, organiziranim večinoma v socialističnih sindikatih, ki so se takemu ravnanju in zaposlovanju 'pod ceno' postavili pc robu. »Položaj poljedelskih delavcev nam uhaja iz rok. Ne samo na veleposestvih padske nižine, marveč tudi pri nas • v Furlaniji. Naval odpuščenih je premnožičen, da bi ga lahko popolnoma obvladali in kontrolirali. In tu žanje Mussolini s svojimi fašističnimi sindikati z napadi na naše sindikate. Ubogi prišleki vidijo v njem svojega zaščitnika, ker brani pravico, da lastniki lahko po svoji volji zaposlujejo ali odpuščajo poljedelske delavce, prav nič pa o tem, da je zaposlovanje delavcev, pripravljenih delati za kakršenkoli zaslužek ali samo za kruh in slamo v hlevu nečloveško kapitalistično izrabljanje.«
V takem pogovoru, pravzaprav v Tuntarje-vem samogovoru, odhaja Štefi s sod rugom a Regentom in Tuntarjem v uredniško pisarno 'Dela'.
»Fašizem?« povzame sodrug Regent. »Tudi tu v Trstu so se zaplodili, le da med delavstvom niso našli somišljenikov. In to je dobro! Moč je v naših rokah. Meščanski kričači, sinovi medvojnih tržaških dobičkarjev, bi radi prikrili s kričanjem vojnodobičkarski cesarsko-kraljevi patriotizem. Žal, zanje, kajpak, se na vojno dobičkarstvo ne morejo sklicevati kakor vojni dobičkarji v mejah stare Italije, da so z vojnim dobičkarstvom 'reševali domovino Italijo' in se na tak način otepati davkov na vojne dobičke. Zato pa vpijejo, da bi jih mati Italija imela za iredentiste, najboljše svoje sinove, ki se že skoro dve leti opajajo z nacionalističnimi in fašističnimi gesli o 'oskrunjeni zmagi', o 'preliti krvi', o 'onečaščeni domovini', o 'žrtvah', ki jih
niso dajali samo za sedaj zasedeni predel našega ozemlja, marveč tudi za Dalmacijo, ki jo terjajo v meje" Italije. Zato se zaganjajo v nas —v 'sciave' z žolčem v vojni padlega iredentista Ruggera Faura-Timeusa in tržaškega šovinista Attilia Tamara, znanega zgodovinarja Trsta in Julijske krajine, ki je pred kakimi petimi leti očital cesarsko-kraljevi tržaški občini, da je leta 1867 napravila največjo napako, ker je v tržaškem zaledju dovolila slovenske šole ... Toda to kričanje je vse, kar zmorejo.«
»Tudi danes korakajo po mestu in se šopirijo.« pravi Štefi.
»Vročina, vročina! Ta pritiska nanje,« bi se sodrug Tuntar očitno rad pošalil, pa se prav tisti hip odpro vrata v urednikovo pisarno, potem pa v sobo plane zasopel moški.
»Sodrugi, sodrugi,« sope. »Slovenski Narodni dom gori. Slovenski narodni dom! Skvadristi so ga zažgali!«
»Kaaaj?« osupnejo vsi, nato pa skozi okno pogledajo v modro julijsko nebo, proti kateremu se dvigajo težki stebri dima.
»Narodni dom?« gre Štefi na jok. Čeprav socialistka, je pred vojno v času svojega bivanja v Trstu z Bajberlovo mnogokrat zahajala tja na kulturne prireditve.
»Zdaj je čas, da v obrambo slovenskih pravic spregovori delavstvo,« pravi sodrug Regent in ..pogleda sodruga Tuntarja naravnost v oči, kakor da bi hotel skoznje pogledati v .najbolj skrite Tuntarjeve misli, skrite v nevidnem labirintu možganov.
»Delavstvo?« pomisli za trenutek italijanski sodrug. »Ja, brez dvoma. Spregovorilo bo. Moralo bo spregovoriti,« pravi, kakor da bi slutil, da požig slovenskega narodnega doma ni udarec, naperjen samo proti tržaškim Slovencem, marveč tudi kot bojna napoved proti tržaškemu in istrskemu proletariatu.
— Najprej 'sciavi', potem 'slavo-communisti'!
Tako geslo se je zadnje čase pojavilo na transparentih kričaških skvadristov, članov tržaškega 'fascia'. /
Kmetovalci!
Ugoden nakup naravno suhe
koruze
*a setev
v«m nudi
v vseh skladiščih
KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ
SENTA
skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053
vam nudi:
najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rženo in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni
šumi Franc, Maistrov trg 12, Kranj je izžrebal naslednje naročnike:
Ržen Francka, Trata 31, Cerklje
Dobrovnik Silvester, Kolodvorska 7, Kranj
Žagar Rezka, Prešernova 24, Domžale
Žagar Rudolf, KS črna, Stra-hovica
Zore Jože, Laze 15, Šmartno v Tuh.
Jerič Peter, šenturška gora 10, Cerklje
žirove Ivanka, Zapuže 8, Begunje
Glas pripravlja presenečenje
Naročniki žrebajo naročnike
Objavljamo drugih 16 naročnikov, ki so jih izžrebali naročniki našega časopisa
Benedik Angelca, Oldhamska 1, Kranj, je izžrebala naslednje naročnike:
Rozman Janez, Zg. Duplje 30 Bohinc Mirko, Zapoge, Vodice
Logar Volbenk, šutna 49, Žab-nica
Žun Dani, Voglje 51, Šenčur Friškovec Marija, Jelovška c. nh, Bled
Zupan Franc, Smokuč 54, Žirovnica
štuku- Frančiška, Zg. Kokra 55, Jezersko
Vidic Milan, Podblica 6, Desnica
AjJovec Franc, Naklo 106
Skupaj bomo Izžrebali 80 naročnikov. V naslednjih številkah bomo objavili imena še ostalih izžrebancev. Za vse izžrebance pripravljamo presenečenje.
