Stev. 49 PTUJ, 7. decembra 1956 Letnik Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in urednižtvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj gtev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni ui-ednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — ^ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Letne konference Socialistične zueze Po določilih statuta vršijo osnovne orKaniza<;ije SZDL vsa- ko leto letne konference. Na teh konferencah kritično pregledajo svoje delo in izvolijo novo vod- stvo. Dosedanja praksa jc bila, fia so te letne konference bile januarja in februarja. Letos sc bodo vršile v decembru. Okraj- ni odbor SZDL smatra, da bo s tem poživljeno delo osnovnih organizacij, ker so te v pripra- vah za letno konferenco uredile svoje tehnično poslovanje in istočasno naredile načrt za delo v zimski sezoni. Iz dosedanjih izkušenj vemo. da so marsikje smatrali letno konferenco za formalno stvar. Takšna letna konferenca seveda ni mogla vplivati na izb<»ljšanje dela in povečanje političnega vpliva, ki bi ga morale osnovne organizacije SZDL imeti. V letošnjih pripravah za letne konference je bilo zato poudar- jeno, da mora biti i>oleg kritič- ne ocene dosedanjega dela, osnovali imudarek na razpravi o bodočJ% nalogah in sestavi kon- kretnega delovnega načrta. Za- to so občinski odbori in osnov- ne organizacije SZDL zbirale v mesecu novembru potrebne Po- datke, ki naj služijo za kritično oceno političnega, gospodarske- ga in knltumega stanja na ob- močju posamezne organizacije, Ne-katere organizacij« so to na- logo vzele dovolj resno in imaio danes zbranega mnogo korist- nega materiala, ki bo omogočil članom širšo razpravo o posa- meznih problemih. Tako bodo na konferencah govorili o tem, kako so kmetijske zadruge in njihovi upravni odbori doumeli referat tovariša Kardelja »O na- logah kmetijskega zaidružništva«. O tem referatu so naši ljudje mnogo razpravljali. V veliki ve- čini so se tudi strinjali z osnov- nimi mislimi referata. Kritična ocena dosedanjega dela mnogih upravnih odborov KZ pa kaže, da so se le ti sicer z referatom strinjali, v praksi pa so ostali pri starem. Mnogi upravni od- bori še vedno večino svoje ak- tivnosti usmerjajo v trgovino, vse premalo pa v načrtno po- speševanje in dviganj? naše kmetijske proizvodnje, ki je ta- ko važna, za celotni naš gospo- darski razvoj. Prav zaradi teh ugotovitev bodo morale naše organizacije na vaseh ob priliki letnih konferenc temeljito raz- pravljati o delu in vlogi kme- tijske zadruge ter s svojimi pri- pombami vplivati na to, da bo- do kmetijske zadruge v prihod- njem letu odločno stopile na pot temeljitega in načrtnega dela za dvig kmetijske proizvodnje. Drugi problem, ki ga morajo letne konference vsestransko obdelati, je problem vsebine in načina dela naših organov druž- benega upravljanja. Mi smo v različne organe družbenega upravljanja od delavskih sve- tov, šolskih odborov, stanovanj- skih svetov pritegnili k sodelo- vanju in odločanju nad 5000 dr- žavljanov v našem okraju. Mno- gi izmed teh organov so z do- sedanjim delom pokazali, da s« zavedajo odgovorne naloge, ki jih naš družbeni sistem daje. Trdimo lahko, da večina držav- ljanov, ki delajo v teh organih, kaže veliko pripravljenost za sodelovanje. Kljub uspehom pa vendarle ni še povsod ta-ko, kot bi lahko bilo, in prav zaradi te- ga je potrebno, da letne konfe- rence kritično premotriio delo organov družbenega upravlja- nja, saj bodo s tem pomagale k nadaljnji rasti in poglablja- nju socialistične demokracije. Razumljivo je, da bodo na letnih konferencah raziirsvljali tudi o drugih problemih, iako o kulturno-prosvetnem življenju, o načinu izobraževan,ya, in poli- tičnega vzgajanja n&čsih članov, o lokalnih problemih elektrifi- kacije in podobno. Skratka letne konference naj bodo resen pre- gled dosedanjega dela in proble- mov, ki jih naši državljani v svojem vsakdanjem življenju rešujejo. Seveda morajo letne konference r>ri?'ievati tudi k or- ganizacijski utrditvi. Naj ne bo organizacije, ki v tem času ne bi sprejela novih članov, saj je pokazala pomladanska akcija, ila imamo še mnogo državlja- nov, ki se strinjajo s politiko So<-ialistične zveze, a jih doslej nismo znali vključiti v našo or- ganizacijo. Programi dela, ki jih bodo or- ganizacije na letnih konferen- cah sprejemale, naj bodo čim l>olj konkretni in naj izhajajo iz resničnih potreb in možnosti posamezne organizacije. Prvi sneg je s kopnel Letaisfvo - bodočnost iladlne Letalska šola Aerokluba Ptuj je letos predvsem šolala začet- niški in učiteljski kader, da bi si tako zagotovila dobre in stro- kovne letalce, nosilce letalske dejavnosti v Ptuju. Uspeh ni iz- ostal. To je potrdil tudi občni zbor letalcev, ki je obenem tudi zaključil letošnje leto. Vstopa- mo v novo letals^ko leto z no- vim, obširnejšim programom, izurjenim in številčno močnej- .iim kadrom ter s povečanim le- talskim parkom. Letalska šola razpolaga letos s tremi motornimi in petimi ja- dralnimi letali ter preko tride- setimi padali za skakanje. Sred- stva, ki smo jih dobili na raz- polago, bodo omogočila, da se letalstvo še bolj razširi in utrdi v Ptuju svojo tradicijo. Uspehi, ki so doseženi, dokazujejo, da je letalstvo priljubljen šport ptujske mladine. Letalska šola bo zopet spre- jela veliko število mladincev in mladink. Prijatelji tega športa naj izkoristijo to priložnost in se prijavijo za padalstvo, ja- dralno, motorno letalsko šolo. Prijave sprejemajo do 15. de- cembra t. 1. na Obč. komiteju LMS Ptuj (Obč. LO Ptuj, soba 23). Od 16. decembra dalje bodo redna predavanja. Po tem roku se ne bo več mogoče prijaviti. Šola bo na amaterski bazi. Po končanem pouku bodo kandi- dati leteli na ptujskem letališču. Mladincem, ki bodo uspešno končali šolo, bo omogočeno na- daljnje letenje v športne in tu- ristične namene pri Letalski zvezi, obenem pa bo interesen- tom omogočen sprejem v šolo rezervnih in aktivnih oficirjev ter podoficirjev v jugosloven- skern vojnem letalstvu. V le- tošnji sezoni bo Aeroklub orga- niziral stalno taborjenje za le- talske športnike za pridobivanje športno-letalskih priznanj. Le- talci bodo lahko izkoristili svoj letni odmor na letališču. Tudi na aktivne člane, ki samostojno ne letijo, uprava Aerokluba ni pozabila in bo organizirala le- tenje, ki bo služilo za osebno razvedrilo. Tako se bo izpolnila želja tudi tistim, ki pravijo, da bi vendar enkrat želeli poleteti in občudovati skrivnostne lepote sinjega neba. G. Seja Sveta za delo in delovna razmerja pri OL Ptuj Ustanovljen bo zavod za prekvalifikacijo