Se imate čas, da se
naročite na Glas in plačate vsaj polletno
naročnino.
Tndi vi ste
lahko izžrebani
(Nadaljevanje)
»3. bataljon Ko krš koga odreda je prišel v Drago novembra ali decembra 1944. leta. V bataljonu je bilo od 80 do 130 borcev, ki so bili oboroženi s puškami, mitraljezi in brzostrelkami. Minomctal-cev ali drugega težkega orožja nismo imeli. Bivak smo si uredili v bivšem taborišču štaba Kokrškega odreda. Cez nekaj dni nam je Tetka poslala sporočilo, da nas bodo napadli Nemci. Umaknili smo se višje pod Stol, ker v globokem snegu in mrazu nismo mogli sprejeti borbe. Nemci so napadli prazno taborišče in ga požgali, mi pa smo že čez nekaj dni postavili pet novih barak in kopalnico. Tam smo ostali do osvoboditve.
Jože VIdic
Zaseda v Dragi
Zasedo pri Lambergerjevem gradu smo imeli samo podnevi, ponoči smo pošiljali v izvidnico le patruljo. Usodno noč smo slišali streljanje v Dragi. V to smer sem poslal patruljo, da bi ugotovila, kdo strelja. Po polnoči se je patrulja vrnila s sporočilom, da streljajo nekje v Begunjah. Očitno je, da patrulja ni opravila svoje dolžnosti. Okrog treh zjutraj je prisopihal v bataljon Miha REPINC z Zgornjega Vetrfia (pri Tržiču), ki jc povedal, da je padel v zasedo. On je vedel samo za Poharja, da je padel, drugih padlih borcev ni videl. Pokazal mi je naboj v škor-njih jn prestreljene hlače. Zjutraj smo šli v dolino. Najprej smo postavili zasede, nato pa smo odpeljali padle tovariše in jih pokopali. Poljski policiji smo večkrat postavljali zasede v želji, da bi maščevali padle tovariše. Ko smo zvedeli, da so policisti
šli v to ali ono smer, smo postavili zasedo in jih čakali, da se bodo vrnili, toda policisti so se vedno po drugi poti vračali v postojanko.«
Od opisanih dogodkov je letos minilo 25 let. To je zgodba, ki nikoli ne bo pozabljena. Pri vzgoji prebivalstva za vsesplošni ljudski odpor je razčlenitev dogodka izrednega pomena, saj nam kaže organizacijo prehrane kurirjev, terenskih delavcev in odreda. Opozarja nas, da so tudi kurirji vojaki, in da tudi za njih veljajo vojaška pravila, kadar gredo v večji skupini. Ko je deset kurirjev šlo po hrano, koloni pa so se priključili še člani partizanske tehnike, bi morali poslati vsaj dva kurirja v predhodnico. Uči nas, da ni pravilno brez spremstva poslati 12 borcev po hrano mimo dveh močnih sovražnikovih postojank (Poljče in Begunje). Križišče, kjer se odcepi cesta v Drago, je kot nalašč primerno za zasedo. Ko so šli borci po hrano v Podgoro, bi morala njihovo vrnitev varovati partizanska zaseda. In če bi tisto noč vhod v Drago varovalo samo pet borcev z mitraljezom, nemška zaseda ne bi uspela tako kot je. Presenečeni bi bili Nemci, ker bi jih zaseda prva napadla in prisilila k borbi. Zaseda ne bi bila več tajna in odpadlo bi presenečenje, ki je pomembno za uspeh zasede (pa čeprav bi se partizanska zaseda takoj umaknila).
Patrulja, ki jo je poslal štab bataljona, sploh ni opravila svoje dolžnosti. In če vemo tudi to, da sta- dva obveščevalca Kokrškega odreda videla nemško kolono v Begunjah, ko je šele šla proti Dragi, pa nista ničesar ukrenila, da bi obvestila bližnje borce na nevarnost. Res je, da tistikrat ni bilo sodobnih tehničnih sredstev za obveščanje, vendar bi lahko obveščevalca s streli v zrak opozorila na nevarnost.
Napake ne naštevamo zaradi kritike po petindvajsetih letih, pač pa zato, ker se vojne veščine učimo na napakah iz minulih vojn. Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov je neizčrpna zakladnica takšnih izkustev, ki jih ne kaže zanemariti, še manj pa podcenjevati.
Ivan Jan
Iz kronike kokrškega odreda
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
SKUPŠČINE OBČINE KRANJ ponovno razpisuje delovno mesto
načelnika odelka za narodno obrambo
Pogoji: visoka strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kolkčvane z 1 dinarjem pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občane Kranj najkasneje v 15 dneh od dneva objave.
Potem pa se je odpeljala še v begunjsko graščino, ki je le nekaj minut od Poljč.
Toda — tu se je vse skupaj zapletlo. Tetka je pismeno hotela oddati »lager-fiihrerju« — zagrizenemu nacistu Glanzer-ju osebno. To je prek orožnika Litzen-bauerja tudi dosegla, a Glanzer je potem ukazal Tetko zapreti. Potem so jo spraševali o vsem mogočem, predvsem pa o tem, kje je dobila to pismo, kje so in koliko je partizanov in kako so oboroženi. Hkrati pa Glanzer ni kazal, prav tako kot tudi gestapovski vodja Brandl, nobene pripravljenosti na pogajanja, kaj šele na vdajo.
Tetki tudi laži niso dosti zalegle. Trdila je npr., da je v gozdu nabirala drva, kjer so jo dobili partizani in jo prisilili, da je prevzela pismo. Ob tem je dopovedovala, da jih je veliko in da so do zob oboroženi./Tudi z orožjem, da so ji grozili.
S pomočjo Litzenbauerja in zaradi nepopustljivega zadržanja so končno Tetko Nemci izpustili.
Toda ta dan iz kaznilnice ni bilo nobenega odgovora in nobenega znaka o predaji.
Tudi poveljnik nemške garnizije v Tržiču je bil od odredovcev pozvan na predajo. Na to zahtevo pa je komandant 3. maja odgovoril takole:
— Vaš dopis me je zelo razočaral, ker sem zanesljivo računal na Vašo uvidevnost. Kot Avstrijci se hočemo boriti v svoji domovini tako, kakor vi tukaj. Medtem sem navezal stike s koroškim osvobodilnim gibanjem, vendar tudi to postaja nepomembno. Ponovno vas prosim, da nam izstavite propustnice za odhod v domovino, če tega ne boste storili, bomo ostali tu, ker je končno vseeno, če bomo ujetniki tu ali tam.
Kohn l.r.
Tako tudi z vdajo posadke v Tržiču ni bilo nič, čeprav je beia zmehčana. Ker je bil III. bataljon razporejen okrog Begunj, je policija iz Tržiča potem neovirano odšla čez Ljubelj: Vendar pa so na umiku odlagali vse, kar jim je bilo odveč.
ODREDNA OBRAMBA — KLJUB PRITISKOM NE POPUSTI
Jutro 3. maja jc bilo še dokaj lepo in tedaj so bile čete Kokrškega odreda na položajih že pripravljene, da ustavijo in odbijajo vsakogar, ki b\ hotel priti v Begunje. Vendar pa so bile v odredni blokadi tudi luknje. In ko je sovražnik iz Lesc in radovljiške smeri s svojimi patruljami prišel do pivih zased, se je začelo obstreljevanje. Sovražnik pa zaradi tega še ni takoj spoznal, zskaj je tam naletel na odpor. Šele ko so k Begunjam hoteli priti tudi drugod, so ugotovili, za kaj gre.
Ta — prvi dan blokade so partizani vendarle dosegli nekaj uspehov. II. bataljon, k; je držal v šahu tudi policijsko postojanko v Poljčah, je tisti dan z jurišem med Poljčami in Rodnami med drugim zaplenil celo dva protiletalska topa. Takoj so ju i/vlekli na bližnji hrib Gosjak. Zdaj so se izkazali »flakovci«, ki so 21. aprila pobegnili z Jesenic. Pod poveljstvom II. bataljona so orožje takoj obrnil; proti Železniški postaji ter obstreljevali transporte na njej.
Okoli treh popoldne so se iz Radovljice začeli bližati križišču blizu Begunj močnejši oddelki vlasovcev, ki so se umikali z Nemci. Ko so se približali odrednim položajem, zlasti na križišču ceste Lesce— Begunje jn Jesenice—Kranj, so se razporedili v strelsko vrsto. Tedaj so partizani užgali z bližnjih položajev in še posebno iz bunkarja. Vlasovci so bili zaustavljeni
in tudi odbiti. Čez kako uro se je blizu tam spet pojavila skupina ljudi v šoferskih oblekah. To je bila ukana, s katere se je sovražnikova izvidnica hotela zakli-niti v odredove položaje. A branilci so jo začeli obstreljevati zadosti zgodaj. Nekaj je bilo ranjenih, ostale pa so odkrili in jih nagnali nazaj proti Hlebcam.
Tisti dan je odredno blokado poskušala prebiti tudi kolona domobrancev iz Kranja, ki je štela okoli 100 mož. Očitno so pokazali, da hočejo priti do Begunj, vendar so bili po obojestranskem obstreljevanju odbiti Morala odredovcev se je dvignila še bolj. K temu so pripomogli tudi domačini, ki so jim pomagali s hrano in poročanjem.
Tako je maloštevilni odred uspešno pf-estal prvi dan blokade in se zadržal na prvotnih položajih.
Tudi zaporniki v graščini so slišali streljanje — saj ni bilo daleč — in spoznali so, da je to poslednja bitka, ki velja njihovemu osvobajanju. Upanje in želje so se združile v napeto pričakovanje, kajti tudi zaporniki so dobro vedeli, da je na Gorenjskem veliko sovražnikovih enot in da že sama posadka v zaporih ni šibka.
Drugi bataljon je s komaj zaplenjenima protiletalskima topovoma uspešno obstreljeval vsak premik Nemcev pod njimi, še posebno trdo pa so držali v šahu posadko v Poljčah, k; je bila znotraj blokade. To je bilo nadvse pomembno, sicer bi bila ta posadka zelo nevarna.
Zato so vzvišene odredove položaje začeli Nemci obstreljevati z minometi iz Poljč.' Njihove mine so potem vnele cerkvico Sv. Petra. Toda to ni zaleglo in od-redovci se niso umaknili. Pozno popoldne 3. maja so odredni oddelki zajeli dva gestapovca, ki ju je upravnik zaoorov poslal iz kaznilnice po pomoč proti Bledu. Eden je bil ekonom Pertsch, ki pa jc s partizani celo simpatiziral, drugi pa Fischer.
Medtem pa je III. bataljon zajel tudi župana z Brezij, ki je bil pri tem ranjen-Vsi trije so bili v civilnih oblekah. S temi ujetniki si je štab odreda pri naslednjih pogajanjih precej pomagal.
Ujetnika sta potem po navodilih pd-rednega štaba lagerfuhrerju Glanzerjti'' napisala prepričljivo pismo. Pismo je govorilo o številnih partizanskih četah s pretirano navedbo oborožitve. Iz pisma naj bi Glanzer, ki je bil vsa štiri 'cta zloglasni upravnik begunjske kaznilnice, tudi zvedel, da sta oba v partizanskih rokah. Zato sta se morala tudi podpisali.
Zelo Važno je bilo tudi, da je pismo govorilo o močnem partizanskem obroču, poleg tega pa opomba da je vsak poskus preboja iz blokade nesmiselen in obsojen na žrtve ter neuspeh.