invalidov Na zadnji seji Sveta za delo in delovna razmerja pri OLO Ptuj je bilo precej govora o ustanovitvi zavoda, v katerem bi lahko zaposlili predvsem in- valide. To vprašanje je v ptuj- skem okraju precej pereče, sai je po podatkih Posredovalnice za delo 614 vojnih in mirnodob- skih invalidov. Čeprav mnogi od njih posedujejo zemljo, ali pa so zaposleni v raznih i>od- jetjih, je še vedno precejšnje število invalidnih oseb, ki pri- čakujejo zaposlitev. Z ustano- vitvijo omenjenega zavoda bi bilo to vprašanje rešeno. Občin- ski ljudski odbor v Ptuju je za- gotovil zavodu potrebne prosto- re, treba, je rešiti samo še vpra- šanje, kakšnih proizvodov bi se lotili. Za to je že na pretekli seji sveta bila imenovana ko- misija, ki pa se je resno lotila dela. Pri razpravi so člani sve- ta sprožili staro in pereče vpra- šanje pralnice in krpalnice v Ptuju, kjer bi ravno tako lahko našli zaposlitev invalidi in žen- ske brez zaposlitve. Nadalje so člani sveta poslu- šali poročilo Posredovalnice za delo, v katerem je nekaj prav zanimivih podatkov in ugotovi- tev. Posredovanica beleži od za- četka letošnjega leta 278 neza- poslenih oseb, na novo pa se je prijavilo 941 oseb. Od tega šte- vila je uspelo Posredovalnici za delo zaposliti 682 ljudi, ki so prejemali oskrbnino, razen tega pa še 416 oseb, ki oskrbnine ni- so prejemale. Kljub temu so iz- datki za oskrbnine izredno ve- liki. Letošnje leto je bilo izpla- čano oskrbnin v višini 3,321.397 dinarjev, za otroške dodatke 2,787.637 din, za zdi-avstveno za- varovanje 1,945.522 din. Razen tega so bili izdeni znatni zne- ski za potne stroške skrbovan- cev na nova delovna mesta. Ti veliki zneski, ki jih mora dajati družba za ljudi izven delovne- ga razmerja, bi bili po nmenju ljudi, ki delajo na posredovalni- ci, manjši, če bi naša podjetja najemala delavce potom posre- dovalnice za delo, kakor pred- videvajo tudi predpisi. Podjetja pa se teh predpisov ne držijo in navadno pošiljajo plan po- trebnih delovnih moči šele ta- krat, ko so delavce že vzeli na delo, ali pa pošljejo kar seznam na delo sprejetih delavcev. Ta- ke primere je zaslediti pri to- varni glinice in aluminija v Ki- dričevem, tekstilni tovarni v Ptuju, pri »Kmetovalcu« v Ptu- ju in ptujski bolnišnici. Posre- dovalnica za delo je predlagala upravnemu odboru in svetu za delo, da sprožijo to vprašanje pred Okrajnim ljudskim odbo- rom, ki naj bi nato opozoril vsa podjetja, da se v tem pogledu držijo pred,pisov. Potem pa bi bilo treba proti kršilcem uvesti stroge kazenske mere. Po poročilu Posredovalnice za delo je sledilo poročilo Inšpek- cije dela v katerem je nakaza- no nekaj problemov in nepra- vilnosti na tem področju. Pred- vsem je bilo govora o pomanj- kljivi delovni zaščiti pri nekate- rih podjetjih. Svet je na koncu poročil in razprave sklenil, da mora takoj pričeti z delom komisija za ugo- tavljanje delovnih mest v go- spodarskih organizacijah in ko- misija, ki naj bi proučila mož- nosti ustanovitve zavoda za prekvalifikacijo invalidov. Pred- sednika obeh komisij bosta na prihodnji seji poročala o rezul- tatih dela. Razen tega je bilo sklenjeno, da" se razpiše mesto uslužbenca na Posredovalnici za delo, ki bi delal na področju poklicne svetovalnice, -r V zadnjih dneh je bil r ospredju svetovnih političnih dogodkov še vedno položaj na Bližnjem vzhodu ter seveda si- tuacija na Madžarskem. Gene- ralna skupščina Organizacije združenih narodov je prav take tema dvema problemoma, po- svečala največ pozornosti. Kakšen je položaj na Bližnjem vzh(xiu, je našim čitateljem znano. V zadnj.h dneh je šlo za to, ali bodo napadalci sledili po- zivu Organizacije združenih na- rodov, da zapustijo egiptovsko ozemlje, ali pa bodo uspeli z raznimi mahinacijami se obdr- žati ali vsaj umik z navedenega področja zavleči. Po zadnjih poročilih je ameri- škim vodilnim poLtikom uspelo prepričati angleško in francosko ter izraelsko vlado o nujnosti takojšnjega umika. Tako sta br.tanska in francoska vlada že najavili umik svojih sil za ob- dobje prihodnjih dveh ali treh tednov. Izraelci pa so svoje sJe menda že umakriili iz bližine Sueškega prekopa. Napadalci so torej po tem, ko se niso mogli pohvaUti z veliko vojaško zmago, irgubili še bitko na diplomatskem področju^ Ob začetku svoje akcije najbrže ni- so prcdv.devali takšnega konca, konca, ki ne pomeni samo po- polnega poloma dejanske akci- je, temveč tudi znatno poslab- šanje domače politične in pred- vsem gospodarske situacije. Znano je, kako je ponesrečena akc.jo razburila angleško jav- nost ter kompromitirala angle- ško konservativno vladajočo stranko med. angleškimi množi- cami. Zelo podobna pa je tudi situacija v Franciji, kjer doživ- ljajo socialisti očitke, da sploh to več niso. Ce k temu prišteje- mo še posledice, ki so se poja- v.le na gospodarskem področju v obeh državah ter seveda tudi drugih na Zahodu, katerih go- spodarstvo je v veliki men od- visno od dobav goriva iz Bl.ž- njega vzhoda, je lahko ugotovi- ti porazno politično stanje v obeh deželah. Nekje so izraču- nali, da znaša škoda zaradi ustavitve plovbe po prekopu mesečno najmanj 250 milijonov dolarjev. Ce bi k temu prišteli še stroške samega napada, se- daj pa še vzdrževanje sil OZN, ki naj zavarujejo področje do umika napadalnih sil ter konč- no škodo, ki je ostala kot posle- dica samega napada, dobini.^ velikanske številke. In po vsem tem? Situacija bo približne takšna, kakršna je b.la pred sa- mim napadom. Nič ni torej čud nega, če je angleški premier zbolel ter moral oditi na oddih. Vprašanje je, ali se bo sploh še lahko vrnil na položaj, ki ga 0(. zavzemal. Angleška javnost namreč nestrpno zahteva spre- membo vlade in takšne politike. POLOŽAJ NA MADŽARSKEM Položaj na Madžarskem še vedno ni ustaljen. Glede na takšno stanje, si je OZN priza- devala, pridobiti madžarsko vla- do, da b. privolila na to, da bi obiskal Budimpešto sekretar OZN Hammarskjold. Madžarska vlada je takšne zahteve že ne- kajkrat odbila, zadnja poročila pa govore O tem, da bo verjetno pristala na sekretarjev obisk. Z obiskom generalnega sekre- tarja Ilammarskjolda bi se, ka- kor računajo v OZN, razčistilo vprašanje, ali sovjetske oblasti, na Madžarskem, deportirajo ma- džarske državljane, kakor se to v svetu zatrjuje, ali ne, kakor to trdijo sovjetski predstavniki in predstavniki madžarske vla- de. GRŠKI OBISK V BEOGRADU Na uradni obisk jc prispel v Beograd ministrski predsednik grške vlade Karamanlis v spremstvu posebne vladne dele- gacije. Obisk bo trajal štiri dni. Glede na to, da med našo drža- vo in Grčijo obstajajo zelo čvrste