Najpomembnejši pa je bil ponoven ultimat o brezpogojni kapitulaciji. Z njim so zahtevali naj takoj položijo orožje, in da morajo ključe zaporov z nedotaknjenimi zaporniki izročiti odredu. Tudi to pismo naj bi v kaznilnico odnesla Tetka, toda prišlo je malce drugače.
VMES POSEŽEJO NOVI DOGODKI
Borci na položajih so po napetem dnevu že težko pričakovali večer. Poleg napetosti, zaspanost; in utrujenosti, jih je začela gristi tudi skrb zaradi streliva. Začelo jim ga je primanjkovati, z vdajo kaznilniške in poljske posadke pa še ni bilo nič.
V vse to je posegel še en dogodek. Z njim je bil sicer seznanjen le odredni štab, vendar je izzval nove dvome in odločitve, pomembne za vse, posebej še za zapornike.
Prodam
Najboljše nesnice KOKOŠI in JARČKE dobite pri So-kliču, češnjica 16, Podriart 2184
Hlevski GNOJ ali čisto semensko AJDO ZAMENJAM za SENO. Možjanca 3, Preddvor 2276
Prodam VOLA. Remic Franc, Šenčur 93 2277
Prodam dve breji KRAVI. Medvode 35 pri Kolodvoru
2278
Prodam MAGNETOFON standard in MOPED T-12. Zg. Senica 9, Medvode 2279
Prodam štiri leta starega delovnega VOLA. Tatinec 5, Preddvor 2280
Poceni prodam RAČUNSKI STROJ Zagreb (mlinček). Naslov v oglasnem oddelku
2281
Prodam športni VOZIČEK in knjižno OMARO. Marec, Šorlijeva 31, Kranj 2282
Zaradi selitve poceni prodam novo samsko POSTELJO z jogi vzmetnico. Groharjevo naselje, blok 4, skorja Loka 2283
Prodam LES za punte in bankine. Cerklje 12 2284
Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Prase 22, Kranj 2285
Ugodno prodam motorno KOSILNICO reform. Zg. So-rica 2 2204
Prodam KRAVO s teletom ali brez. Zabnica 23 2286
Ugodno prodamo rabljen HLADILNIK in globok otroški VOZIČEK. Doma smo ves dan. Mihelčič, Zlato polje 12, Kranj 2305
Kupim VOZIČEK za BCS, 127 cm. Karel Meterc, Zabrez-nica 22, p. Žirovnica 2287
■Motorna vozila
Proč'a m AVTO DKVV F 93 2 vgrajenim radioaparatom. 6000 km po generalni. Dam tudi na ček. Zg. Duplje 20
Prodam skoraj nov FIAT 750. Fajfar Nataša, Partizanska 2a, Kranj 2288
Prodam dobro ohranjen FIAT 1100, letnik 1963. Sna-kovo 68, Križe 2289
Izdaja in tiska ČP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moše Ptjade — Naslov uredništva in upravo lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Te iefoni: redakcija 21-535 21-M$ uprava lista, ma loog'arna in naročniška služba 22-152. — Naročnica: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: be-^da 1 din. naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov   ne objavljamo.
Prodam nov AVTO FIAT 750, neregistriran. Poženik 13, Cerklje 2290
Po zelo ugodni ceni prodam dobro ohranjen osebni AVTOMOBIL DKVV 1000 S, letnik 1962, tudi na ček. Og-gled vsak dan. Šimenc, Smledniška cesta 54, Kranj 2291
Poceni prodam PRIMO 150, tudi po delih. Jelenčeva 23, Kranj 2292
Prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO PUCH 175 ccm. Potočnik Matevž, Lenart 17, Selca nad Škofjo Loko 2293
Prodam FIAT 700, letnik 1966. Hrast je 68 (za trgovino), Kranj. Ogled v sredo in četrtek od 17. do 19. ure
2294
V bližnji okolici Kranja iščem SOBO. Naslov v oglasnem odelku 2295
Fant išče v Kranju SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 2296
Mlado dekle išče opremljeno SOBO v okolici Kranja, lahko kot sostanovalka. Naslov v oglasnem oddelku
2297
Posesti
PROSTORI za delavnico ali stanovanje v bližini Jesenic naprodaj. Ponudbe oddati na upravo pod »50m2« 2257 i
Prodam 1400 m1 veliko ZA- j ZIDU IVO   PARCELO. Cerklje 175 2298 1
Prodam STANOVANJE z vrtom v škof j i Loki. Naslov v oglasnem oddelku 2299
Zaposlitve
Iščemo PASTIRJA za Zgo-ško raven. Interesenti naj se javijo Ažmanu, Lancovo 31, Radovljica 2300
Izgubljeno
Našel sem KOLO. Dobi se v Podbrezju 99, Duplje 2301
Ostalo
CANDY SERVIS — nova telefonska številka 23-782. NaroČila popoldne. Se priporoča Knific Rajko, Nartniko-va 7, Kranj 2302
PECARSKO KERAMIČNO POLAGANJE, polaganje vi-nas PODOV in tapisoma vam takoj opravi KROPAR ALOJZ
Milje 22, Šenčur		2303
	dltve	i
GASILSKO		DRUŠTVO
BREG ob Savi priredi v nedeljo, 24. maja, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO. Igrajo VESELI RETEČANI. V primeru slabega vremena bo veselica 31. maja. Vsi vi ju-'
dno vabljeni!
2304
OBIŠČITE HOTEL BOR V PREDDVORU. VSAK VEČER, RAZEN TORKA GLASBA, PLES. V HOTELU JE NA VOLJO TUDI SAVNA.
Kmetijska zadru.ga Sloga Kranj
2 sodelavca
za vodenje A in B kontrole na območju zadruge
Pogoji: srednja ali nižja kmetijska šola. Zaželeno je, ia imata lastno vozile. Nastop službe takoj ali po dogovoru Razpis velja do 25. 5. 1970 Interesenti ruij pošljejo lastnoročno napisano vlogo s kratkim življenjepisom in spričevalo na naslov zadruge ali naj se zglasijo osebno.
KINO CENTER KRANJ
bo imel na sporedu od 23. do 31. maja 1970 ameriški barvni vojaško vohunski film
Orlovo gnezdo
Kino
Film je posnet po sistemu TODD-AO, Supcr-pano-rama 70 mm. Vstopnice boste lahko rezervirali na telefon 21-122.
21 maja amer. barv. film BANDOLERO ob 20. uri
22. maja šparn. barv. film SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 20. uri
Kamnik DUPLICA
20. maja angl. barv. film SLED PELJE V SOHO ob
19. uri
21. maja angl. barv. film SLED  PELJE  V  SOHO ob
20. uri
Škofja Loka SORA
20. maja amer. barv. CS film KRVAVI PLEN ob 18. in 20. uri
Kranj CENTER
20. maja za h. nem. barv. VV film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16., 18. in 20. uri
21. maja zah. nem. barv. VV film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16., 18. in 20. uri
22. maja zah. nem. barv. V V film VRAG VZEMI PROFESORJE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
20. maja amer. barv. VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 16. in-20. uri, amer. barv. CS film RANČ BRAVO ob 18. uri
21. maja amer. barv. CS film IMENUJEJO ME TUJEC ob 16., 18. in 20. uri
22. maja amer. barv. CS film IMENUJEJO ME TUJEC ob 16. uri, amer. barv. CS film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 18. in 20. uri
Kamnik DOM
20. maja amer. barv. VV film ŠEIN ob 18. in 20. uri
21. maja amer. barv. VV film SEIN ob 18. in 20. uri
Jesenice RADIO
20. maja amer.-ilalij.-špan. film SAMOMORILSKI KOMANDOS
21. maja amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
22. maja franc. barv. CS film NEZVESTA ŽENA
Jesenice PLAVŽ
20. maja amer. film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE
21. —22. maja italij. barv. film TRIJE NEUSTRAŠNI
Dov je-Mo j s t rana
21. maja franc.-italij. barv. film NI ROŽ ZA AGENTA OSS 117
Kranjska gora
21. maja amer.-italij.-špan. film SAMOMORILSKI KOMANDOS
DELAVSKI DOM Javornik
20. maja italij. barv. film TRIJE* NEUSTRAŠNI
Radovljica
20. maja amer. barv. CS film KO PADE NOČ ob 18. uri špan. barv. film SOJENJE NEKI ZVEZDI ob 20. uri
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
v sodelovanju z ekonomsko administrativnim šolskim centrom
razpisuje za šolsko leto 1970/71 vpis kandidatov v :
a) III. LETNIK UPRAVNO * ADMINISTRATIVNE ŠOLE
Pogoji za vpis: 2-letna administrativna šola z zaključnim izpitom in dopolnilni izpit iz naslednjih predmetov: srbohrvatski jezik, tuj jezik, matematika, fizika. Za opravljanje izpitov bomo organizirali pripravljalni tečaj.
b) I. LETNIK DVOLETNE ADMINISTRATIVNE ŠOLE
Pogoj za vpis: končana osnovna šola tudi brez ocene iz t u jeca jezika.
Prijavo sprejemamo do 15. junija 1970. Podrobnejše Informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc I ranj vsak dan od 7.—14., ob četrtkih in petkih do 17. ure.
CLAS * 14. STRAN
Za večjo prometno varnost
V sobotni številki smo si ogledali, kdaj se na cesti ne sme prehitevati. Med nesrečami, ki so se pripetile zaradi kršitev le-teh predpisov, smo iz kupa spisov izbrali nesrečo, ki se je pripetila zaradi prehitevanja v megli.
Nesreča se je pripetila pred poldrugim letom na cesti prvega reda pri viaduktu Peračica. Tistega decembrskega dne je bila na Gorenjskem zelo gosta megla. Od Kranjske gore proti Ljubljan; je izredno hitro vozil 34-letni J. M., slikar po poklicu. Po 16 letih se je vračal prvič v domovino. Kot so kasneje pripovedovali očividci, se je vozniku moralo zelo muditi, saj je ne glede na gosto meglo zelo hitro vozil. Vidljivost na cesti pa je bila minimalna, kakih 20 metrov. Ko je mercedes pripeljal iz predora pri Peračici, je zavozil za tovornjak, ki je zaradi megle vozil počasi. Voznik mercedesa se je odločil za prehitevanje, tedaj pa se je iz megle pojavil avtomobil zastava 750. Vozil ga. je V. A., star 35» let, poročen. Čelno trčenje je bilo silovito. Zastavo 750 je dobesedno razbilo, saj so bili po cesti raztreseni sedeži, avtomobil in cesta pa sta bila polita s krvjo. Voznik V. A. je umrl na kraju nesreče.
Sodišče je slikarja obsodilo na 3 leta zapora, vendar mu je kazen odložilo za tri leta. Slikar je bil pripravljen povrniti škodo in plačati odškodnino družini. Izjavil je, da ne bo več vozil tako nevarno . ..
Sporočamo žalostno vest, do je v 82 letu starosti umrl naš dragi mož, ata in stari ata
Franc Vavpotič
tapetnik v pokoju
Pogreb dragoga pokojnika bo v sredo, 20. maja, ob 15.30 iz hiše žalosti na Jesenicah, Tomšičeva 9, na pokopališče Blejska Dobrava.
žalujoči: žena Frančiška, sinova Franc in Jože Z družinama, brat Anton z družino in  drugo sorodstvo
Jesenice, Cleveland, 18. maja 1970
Sporočarrio žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Ivana Pavlic
roj. Mesec
Na 2adnjj poti jo bomo spremili iz hiše žalosti v Kranju, Gorenjesavska 47 na kranjsko pokopališče dne 20. maja ob 15. uri.