prijateljske vezi, bodo gostje iz Grčije deležni na vsa- kem koraku prijateljskega spre- jema. Z RAZPRAVE O DRUŽBENEM PLANU ZA 1957 V S KUrjČINI V sredo, 5. decembra t. I., so razpravljali na s^ji skupščine o kmetijskih in drugih problemih Prvi je na skupni seji 5. dec. t. 1. govoril predsednik Sabora LR Hrvatske Vladimir Bakarič. Govoril je o kmetijstvu. Po Ba- karičevem mnenju nismo dovolj proučUi vzrokov naših doseda- njih neuspehov v kmetijstvu in zato nimamo povsem jasne usmeritve, kaj je treba storiti. Tov. Bakarič je dalje dejal, da valimo običajno vso krivdo za neuspehe v lonetijstvu na tako imenovano administrativno obdobje. Toda vzroki teh ne- uspehov so mnogo globlji. An- keta o denarnih dohodkih in iz- datkih kaže, da doteka v celoti blizu 40 odst. denarnih dohodkov kmečkih gospodarstev izven kmetijstva, kar pomeni, da kmetje beže od kmetijstva, ker se jim drugod obeta večji za- služek. Tov. Bakaric je govoru naio o cenah kmetijskih pridelkov in dejal, da bi najbolj ustrezale proste cene. Potem je govoril o položaju na kmetijskih posest- vih. Na kmetijskih posestvih je za- poslenih kakih 88.000 ljudi ali blizu 5 odst. vsega na družbenem sektorju gospodarstva zaposle- nega osebja. Klmetijska posestva pa dajejo samo za kakih 10 do 14 odst. večje donose kakor pri- vatna. To so sramotno nizki do- nosi. Ne smemo pozabiti, da gre za socialistična gospodarstva, torej za takšna, ki bi morala biti gonilna sila napredka v kmetij- stvu. Namesto da bi bil donos pšenice 50 do 90 metrskih stotov na hektar, je komaj 20. In to se dogaja v času, ko se dežela bori za vsak kilogram žita. Tu bo treba s tehničnimi ukrepi polo- žaj temeljito zboljšati. Vladimir Bakarič je govoril na koncu o glavnih vzmeteh za na- daljnje uspehe. Po njegovem mnenju je gla\'no, da hitro pre- osnujemo vsa socialistična go- spodarstva v sodobna gospodar- stva. 2e v dveh, treh ali štirih letih bi lahko povečali donos pšenice na dobrih 40 metrskih stotov na hektar, koruze pa 50 do 60. Ce pa hočemo to doseči, moramo temeljito zavihati ro- kave. Treba je proučiti procese na socialističnem sektorju in na vasi ter jim naglo in pravočasno prilagoditi vse instrumente. Ljudski poslanec Hasan Brkič je govoril o zvmanji trgovini. Dejal je, da računamo z znat- nim povečanjem obsega naše zunanjetrgovinske izmenjave. Poslanec Kiril Miljovski je govoril o osebni potrošnji in de- jal, da je ni moč omejiti samo na vprašanje lagodnega ali manj lagodnega življenja neposrednih proizvajalcev, marveč da je to zelo važno gospodarsko vpraša- nje. Po mnenju Miljkovskega bi morali uveljaviti spremembe v realnih plačah oziroma življen- skem standardu delavcev. Upo- staviti bi morali takšen meha- nizem v gibanju plač in živ- ljenjskih stroškov, da bi se plače sistematično spreminjale v skladu s spremembami v živ- ljenjskih stroških. Ljudski poslanec Franc Arh je govoril o nekaterih vpraša- njih delovne storilnosti in plač- nega sistema v Železarni Jese- nice in dejal, da sedanji pred- pisi o plačah onemogočajo večji zaslužek jeseniškim delavcem, ki delajo v skupinah. Poslanec Arh se je zavzel za to, da bi plače v letu 1957 zvišali z večjo storilnostjo in da bi tako zago- tovili večje plače tistim delav- cem, ki največ prispevajo k uspehu posameznih proizvodnih skupin in vsega kolektiva. V družbeni plan za 1. 1957 bi bilo po njegovem mnenju treba brezpogojno vnesti načelo, da mora novi plačni sistem sloneti na neomejeni stimulaciji uspe- hov v proizvodnji in da mora imeti presežek storilnosti za po- sledico tudi večjo plačo. Razpis za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. febr. do 30. junija 1957) Petmesečni tečaj Politične šo- le pri CK ZKS daje osnovno ekonomsko-politično izobrazbo predvsem delavcem in delav- kam. ki se že udejstvujejo v delavskem upravljanju in v družbenih organizaciji. Prijave za sprejem v šolo po- šljite na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Par- mova 37, II. trakt, do 31. de- cembra 1956, hkrati pa tudi na svoj o<>činski komite. V prijavah navedite osebne podatke o dokončanih šotah ol tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, ci osnovnem poklicu in zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov. Sola ima internat, ki je na- menjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na ob- činskem in okrajnem komiteju ZKS svojega področja. O spre- jemu v tečaj bo vsak posamez- nik pismeno obveščen in sicer naimanj 14 dni nrr . ; -;četkom tečaja. Ooorozirlo odlikovancem »Da bi uredili in osigurali po- polno izvajanje Zakona o zdrav- stvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, vsem nosilcem Spomenice 1941, odlikovancem z redom Narodnega heroja, z re- dom Karadjodjevičeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in z redom ozircmia z Zlato r^daljo Obiliča, vabimo vse no- silce navedenih odlikovanj in spomeničarje, da se takoj prija- vijo pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Ptuju, Zrinsko Frankopanska l/II de- sno v sobi št. 21, s seboj mo- rajo obvezno prinesti vse listi- ne, s katerimi se lahko pn-edsta- vijo kot nosilci navedenih odli- kovanj. Prijaviti se morajo vsi, to je tudi tisti, ki niso zaposleni in socialno zavarovani. V kolikor ni več samega nosilca navede- nih odlikovanj, se naj zgiasi najstarejši član dnižine.« Ctoajni zavod za socialno zavarovanje Ptuj 2_ TTIU, 7. DECEMBRA yy»6 iZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJEV * IZ NAŠIH KRAJ 16 ODLIKOVANIH PTUJČANOV Na slavnostni seji občinskega ljudskega odbora Ptuj 28. no- vembra 1.1. v 2:vezi v dnevom republike je bilo odlikovanih 16 občanov občine Ptuj, in sicer 5 z Ordenom, dela III. reda in H z Medaljo dela. Na slavnostni seji je govoril o dnevu republi- ke predsednik občine tov. Jan- ko Vogrinec. S te seje sta bili poslani pozdravni brzojaviki predsedniku republike tov. Titu in predsedniku Izvršnega sveta LRS tov. Mihi Marinku. Z Ordenom deda III. reda so odlikovani: Rudi Bratec, direk- tor Mlekarne Ptuj, Aleksander dr. Kuhar, ravns.telj bolnišnice Ptuj, Drago dr. Praunseis, pri- marij bolnišnice Ptuj, Alojz Retelj, direktor kmetijskega go- spodarsitva Domava. Rudolf Se- lan, asistent obrito vodje Tovar- ne glinice in aliuninija Kidri- čevo. Medalje dela so dobili: Feiliks Ceček, vodja obrata Tovarne glinice in aluminija Kidričevo; Fran jo Drobnjak, vodja strojnih delavnic v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo; Anton Kancler, sodnik Okrajnega so- dišča Ptuj; Pavel Ketiš, komer- ciaJm direktor Tovarne glinice in aluminija Kidričevo; Lovro dr. Ldfpič, sodnik Okrajnega sch difilča Ptuj; Jože Zupan, delo- vodja v »Mlekarni« Ptuj; Franc Rottiih, pomočnik obratovodje pianame v Kidričevem; Franc Novaik, kmetijski tehnik pri OLG Ptuj; Teodor Bedemjak, uslužbenec OLO Ptuj; IvanBo- hafc, žef uprave za dohodke pri OLO Ptuj. Idcreno čestitamo! PRIPRAVE NA DAN JLA V PTUJU Občinsia ljudski odbor Ptuj psipravlja za obveznike pred- vojafike vzgoje Ptuj proslavo za gan JLA — 22. december, ko bodo v občini Ptuj farmirani odredi predvojaške vzgoje po krajih. Po tem dnevu bo zaičel teoretični jvouk v odredih, ki mu bo poOeti zopet sledilo taiborje- nje pn Lovrencu ali drugje, ka- kor bo pač to txrej€no. Tudi v gamizijiJLA Ptuj bo letos svečana proslava dneva JLA, ki jo pri,pravlja Občinski odt)or SZDL skupno z gamizijo JLA Ptuj. Program celotne proslave za pripadnike JLA in obveznike predvojaške vzgoje še ni dokcčsčno izdelan. Ne- dvomno pa je, da bo lefbošnja jMtJsIava vsebovala bogate iz- kušnje iz programov prejšnjih proslav, ko so bile v gaimiziji JLA v Ptuju razstave in pcire- drtve ter na predvečer prazni- ka v Titovem' domu in v Domu JLA v Ptuju Tudi ob letoš- njem prazniku JLA pričakujejo v gaimiziii JLA Ptuj večje šte- vilo odlikovanj, p>ohval in pri- znanj zglednim vojakom, pod- oficirjem in oficirjem ter tudi nekaj praktičnih nagrad. Baritonist Vladimir Košir je pel na ptujski proslavi Dneva republike Na letošnji proslavi dneva re- publike, ki je bdla za vse obča- ne 28. nov 1.1. zvečer v Tito- vem domu ob števUni udeležbi mladinne in odraslih, je govo- ril o prazniku republike ter o miroljubni politiki Jugoslavije in o političnem i>oložaju v sve- tu sekretar OK ZKS Ptuj tov. Ignac Voljč. Po njegovem govo- ru je bil celovečerni koncert člana novosadske opere tov. Vladimir j a Košira, doma iz Ha j- dine ob sodelovanju godalnega orkestra DPD »Svobode« in Glasbene šole Ptuj pod vod- stvom dirigenta tov. Draga Ha- sla. Baritonist tov. Vladimir Ko- šir je pel partizanske in narodne pesmi ter odlomke iz oper, na klavirju pa ga je spremljal di- rigent orkestra marilborske Ope- re. Buren aiplavz po vsaki točld koncerta je bil tov. Koširju do- kaz priznanja za prijetno petje, glede katerega je biio slišati tudi po koncertu zelo liai^cave iz- jave. Zal pa je potrebno ob tej priložnosti svetovati mladini, ki zasede prostore na balkonu btlizu odira, naj bo na prirecMt- vah in koncertih bolj zbrana in uvidevna, da s svojim šepeta- njem ne bo motila drugih. Društvo prijateljev mladine je prevzelo iniciativo za novoletno jelko Društvo prijateljev mladine v Ptuju je zopet prevzelo inicia- tivo za letošnje prireditve oterog Novoletne jeOke po šolah in te- renih in že pripravlja program teh prireditev. Kot že lansko l^to. t)o t«di letoa obdaritev najagilnejših pionirskih odtredov pri Novolet- ni jelki s sankami, smučmi in podobnim, kar bo siu^ovzim- ^ih mesecih vsej mladini. Po- nekod bodo pripravili poJeg ko- lektivnih tudi indiA-^duaine ob- daritve (socilno in zdravstveno ogroženih otrok). DPM Ptuj bo tudi letos po- skušalo vplivati na starše in ixxiitelje, da bodo cJoma obdari- li ob Novem letu svoje otroke in da bodo skupne prireditve pod Novoletno jelko res name- njene \'sem otrokom. Seveda bodo te prireditve v celoti uspe- le le ob veliilcem razumevanju staršev, druištev, organizacij in podjetij ter ob zadostni pomoči odboru za organizacijo novolet- nih prireditev, pogostitev otrok po šolah, vrtcih in terenih. Stolp v parku bo urejen za stalne razstave Po otvoritvi etnografskega od- delka ptujskega muzeja 29. no- vembra 1.1. So navzoči predla- gali, da bi biilo zelo pamelno ki koristno posneti na magneto- fonski trak ljudsike govorice in petje v okraju in bi taiki po- sneli, zlasti če bd jih bilo mo- goče predvajati obitskovalc^ etnogr^skega oddelka, vsaj ko prihajajo v v^jih skupinah, iz- popolniiLi oziroma poživeli zbir- ko. Zivopisna haloška, slovenj e- goričfca, ptujsikopolijska in drav- skopoljska govorica in petje bo izpojpolnilo itak bogato oprem- ljen etnogarafsiki oddelek muze- ja v Ptuju, zlasti tiste ljudske pesmi in popevke ter rami obredni napevi, ki jih pojejo samo še najstarejši prebivalci v okraju. Teh je žal vedno manj in kot kaže, bo z njimi izumrlo marsikaj, kar bi se še dalo ohraniti poznejšim rodovom. Funkcionarii Muzeja Ptuj so obljubiili, da bodo poskus aM ob pomoči ljudske oblasti drugo leto to zamisel uresničiti. Vsekajkor je zanimiva tudi 'iz- java upravnika Muzeja tov. Franja Gumilarja ob tej prilož- nosti, da je sedaj na vrsti pri- rodopisni oddeilek ptujskega muzeja, v katerem bodo zbrani izredni primeri flore in faune v okraju. Nad^je je napo\'edal tudi premestitev vinarskega od- delka iz stolpa v parku ob Dra- vi v prostore na gradu, nakar bodo prostori stolpa v parku urejeni za stalne razstave v Ptuju. Dosilej je tmiu namenu slu&la sejna dvorana občin^^ke- ga Ijudtekega odbora Ptuj ter dva prostora v arheološkem od- delku muzeja v Pt^iju.. Zamisel premestitve vinarskega oddelka na grad in določitev tega me- sta za stalne razstave je dokaj posrečena. Ptuj je vedno pogre- šal primeren prostor za stalne razstave v sredini messta. Dan republike v Dornavi SZDL je z lepaki vabila vašča- ne k proslavi Dneva republike. Kljub slabemu vremenu, je bila dvorana zadružnega doma do kraja napolnjena. Himni, ki so jo uglasili pionir- ji, so pritegnili še ostali. Govo- ru, ki je poudaril pomembnost dneva, so sledile pisane točke sporeda, pri katerih so sodelo- vali: cicibani, pionirji, Prosvet- no drvištvo in TVD Partizan. Kakor je žel odobravanje na- stop cicibanov in manjših pio- nirjev zaradi svoje prisrčnosti, večjih pionirjev zaradi zelo le- pe izvedbe, tako je žela montaža Kajuhovih pesmi pod naslovom »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti«, kar so izvajali člani Prosvetnega društva, vse odobravanje zaradi umetniške globine dela in zaradi zelo doži- vetega in dovršenega prednaša- nja. Navdušile so tudi simbolič- ne vaje mladincev zaradi sklad- nosti in strumnosti ter svoje- vrstnosti, vaje mladink pa za- radi izredne harmonije in meh- kobe gibov. Kmetijska zadruga Dornava je vključila v program prazno- vanja obdarovanje učencev, ki so najbolje napisali nalogo o varčevanju. Tov. predsednik Kmetijske zadruge pa je pred obdarovanjem spregovoril zbra- nim zelo utemeljene besede o zadružnih hranilnicah in poso- jilnicah, včlenjenih v vrsto činl- teljev za razvoj socializma. Z veseljem in ponosom je preje- malo 23 učencev iz rok tov. predsednika KZ hranilne knji- žice z vlogami od 300 do 500 dinarjev. Pomembnost Dneva republike je bila podčrtana tudi