Žalujoči: sin Marjan z družino, brat Franc ter sestri Francka in Julka z družinami ter drugo sorodstvo
Kranj, 18. maja 1970
Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustila
Frančiška Zaplotnik
Iz Senlčnega 27
Pogreb peko niče bo v sredo popoldan ob 16. uri iz hiše žalosti na Brezjah št 40 na pokopališče v Kovor.
Žalujoči li rat in sorodniki
Brezje, 18. maja 1970
Vlak fo je povozil
V ponedeljek, 18.-maja, ob 13.35 je tovorni vlak, ki je vozil od Jesenic proti Ljubljani, v Besnici.do smrti povozil Ivano Pavlic, staro 73 let iz Kranja. Strojevodja jo je videl na tirih, vendar zaradi kratke razdalje ni mogel pravočasno ustaviti.
KMETIJSKO
ŽIVILSKI
KOMBINAT
KRANJ
SKLADIŠČE
(bivši Beksel
obvešča vse cenjene po trošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za:
kokoši nesnice in piščance,
krave molznice in teleta,
* koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd.
Cene zmerne, dostava hitra
Nesreče v zadnjih dneh
V petek. 15. maja, zvečer je na cesti med škofjo Loko in Jeprco voznik osebnega avtomobila Franc Ušeničnik iz Ljubljane zadel 8-letno Heleno Jenko iz Godešiča. Nesreča se je pripetila, ko je deklica nenadoma izza avtobusa stopila pred osebni avtomobil. Z ranami na glavi so jo odpeljali v zdravstveni dom.
Podobna nesreča se je pripetila v soboto, 16. maja, okoli pete ure popoldne v vasi Sv. Duh pri Škofji Loki. Izza avtobusa je prečkala cesto 70-letna Frančiška Bogataj iz Račeve pri žireh. Prav tedaj pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Bašelj iz Puštala in Bogatajevo zadel. Pri padcu si je Bcgatajeva zlomila obe nogi. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
Na Cesti svobode na Bledu je v soboto, 16. maja, zvečer voznik osebnega avtomobila Iztok Dular iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti, pri kateri je njegovo vozilo zaneslo, trčil v pravilno parkirani osebni avtomobil avstrijske registracije, last Eggerja Ludviga. Pri trčenju je nastalo na vozilih za 20.000 din škode. Voznik Dular je po nesreči pobegnil in drugi dan prijavil, da mu je neznanec na parkirnem prostoru pri hotelu Jelovica na Bledu poškodoval avtomobil.
Zaradi utrujenosti je v nedeljo. 17. maja, zjutraj na cesti prvega reda v Kranjski gori voznik osebnega avtomobila Tiho-mir Obrenovič zaspal. Zaradi tega se je avtomobil zaletel v obcestno ograjo in nato še v električni drog. Voznik ni bil ranjen, škode pa je za 5000 din.
Na Ljubljanski cesti v Kranju pri bencinski črpalki sta v nedeljo zjutraj trčila dva osebna avtomobila. Voznik osebnega avtomobila Andrej Krč je zavijal levo, pri tem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Joscf Gorek. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 9000 din.
Zaradi neupoštevanja znaka step se jc v nedeljo zjutraj pripetila prometna nesreča v križišču ^Oldhatnske ceste in ulice Moša Pijade v Kranju. Voznik mopeda Miha Grilc je privozil na prednostno cesto prav v času, ko je mimo vozila voznica osebnega avtomobila Anica Grkman. Pri trčenju je bil mopedist huje ranjen ln so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek v bližini Šenčurja v ovinku začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Perko iz Cerkelj. Pri tem je osebni avtomobil oplazil po levi bočni strani tovorni avtomobil, ki ga je vozil Alojz Ovscnik iz Kranja, škode na vozilih je za 10.000 din.
Podjetje KOMAR Jesenice, Sp. Plavž 6,
vabi k sodelovanju zaradi povečanja obsega del in razširitve poslovanja nove sodelavce za naslednja prosta delovna mesta:
1 DNINSKEGA DELOVODJA V KOVINSKEM OBRATU
v poštev pride strojni tehnik ali mojster kovinske stroke s prakso oz KV delavec kovinske stroke z organizacijskimi sposobnostmi in dolgoletno prakso;
2 REZKALCA NA KROŽNIH ŽAGAH
v poštev pride KV delavec ali priučen za delo v kovinski stroki. Praksa je zaželena.
1 ODPREMNIKA — SPREJEMNIKA MATERIALA
ki bo zadolžen za celotno odpremo v kovinskem obratu in sprejem materiala, v poštev pride KV delavec skladiščne stroke;
5 KLJUČAVNIČARJEV
za proizvodnjo fasad in krovov za delo v delavnici in montažo na terenu;
2 KLEPARJA ZA RAZLIČNA KROVSKA DELA
10 PRIUČENIH DELAVCEV
ki imajo veselje za priučitev v kovinski stroki;
2 DELAVCA ZA PRIPRAVO DELA ^ .
v poštev prideta kandidata, ki imata opravljen izpit za upravljanje z dvigalom;
1 KURJAČA CENTRALNIH KURJAV
ki bo opravljal tudi druga dela v kovinskem obratu, v poštev pride KV delavec z opravljenim izpitom za kurjača centralnih kurjav;
5 SLIKOPLESKARJEV
kandidati morajo imeti končano poklicno šolo slikopleskarske stroke. Nastop dela je možen takoj!
Za vsa prosta delovna mesta je po pravilniku o delovnih razmerjih določen poskusni rok dva meseca, razen za delovno mesto pod 1 in 3 tega razglasa, kjer je potreben poskusni rok tri mesece.
Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Za kandidata na delovnem mestu pod 1 in 3 tega razglasa bo v letu 1970 po potrebi
na razpolago tudi družinsko stanovanje.
Prednost pri izbiti imajo kandidati z delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delovnih mestih.
Pismene ponudbe sprejema personalni oddelek 15 dni po objavi razglasa.