z razde- litvijo diplom posameznim čla- nom kot tudi vrstam TVD Par- tizan. Se prav posebno prisrčen del proslave je bil sprejem ciciba- nov v pionirsko organizacijo. Sprejemne besede z dobrodošli- co najmlajšim je izrekla načel- nica pionirjev tov Ši>elca, pio- nirski pevski zbor pa je zapel »Pionirsko*. Društvo prijateljev mladine pa je sprejem še po- sladkalo. Tako je Dornava lepo in pri- jetno proslavila zgodovinsko po- membni dan naših narodov. M. nHuretinci Socialistična zveza del. ljud- stva je pred kratkim razprav- ljala o svojih problemih. Ob tej priložnosti so tudi sestavili kan- didatno listo ljudi, ki naj bi bili na bližnjih volitvah v organizči- ciji izvoljeni v organizacijsJce od- bore. Izbrani so bili najdelav- nejši, kar samo taki lahko zasta- vijo vse sile za hitrejši razvoj na naših vaseh. Miklavž pri 0>moiu Pri Miklavžu so pionirji in pionirke že v nedeljo slovesno praznovali Dan republike, ko so pripravili akademijo, na katero so povabili svoje roditelje. Ti so pred tem izvolili novi šolski odbor. Igralska skupina prosvetnega društva pa je uprizorila dramo Dekle s Trente. Pod vodstvom režiserke tov. Olge Verstovšek, ki je s svojo igralsko rutino pripomogla k prijetnemu raz- položenju številnega občinstva, so se vsi igralci dobro odrezali. Želi so obilo priznanja in so tudi igralci s krajšimi vlogami zelo dobro prišli do izraza, kar nam daje poroštvo, da bo tudi v bodoče v tej povečani igralski di-užini ugodno vzdušje. Ponovno se bodo predstavili 9. decembra popoldne, ko bodo ustregli želji domačinov, ki radi gledajo gledališke predstave. SV Praznovanje na Polensahu Po dolgotrajnem premoru je Polenšak znova zaživel. Ob pri- pravah na 29. november, naš največji praznik, se je zlasti razgibala mladina in pionirji. Sodelovali so tudi člani ZK in SZDL. Pripravljalni odbor je imel polne roke dela. Končno se je napolnila dvo- rana gasilskega doma. Okoli dve sto ljudi je z zanimanjem sledilo bogatemu sporedu. Pred- sednik krajevnega odbora je v svojem slavnostnem govorni označil pomen 29. novembra. Ni pozabil tudi povezati našo da- našnjo politiko z osnovnimi tež- njami vseh miroljubnih naro- dov. Učiteljstvo je s pionirji na- študiralo pester program, ki je trajal polni dve uri. Zelo dobro se je izkazal pionirski mešani pevski zbor, ki je zapel več partizanskih in ljudskih pesmi. Član SKUD »Nataša« pa je ob spremljavi harmonike zapel ne- kaj partizanskih in dalmatin- skih narodnih pesmi. Za zaklju- ček pa so mladinci, člani SXUD »Nataša«, zaigrali dramo eno- dejanko Mati. Praznovanje 29. novembra še ni bilo menda nikoli tako slav- nostno in veličastno kakor letos. Mladina je poskrbela tudi za zabavo. Veseli pari so se zavr- teli na odru. Razpoloženje in zadovoljstvo je vladalo pri vsa- kem omizju. Na Polenšaku si želimo še mnogo tako skrbno pripravlje- nih prireditev. -a Iz Frankcvc pri Ormožu Kljub temu, da je ime ormo- ške bolnišnice za tuberkulozne med tukajšnjim prebivalstvom zelo dobro zapisano, moramo povedati nekaj o svojem zapa- žanju. Sicer to ne gre na rovaš bolnišnice, pač pa na račun ne- katerih brezvestnih bolnikov, ki se v njej zdravijo. V noči med 10. in 11. novem- brom t. 1. smo namreč imeli pri- ložnost poslušati in opazovati štiri bolnike iz te bolnišnice v naši vasi, kako so v vinjenem stanju in v bolniških oblekah razsajali okrog ter motili nočni mir. Enega izmed njih, Punčeca Jui-ija iz Obreža, smo prepo- znali med njimi. V tem primeru gre gotovo za nediscipliniranost posamezni- kov, ki so gotovo odšli brez znanja in dovoljenja zdravnika iz bolnišnice. Ljudje menijo, da njihov postopek ni pravilen, ker je v posmeh trudu zdravstve- nega osebja in pripravljenosti ljudske oblasti, ki z brezplač- nim zdravljenjem skuša bolnim državljanom pomagati k zdrav- ju. PJ. Komisijska trgovina, Ptuj, Murkova ul. 3, poziva stranke, ki so dale blago v prodajo v letu 1955 in ni bilo prodano, da ga dvignejo najpozneje do dne 22. decembra 1956. Kasneje se blago ne bo izdajalo in bo za- padlo. Lep kulturni večer na VIčavi - v počastitev Dneva republike Vičavski prosvetni delavci so pripravili številnim udeležen- cem proslave v počastitev Dne- va republike prijetno presene- čenje. Spored, za katerega sta poskrbela dr. Pavličeva in prof. Hasl, je bil skrbno izbran, brez s« t-nf vsakdanie zunanje buč- nosti, pa zato vsebinsko toliko poiiieji,!. Oosegal je pol'O ;">.■■'-, rt n -'-^-r. govor, deklamacije in igranje >oiistov na violino ob spremlja- vi klavirja. Ženski zbor je za uvod zapel Simonitijevo pesem Naša repu- blika in z dobrim podajanjem ustvaril med poslušalci primer- no čustveno razpoloženje, ki so ga razimisko podkrepile misli, ki jih je vseboval slavnostni govor prof. Tomšiča. Nato so menjaje se nastopali deklama- torji (Milan Vogrinec, Majda Arharjeva in Marija Belovič) ter violinska solista Olga Pav- ličeva in Adolf Krček, ki ju je na klavirju spremljala Vera Gjurasek. imena recitiranih pe- snikov in naslovi pesmi (Srečko Kosovel: Rdeči atom in Drevesa v dolini, ter Mitja Šarabon: Mi- sli III in IV) in imena glasbe- nikov, katerih dela so izvajali (Etienne Mehal, Mozart, Čaj- kovski in Handel), sama dovolj govore o izbranosti in globini sporeda. Proslavo je lepo za- ključil spet ženski zbor, ki je zapel najprej Borovo-Kuharjevo Skozi mesečino, veter, sneg (združeno z zborno recitacijo), nato Prelovčevo Oj Doberdob in končno učinkovito Gobčevo Pe- sem o svobodi. Prav posrečena je bila tudi počastitev najzaslužnejših vi- čavskih prosvetnih delavcev s skromnimi knjižnimi nagrada- mi: prof. Hasla in učiteljice Tomšičeve za vodstvo ženskega pevskega zbora, tov. Aličeve za tiho, požrtvovalno knjižničar- sko delo ter tov. Vrbnjaka, ki ima kot skrbni predsednik grad- benega odbora za postavitev vičavskega kultuniega doma največ zaslug, da so taki kul- turni večeri na Vičavi sploh možni. Vičavci si takih izbranih lite- rarno-glasbenih večerov še že- limo, prijetno in kajpada tudi potrebno zabavo pa naj nudijo posebni družabni večeri. (Nadaljevanje) Referat, ki je obravnaval na- loge pri urejanju in obnovi sa- dovnjakov, je prikazal, kako ve- liko važnost je imelo sadjarstvo v času, ko še ni bilo nekaterih poljskih rastlin: krompirja, ko- ruze itd, V tej dobi je bUo sveže in suho sadje pomembno živilo za prehrano prebivalstva. Cun so navedeni poljski pridelld pol- nili shrambe, je takratno sad- jarstvo začelo i>ešati, V času večjega razmaha ško- de po ameriškem kaparju, zlasti med drugo svetovno vojno, pa je bil zadan smrtni udarec sad- nemu drevju v izrazitih sadjar- skih predelih. Izstradano drevje je bil kaj lahek plen škodljiv- ca. Drevesa so sc redčila iz leta v leto. Vsa prigovarjanja in navodila oblasti niso dovolj za- legla. Se danes najdemo lastni- ke sadnega drevja, ki kaj malo- marno klestijo plodove z dreve- sa v rodnih letinah, sicer se i>a za drevo ne brigajo. Imamo za- nesljiva sredstva, škodljivca po- znamo, samo volje je treba za ponovni dvig sadjarstva v go- spodarsko važno panogo. Značilnosti naših sadovnjakov so: 1. Pregosto zasajena sadna drevesa, kar vpliva na manjši in kakovostno slabši pridelek. 