Prvo tekmo v finalu VI. svetovnega prvenstva |e reprezentanca Jugoslavije odigrala z Italijani ln jih premagala za tri točke (66:63).
V ponedeljek pa so naši visoko premagali reprezentanco Brazilije z rezultatom 80:55. Danes ob 20.30 je na sporedu tekma med Jugoslavijo in ČSSR. (L. B) — Foto: F. Perdan
VI. svetovno prvenstvo v košarki
Veliki finale v hali Tivoli
Na finalu svetovnega prvenstva v košarki v Ljubljani so doslej odigrale reprezentance sedmih držav trj kola. VSe tekme so se v glavnem končale s pričakovanimi izidi. Večje presenečenje pa je pripravila Brazilija, ki je odpravila Sovjetsko zvezo. Prav ta poraz sovjetske reprezentance pa bo nedvomno vplival na še bolj zapleten razplet dogodkov v zadnjih dveh kolih prvenstva. Do konca prvenstva so namreč na sporedu še štiri kola. Razpored tekem pa je naslednji:
sreda, 20. maj, ob 15. uri —■ Italija : Urugvaj, ob 18. uri — Sovjetska zveza : ZDA, ob 20.30 Jugoslavija : CSSR
četrtek, 21. maj, ob 15. uri — CSSR : Brazilija, ob 18. uri — Italija : ZDA, ob 20.30 — Jugoslavija : Uragvaj
sobota, 23. maja. ob 15. uri — Urugvaj : Brazilija, ob 18. uri — Italija : Sovjetska zveza, ob 20.30 — Jugoslavija : ZDA.
nedelja, 24. maja —- ob 15. uri Urugvaj : CSSR, ob ob 18. uri ZDA : Brazilija, ob 20.30 — Jugoslavija : Sovjetska Zveza.
Od nedelje do nedelje
NOGOMET — Od šestih možnih točk so tokrat gorenjski predstavniki v ZCNL osvojili le eno. Uspešen je bil škofjeloški LTH, ki je' igral neodločeno. Kranjski Triglav, ki se poteguje za prvo mesto Je moral pustiti obe točk) v Hrastniku. Praznih rok pa so ostali tudi nogometaši iz Lesc. Rezultati: LTH : Tabor 0:0, Tolmin : Lesce 3:0 (0:0), Hrastnik : Triglav 1:0 (0:0).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Primorje, Lesce : Koper, Zagorje : LTH.
ROKOMET — V moški republiški ligi jc po dolgem času spet zmagal Tržič, Kranjčani pa so doživeli hud poraz v Trbovljah. Kot vse kaže se bosta morali obe ekipi (Kranj in Tržič) posloviti od republiške lige. Rezultata: Tržič : Brežice 11:8, Rudar : Kranj 23:14.
Para prihodnjega kola: Kranj : Piran, Ribnica : Tržič.
V ženski republiški ligi pa so rokometašice iz Selc katastrofalno premagale Piran z 19:5 na igrišču v Piranu. Prihodnjo nedeljo bodo v Selcah domačinke gostile vodeči Slovan.
ODBOJKA — V moški republiški ligi je Kamnik premagal Trebnje s 3:1. Odbojkarji Kamnika bodo prihodnjo nedelja doma igrali z Ljubljano.
NAMIZNI TENIS'— V Ljubljani je bil tretji republiški turnir za člane in članice. Pri članicah je zmagala Jeseničanka Novakova, prav tako pa so ekipno zmago odnesle Jeseničanke, Triglav pa je bil četrti.
J. J.
Kegljači Triglava so v nedeljo že sedmič osvojili naslov
državnega ekipnega prvaka. Na drugo mesto se je uvrstil
zagrebški Medveščak, Jeseničani pa so se uvrstili na deveto
niefcto:
Finale za atletski pokal Slovenije
Drugo mesto za mladince Triglava
V nedeljo je bilo na celjskem stadionu »Boris Kidrič« prvo letošnje finalno tekmovanje za atletski pokal Slovenije. Dopoldne so se pomerili mladinci, popoldne pa mladinke.
Kranjski predstavniki so letošnjo prvenstveno sezono pričeli zelo uspešno. To posebej velja za mladince, ki so v konkurenci dvanajstih ekip zasedli odlično drugo mesto. Tudi mladinke so zadovoljile s petim mestom med enajstimi atletskimi kolektivi.
Posamezniki so osvojili kar pet prvih mest, najuspešnejši pa je bil Iztok Kavčič. Razveseljivo je, da so se izkazali tudi nekateri mladi, ki so tokrat prvič nastopili na finalnem delu tekmovanja za APS (Vegnuti, Mlinar, Rot, Lotrič). Pri mladinkah je bila najboljša rekorderka Metka Papler.
NEKAJ REZULTATOV PREDSTAVNIKOV TRIGLAVA — mladinci —100 m: 2.
Lojk 11,1, 3. Kavčič 11,5; 400 m: 1. Kavčič 51,0, 5. Kleč 52,7; 1500 m: 3. Gortnar 4:13,6, 8, Brišar 4:22,8; 3000 m: 5. Peternelj 9:43,2; hoja 3 km: 4. Vegnuti 27:56,8; višina: 1. Prežel j 190, 11. D. Prežel j 160;
Denko tretji
Na kolesarski dirki »Memo-rial Tršan-Vošpernik« v Ljubljani to nedeljo je odlično tretje mesto osvojil član KK BLED Denko, ki je pustal v sprintu za seboj vse najboljše Rogove mladince. Njegov klubski tovariš Mušan je bil osmi.
A. P.
daljina 1. Lojk 662; troskok: 6. Mlinar 11,65, 10. D. Pre-zelj 10,57; krogla: 6. Rot 9,69, 8. Lotrič 9,31; disk: 1. Napast 40,08, 7. Lotrič 24,23; kopje: 10. Lotrič 38,55; kladivo: 3. Napast 40,10; 4x100 m: 2. Triglav 453; ekipno: 2. Triglav 173 točk. Mladinke — 100 m: 4. N.
Kavčič 13,0; 400 m: 10. B. Kavčič 67,5; 800 m: 8. Korenčan 2:37,4; daljina: 3. N. Kavčič 4,98; krogla: 3. Papler 10,28; disk: 2. Papler 36,00, 6. Mišče-vič 25,75; kopje: 9. Miščevič 21,41; 4x100 m: 10. Triglav 56,2; ekipno: 5. Triglav 65 točk.
M. Kurait
Mladinski klub pri Vodovodnem stolpu
Mladinci, člani aktiva Vodovodni stolp v Kranju, bodo dobili mladinski klub, v katerem bodo razvijali družbenopolitično, kulturno in zabavno življenje. Prostor zanj so našli v vzgojno varstveni ustanovi   Vida šinkovec-Ja-
nina. Ker Kranj trenutno še nima mladinskega kluba, bo mladinski prostor pri Vodovodnem stolpu velika pridobitev ne samo za mladino tega dela Kranja, ampak za celotno mladinsko življenje v mestu. -jk
Sto strelcev za dan mladosti
Občinska strelska zveza Kranj bo pripravila v soboto in nedeljo 23. in 24. maja veliko tekmovanje z zračno puško. V strelskem domu Iskre se bodo pomerili tekmovalci
vseh kranjskih strelskih družin. Prireditelji upajo, da jih bo nastopilo več kot sto. Tekmovanje bo potekalo v soboto od 15.—18. ure, v nedeljo pa od 8.—U. ure.    B. Malovrh
Gozdno gospodarstvo Kranj
razpisuje Ucitacijsko prodajo naslednjih gradbenih parcel
— PARCELE 110/7 k. o. KOVOR v Izmeri 498 in5
— PARCELE 110/8 k. o. KOVOR v izmeri 506 mJ
Licitacijska prodaja bo 22. 5. 1970 ob 9. uri na kraju samem.
SREDA — 20. maja m
5KICA PRIHODOV NA LETALSKO RAZSTAVO   Z OBVOZI
pr15tai015ka stavba PARK. za ostouc AVTOM razstava
GUeRAUCt
Skica letališča in okolice prikazuje, kako bodo lahko vozili avtomobilisti, namenjeni na veliko letalsko razstavo, ki se začne jutri, 21. maja, dopoldan, konča pa 25. maja. Promet po odseku ceste Brnik—Kranj bo enosmeren. Za osebna vozila so pripravili več parkirnih prostorov, ki 1 iti tudi lahko najdete na skici. Dobro je viden obvoz, s katerim nameravajo razbremeniti cesto mimo aerodroma, (ig)
V smrekovem gozdiču blizu razstavnih prostorov stojijo lesene, s slamo krite stojnice, pod katerimi si bodo obiskovalci letalske razstave gasili žejo in lakoto. — Foto: F. Perdan
Prvi dve Izmed kopice letal, ki jih bomo imeli priliko videti med šestdnevno razstavo na letališču Brnik, so pripeljali že pred Štirinajstimi dnevi. Gre za nadzvočna lovca tipa sabre. Reaktivce te vrste so američani uporabljali med korejsko vojno, danes pa ne predstavljajo več zadnje besede letalske tehnike (-Ig) — Foto: F. 'Perdan
Jovanka Broz v Gorenjskih oblačilih
Jovanka Broz si v spremstvu direktorja Gorenjskih oblačil v Kranju Vinka Martlnjaka ogleduje obrat Gorenjskih oblačil na Jesenicah. — Foto: F. Perdan
V ponedeljek dopoldne je obiskala jeseniški obrat Gorenjskih oblačil iz Kranja Jovanka Broz. Nasmejana in simpatična, elegantna v kostimu iz rdečega šantunga si je v spremstvu direktorja Gorenjskih oblačil in šefinje proizvodnje ogledala šivalnico. Z zanimanjem si je ogledala stroje, ki jih uporabljajo pri izdelovanju oblek, ter spraševala delavke, kako se naredi ta ali ona reč.
Obisk šivalnice pravzaprav ni bil naključen. Predsednikova soproga se je z izdelki tega podjetja seznanila že pred leti na neki modni reviji. Nekaj modelov ji je bilo tako všeč, da jih je kupila. Od tedaj ji del garderobe se-šljejo v šivalnicah Gorenjskih oblačil. Jovanka Broz ima najraje enostavne obleke, dobro izdelane in pri katerih se je trenutna moda že obrusila ob eleganci, okusu hi uporabnosti.
Potem ko so ji predlagali, naj bi si ogledala še kolekcijo oblačil na upravi v Kranju, si je visoka gostja odpeljala v Kranj. Med kolekcijo oblek za jesen in zimo se je naj-
bolj navdušila za obleke izdelane iz diolen lofta v svetlih barvah, všeč pa so ji bili tudi kostimi in plašči.
V Izjavi posebej za Glas je na vprašanje, kako ji je všeč kolekcija; Jovanka Broz povedala: »Zelo ml je bila všeč celotna kolekcija. Predvsem zaradi kvalitetne izdelave, kakor tudi zaradi širokega asortimenta. Veseli me, da to dvoje pri Gorenjskih oblačilih upoštevajo. Kot že rečeno, daje kolekcija zelo dober vtis, mislim pa, da je vanj6 vloženega tudi veliko truda. Všeč mi je tudi obrat na Jesenicah.«
Jovanka Broz je še poudarila, kako velik napredek je videti pri naši konfekciji glede na to, da smo dežela brez take tradicije. S kvalitetno izdelavo se lahko merimo z enakimi proizvajalci drugih dežel. Poudarila je še, da ji je všeč, ko se je konfekcija usmerila na izdelovanje oblačil iz modernih blag, ki se lahko vzdržujejo, in so zaradi minimalne nege kot nalašč za zaposleno ženo.
L. Mencinger