2. Onemogočeno pravočasno in pravilno izvrševanje vseh sad- jarsko* tehničnih del zaradi raz- lične vrste — tudi slabih vrst — poletnih, jesenskih in zimskih sort, 3. Visoka sadna drevesa po- vzročajo težavo pri negi dreve- France Novak: Zborovanje sadjarjev v Novem mestu Kako nal obnavilamo sadovnlake sa in obiranju plodov. Čiščenje in škropljenje zato večkrat opu- ščamo ali polovičarsko izvede- mo. 4. Gnojenja in škropljenja ne izvajamo, zato nimamo rednih donosov aU pa sadje, ki je spo- sobno le za predelavo. Za tako sadje najdemo kupca priložnost- no in temu primerne nizke cene sadju. 5. Sadje obiramo prezgodaj, ne sortiramo pred prodajo, pi-i prevozu nismo pazljivi in rani- mo še tiste plodove, ki jih ni- smo pri obiranju. Slabo pri- pravljeno sadje za trgovino — mešane sorte v istem zaboju — so posledica slabe kupčije. 6. Slaba oprema za škroplje- nje, obiranje, sortiranje, odpre- ma in slabi stroji so vzrok sla- bega dela in neuspeha. Razmerje po republikah FLRJ je za LRS slabše kot v LR Sr- biji, LR Bosni in LR Hrvatski. LR Slovenija je na četrtem me- stu v sadjarstvu. V merilu vse države ima LRS 1,1"/« sadovnja- kov od skupne površine, od skupne kmetijske površine 2,3*'o in od skupne obdelovalne povr- šine pa 4"/«. V pogledu rodnosti napram letini 1939 je stanje naslednje; jabolk 1935 — 88.000 ton hrušk 9.200 „ sliV ^ 5.000 „ Navidezni višji pridelki nas ne smejo zavajati na misel, da bolje sadjarimo kot pred 16. le- ti. Leta 1955 smo imeli tako obilno rodnost kot že dvajsetlet- ja ne, dočim je biLa letina 1939 le povprečna sadna letina. Pri preračunavanju kalorične vrednosti vsega pridelanega sad- ja v letu 1955 dobimo vrednost 67 milijard 490 milijonov kalo- rij. Ta kalorična vrednost je enaka 40.000 tonam govedine, za kar bi hiln potrebno l^M.OOO glav odrasliiT goved po .5U0 kg s 30®;m klavnosti ali 2370 vago- nov pšenice, to je 17.000 ha njiv s povprečnim pridelkom 14 q na 1 ha. Res je, da sadje nima to- liko beljakovin in tolšče, razen nekatero lupinasto sadje, ima pa nrmogo več vitaminov, ki so za prehrano ljudi neobhodni. Pri primerjavi navedenih šte- vilk ne smemo pozabiti, da se- danji naši sadovnjaki niso eno- smerni koristniki zemljiič, kei služijo istočasno pridelovanju krme, paše, njivskim kulturam itd. Za u'"^ditev sadovnjakov je potrebno usposobiti sadjarske pomočnike, ki v danih potrebah stojo interesentom na razpolago. V našem okraju imamo 25 sad- jarskih pomočnikov, ki so stro- kovno sposobni pomagati pri iz- vedbi najvažnejših sadjarskih opravil v nasadih. Naloge sadjarskih pomočnikov in sadjarskih mojstrov so: 1. organizirati in nuditi pomoč sadjarjem pri urejanju sadov- njakov; 2. svetovati sadjarjem, da po- drejo nerentabilna sadna dre- vesa; 3. vodijo čiščenje drevja, red- čenja krošenj, pomlajevanje ne- gospodarskih sort ali preceplje- vanje sort, ki jih ne želimo; 4. svetovati količino, način, vrsto in čas gnojenja drevju, voditi škropilne akcije, prika- zati pravi ^ in pravilno obira- -aluBJus UT outeadpo 'eCpes eCu vanje sadja za domače potrebe. Za ta dela je treba sadjarske pomočnike primerno honorirati oziroma jih naj KZ nastavijo z mesečnim pavšalnim zneskom KZ, ki ima interes da se sad- jarstvo obvaruje in obnavlja kot gospodarska panoga tud za bo dočiiost, mora iianj nekaj žrtvo- vati, sicer bo sadjarstvo nega- tivna panoga. Obnova in uredi- tev sadovnjakov je v interesu sadjarjev samih. Novi nasadi dajejo tržne viške komaj ix) 10 do 15 letih. Vsako zanemarjanje oziroma odlaganje obnove ima daljnje posledice, zato je vsaka brezbrižnost do sadnega drevja, povsod tam, kjer je doslej do- našalo vidne dohodke, neupra- vičena. Nadaljnji referat je obravna- val predelavo sadja v okviru KZ. Prikazana je velikanska škoda s tem, da mnogo sadja segnije, sc predela v žgan,ie in sadjevec Jako malo sadja sc predela v okusno jed kot je marmelada, mezga, kompot, sla_ dosok, suho sadje in drugo, kar je hranilno, krepilno in hladilno za otroke, bolnike, rekonvale- scente in zdrave ljudi za spre- membo in dopolnilo obroku. Prikazan je primer v KZ Ga- brovki, kjer so lani predelali jabolka v jabolčni sok in ga te- kom poletja kaj hitro razprodali nad 50 hI, Pili so ta sok celo stari »šnopsarji«, ki jim je ske- leža žgana pijača do tega po- skusnega pitja soka, bila edina krepilna pijača. Zavod za pospeševanje gospo- dinjstva razpolaga z 1 Bauma- novim pasterizatorjem in vrši £>ropagandna predavanja povsod, kjer so pogoji in interes za to. Kakor drugi narodi, naj bi tudi mi imeli v vsaki hiši, zlasti tam, kjer v bogati sadni letini sadje za plotom gnije, polne skrinje suhega sadja, kompotov, sokov in vsega, kar ne stane posebnih priprav in preparatov za dneve brez sadne letine. Ni potrebe, da stradajo bolniki m deca vsega, kar nam nudi sadovnjak. Za predelavo brezalkoholnih pijač rabimo sadje kislih zim- skih sort jabolk, hrušk, črni ri- bez, grozdje, borovnice in vse vrste samorodnic. Posebno pri- poročljiva jabolka so: mošan- colj, bobovec. laška trdika, oar- jevič itd.; hruške: tepka, vinska moštnica itd Sorte sladkice in žlahtna jabolka so za sladosoke manj prunerna. Iztisnjen sok naj teče iz kedi skozi aparat, ki stane 16.000 din, da doseže sok 70 do 75 stop. C toplote in ga točimo v dobro oprane steklenice ali stekleno balone; ki naj se zamašijo s plulovim zamaškom ali še bolje z gumijasto kapico, ki stane 15 din in je neomejene trajnosti. To je v glavnem vse delo, da pridemo do soka sadja v nepo- v'retem stanju, kjer ostanejo v soku vse sestavine plodov ne- poškodovane. Pijača ne vsebuje alkohola. Referat o delu znanosti v sad- jarstvu nam je prikazal ogrom- no delo, ki čaka ono skupino sadjarjev, ki naj pomagajo tudi praktiku z znanstvenimi izsled- ki. (Koaioc prihodnjič) PTUJ, 7 DECEMBRA tQ56 Andrej Kovač, bibliotekar: Ptuj in okolica v pesmi in povesti Nadaljevanje Naslednje delo Ane Wittule, ki obravnava motive iz nekda- njega Ptuja, je roman iz spod- nještajerske predmarčne dobe z naslovom »Dekle Ančka od Zla- tega noja« (Die Jungfer Nannett vom Goldenen Straussen). No- vejša izdaja je izšla v Grazu leta 1922. Glavno dejanje te meščanske povesti se odigrava v barvarni rranca Muhrlanda v Gosposki ulici, danes je v tem poslopju zadružna gostilna ptujske ple- tame (nekdanji Wagrandl). Pod Muhrlandom je mišljen pisate- Ijičin stari oče Franc Landwehr, ki se je preselil iz severne Nem- čije najprej v Ormož, od tu pa leta 1819 v Ptuj, kjer je kupil omenjeno hišo in začel v nji barvarsko obrt. Kot smo že omenili, je uspevalo v spod- njem delu mesta še eno barvar- sko podjetje Reiter. V tem ro- manu srečujemo zopet starega znanca doktorja Neisa, .Otilijo iz strojarske hiše v Zgornji dravski ulici in še nekatere druge. Bilo je leta 1834 konec febru- arja, s streh se je talil sneg. Južni veter je hotel prinesti pomlad preko starega knežjega in komornega mesta. Barvarski mojster Franc, oče devetih otrok, je stal na dvorišču in za- skrbljeno gledal proti pr\^emu nadstropju, kjer je v vogalni sobi obkrožalo ženo Roziko vseh devet otrok. Ni minulo dolgo in Rozika je po neizrečenih bole- činah podarila življenje dečku, ki pa je hitro po porodu umrl. Od tega časa dalje je barvar- jeva žena vedno bolj hirala. De- belušasti zdravnik Neis, ki ie po takratnem običaju najčešče zdravil s puščanjem krvi, je bolnico pogosto obiskoval, prav tako tudi njegova pastorka Ančka. Toda ko so ob svetlih sončnih žarkih obletavale prve lastovke hišna slemena, se je oglasil mrtvaški zvon. Barvar- jeva Rozika je dotrnela in še pred smrtjo priporočila prijate- ljici Ančki iz gostilne »K zla- temu noju« svoje otroke---- V Gosposki ulici ie bil v prejšnjih stoletjih žitni trg. Nasproti bar\'^arne in nekoliko vstran je stala gostilna »K zla- temu noju« (poznejši hotel Osterberger, danes Dom armije). Tu se je pred vhodom v grajsko uličico v železnem kroeu zibala čudno izoblikovana zlata žival, v kateri si le z živahno fanta- zijo spoznal noja. Izpod skod- Ijaste strehe so gledala okna plesne dvorane (redoute), v pri- tličiu pa je bila velika gostil- niška soba. Zraven kuhinie so uredili majhno kavarno, ki je bila sicer nred hišo v senci ole- androv. V posebni meščanski izbi pa so se svetili kositrni vrči in ročke. Izpod lesenega stropa je visela nad stalnim omizjem v stekleni skrinjici s svilenimi rožnimi in trnkovi okrg5pna te- sarska tesla (široka tesarska sekira), cehovski znak te obrti. Ko je tu umrl gostilničar Straus, je poročil njegovo vdo- vo Alojzijo zdravnik Neis, ki so ga poznali v Ptuju kot velikega jedeža, saj je bil ves zaljubljen v kuhinjo svoje žene, ki je slo- vela kot kuharica daleč na- okrog. Bil je ljubitelj puranov, o katerih je pravil, da mu je eden za južino preveč, za dva jedca pa bi to bilo premalo. Od Strausovih otrok je bila najbolj ljubezniva Ančka. Iz svoje sobice je često zrla proti gradu, čigar obzidje je bilo po- rastlo z drevjem in listjem ter naznanjalo letne Čase. V maju so tam zelenela lipe, v jeseni pa se je veter poigraval z rdečimi listi divje vinske trte, ki se je" vzpenjala po sivih kvadrih graj- skega zidu. K »Zlatemu noju« je po srnrti svoje žene često zahajal bližnji barvar in se začel zanimati za ljubko doktorjev© pajstorko. Ko je njena mati to opazila, je ra- čela nasprotovati tej zvezi, da je barvar presiroma5en. Jesen leta 1834 je prinesla bogat vinski pridelek. Ljudje so imeli polne roke dela in poza- bili na ženitev Neisove Ančke, ki se je kljub materinemu na- sprotovanju poročila 9, novem- bra. Poroke nista praznovala v Ptuju, temveč v daljnem Olim- ju pri Podčetrtku, v starem grajskem poslopju. Svati so bili pogoščeni v vinski kleti, ki je bila nekoč samostanska apote- ka, vzidana v okroglem stolpu. Olimje, ki ga opisuje pisate- ljica v tem romanu, je zaselek z gradom, o katerem pravi izro- čilo, da ga je sezidala sv. He- ma v letu 1015. Poznejši po- sestniki gradu so bili Mordaxi in znani grofje Tattenbachi. V letu 1661 so v tem gradu usta- novili samostan reda paulince^'. Ko je cesar Jožef II. leta 1786 samostan ukinil, je prišlo nje- govo premoženje pod verski sklad. V letu 1804 so postali njegovi lastniki grofje Attemsi. Za Ančko se je začelo pri šte- vilni barvarjevi družini, med štirimi deklicami in petimi deč- ki, novo. težavno življenje. Nova, 25-letna gospodinja je pridno pomagala pri barvafski obrti svojega moža - vdovca. Barvarji so dnevno pripravljali v kotlih indigovec, modro in- dijsko barvilo za barvanje do- mačega platna, ki so ga takrat ljudje sami tkali in ga nosili v mesto k barvarju. Ženske so si dale platno za svojo obleko natisniti s pestrimi vzorci, ki so jih v barvarni izdelovali s težkimi modeli ob posebni mizi. Mlada gospodinja se je vozila tudi na sejme v daljni Rog&tec, ker je kot Ptujčanka bolje ra- zumel? slovensko kot njen mož, ki je prišel z nemškega severa. Cesto je zašla v denarne stiske, iz katerih jo je vsakokrat re.5il edino njen očim, zdravnik Neis, kajti dostikrat je bilo težko na- sititi devet otroških želodčkov. Zdravnik Neis je zraven svo- jega poklica vneto zbiral tudi starine. Med drugim je hranil v predalu stare baročne mizice 2 roko napisan misale s čudovi- timi miniaturami. Umetniško okrašena pergamentna knjiga je izvirala iz kartuzije v Zičah. Samostan sameva zapuščen in razpada že od časa Jožefa II. To knjižno dragocenost je izde- lal v dolgih letih neki menih med strogimi pravili večnega molčanja. Delo je zdravniku odstopil neki kmet za dve sre- brni dvajsetici in nekaj pijače. Tudi pastorka Ančka mu je ne- koč poslala lepo marmornato roko, ki jo je našla pri preko- pavanju malega hišnega vrta. Sredi oktobra 1835 je barvar- jev^-a Ančka dobila ljubkega sinčka, toda kmalu po porodu je nevarno zbolela. Hišna po- močnica Uršula je prestrašena tekla čez ulico po zdravnika in joka je klicala: »Križ božji, un- sere gospa liegt in Sterben!« Doktor Neis je svoji pastorki nudil prvo pomoč, pa tudi nje- gova žena se je omehčala in prvič obiskala svojo hčerko ter se pobotala tudi z njenim mo- žem barvar jem. Dnevni spored za nedeljo, dne 9. decembra 1956 6,00—7,00 \esele in poskočne za pri- jetno neAVZ PRI ORMOŽU predvaja 9. dec. nemški film »Mamljiva nevarnost«. Uspel tečaj nillD Ptuj Avto-moto društvo Ptuj Je pred dnevi končalo četrti tečaj za voznike motornih vozil. V tem tečaju je društvo vežbalo 25 mladincev predvojaike vzgo- je, ki so bili regrutirani za od- .^luženje kadrskega roka v mo- toriziranih edinicah JLA. Vsi mladinci so z zanimanjem prihajali na predavanja in praktični del tečaja. Zato tudi uspeh ni izostal. Vseh 25 mla- dincev je opravilo izpit za voz- nike-amaterje kategorije B, 23 mladincev pa tudi za voznike- amaterje kategorije A, Dva mladinca izpita za kategorijo A nista polagala, ker je predpi- sana samo kategorija B. Oni, ki so polagali izpit za kategorijo A, so to izvršili na lastno pobudo, kar je vsekakor hvale vredno. Uspeh, ki so ga mladinci poka- zali, je bil kljub kratkemu času trajanja tečaja izredno dober. Najbolj so se izkazali mladinci iz Haloz. Čeravno so bili sami haloški delavci in so morali hoditi na tečaj večkrat teden- sko tudi od 12 do 18 kilometrov v slabem in že razmeroma mrz- lem vremenu, jih to ni motilo. Bili so v tečaju tudi najbolj disciplinirani. Avto-moto dru- štvo Ptuj vsem mladincem k doseženim uspehom iskreno če- stita z željo, da bi znanje, ki so si ga pri društvu pridobili in ki ga bodo z dopolnilno izobraz- bo pri služenju roka v JLA še izpopolnili, vedno in povsod koristno uporabljali. k. i. KONCERT na dlveli klav^rfiln Posebnost med koncertnimi gostovanji, ki jih prirejajo v Ptuju naši najvidnejši umetniki, bo prav gotovo koncert na dveh klavirjih, ki bo v petek, 7. decembra 1956, ob 20. m-i v dvorani Glasbene šole. Dela iz svetovne in domače klavirske literature bosta izvajala prof. Pavel Slvic in prof. Silva Hrašovec. Vsa dela bo tolmačil prof. Sivic. Predprodaja vstopnic bo v četrtek in petek, 6. in 7. t. m., od 9.—11. ure in od 3.—5. ure v pisarni Glasbene šole Ptujska kronika 16. november 1894. Na ta dan je začela poslovati v novih pro- storih ptujska pošta v ulici K ogrskim vratom (Lackova ulica) in v novozgrajenem poslopju ptujskega Predujemnega dru- štva. November 1909. Od srede ok- tobra pa do srede novembra tega leta je začel na pobudo ta- kratnega lastnika ptujskega gradu Josefa Herbersteina kon- sei-vator Viktor Skrabar z izko- pavanji na zapadni grajski pla- noti. Na tem prostoru so nekoč srednjeveški vitezi preizkušali svojo spretnost v bojnih igrah, turnirjih imenovanih. Skrabarja je pri teh izkopa- vanjih zanimal predvsem nek- danji rimski kastel, čigar lego je hotel točneje dognati. Pri tem raziskovanju pa je Skrabar čisto slučajno zadel na obsežno staroslovansko grobišče, in sicer v globini 60 cm do 1,80 m pod zemeljsko površino. Zgornjo plast izkopanega zemljišča je tvorila rodovitna prst (humus), ki so jo nekoč navozili za izrav- nanje grajske planote. Ta nasi- pana plast je segala v globino povprečno okrog četrt metra. V tej plasti je Skrabar našel raz- tresene posamezne novce iz poznorimske dobe ter drobce opeke in posode. Nato je sledila debelejša plast ilovice z več zidnimi ostanki in dvema mar- mornatima stebroma. V tej plasti so našli 66 člove- ških okostnjakov, ki so z izjemo enega vsi ležali v smeri vzhod- zahod. torej obrnjeni proti vzhajajočemu soncu. Po pri- devkih sodeč spada ta staroslo- vanska nekropola v zgodnji <5rednji vek. približno v 11. sto- letje. Te najdbe govore še za to, da so stari Slovani pokopavali svoje rajnke kar v obleki, iz- kopavanja na tem mestu v letih 1946 in 1947 pod strokovnim vodstvom univ. prof. dr. Josipa Korošca pa so potrdila domne- vo, da so naši predniki pokopa- vali svoje mrtvece tudi v krstah. Pri skoraj vseh skeletih so bili zlasti dobro ohranjeni zobje. Grobišče leži deloma ob razva- linah rimske utrdbe (kastela), deloma pa ob razvalinah drugih rimskih poslopij. Število odkritih grobov na ptujskem gradu pri obeh raz- iskovanjih je 337; tako velikega grobišča še doslej niso odkrili v Sloveniji. Med pridevki in nakitom, ki so ga položili v grob pokojniku njegovi svojci, najdemo najrazličnejše vrste predmetov in okrasja. Zelo po- gosto naletimo na obsežne ob- ročke, ki so najznačilnejši okrasek za slovanske grobove sploh, zlasti tista oblika, pri kateri ima en konec obliko črke S. Nadalje najdemo prstane, uhane, ovratnice, verižice, spon- ke, steklene bisere in podobno, od predmetov pa nož in še ne- kaj bronastih stvari, srečamo pa tudi emajlirane predmete. Način izdelave, okrasni mo- tivi, vse to kaže na določeno kulturo v tisti dobi, ki jo no- vejši zgodovinarji pripisujejo Slovanom. To sta predvsem belobrdska (Bijelo Brdo pri Osijeku) in kottlaška kultura (Kottlacb na Nižjem Avstrij- skem), ki sta kljub nekaterim germanskim elementom tipično slovanski. 2e prva izkopavanja na Ptujskem gradu, še bolj pa uspešna izkopavanja v letih 1946 in 1947 so ovrgla trditev nekaterih starinoslovcev o »ne- kulturni« preteklosti naših pred- nikov. Ta raziskovanja še glob- lje osvetlujejo najstai-ejšo zgo- dovino starih Slovencev nekaj stoletij po njihovi doselitvi v naše kraje. Anica KOS (Po »Borcu«) Odlomki iz taborišča Ravensbruck (Nadaljevanje) Poskusni zajčki... Dve sto lepih, mladih doklet, izbranih iz vrst talcev. Največ Rusinj, Poljakinj in Ukrajink. V poseb- nem bloku imajo svoj oddclelt. Večina teh teles je priklenjena na posteljo. Nekatere včasih piilezejo na sonce. Počasi se z bergljami pomikajo po črni ce- sti taborišča. Žalostni so ti lepi obrazi, pogledi trudni. Luč srca je ugasnila v njih. Usta imajo odprta, beli zobje se nemočno lesketajo med brezbarvnimi ustnicami. Težko dviganje než- nih prsi daje slutiti napor. Iz- maličene gmote teles se komaj- da premikajo, ostanki nog ople- tajo brez voJje in bingljajo kot nekaj, kar ni v^zvezi s telesom. Blizu taborišča je sanatorij za ranjene nemše oficirje. Tu potrebujejo za transfuzijo zdra- vo kri, zdrave žleze io zdrave dele telesa. Po potrebi odpelje avto iz taborišča pet. šest de- klet v ta sanatorij. Kaj se je lam godilo, o tem zgodovina ne bo nikoli pisala. Obvezane in nezavestne so pripedjali nazaj na blok. Usahli, bledi obrazi in izmaličena teJesa go^-orlla strahoten jeaak. Kadar je mlado telo bilo porabljeno, je ostanke trudnih oči in usahlih obrazov požrl krematorij. ★ Ko se je bližaia Rdeča arma- da in v naglici zasedla pokraji- no in Ravensbriick, so se Nem- ci naglo umikali. Ni bilo časa, da bi uničili grozne dokaze svo- jega zverstva. Ruska voiska je našla ostanke zmaličenih teles svoje mladine. Stari, robati vo- jaki so plakali kot nebogljeni otroci. S spoštovanjem so po- ljubljati te mlade mučenice in nežne besede so rahlo padale v tišino tor se prelivale v orkan maščevanja, jeze in morje bo- lečin. Doktor Treite pride počasi po hodniku. Bel plašč mu kakor zmerom vihra in brez kape je. Plavi pramen redkih las mu pa- da na čelo. Smehljaje se ustavi pred Marijo in Madeleine. V rokah drži tri velike škatle be- lih tablet. »Koliko bolnikov je v sobi 5 in 6?« »Enaindvajset« odgovori Ma- rija. »Na oem bolehajo?« »Na griži in pliučih.« Dr. Ti^te se smehlja; »Novo zdravilo imam zanje, ki ga je treba preiskusiti. Dajte vsaki izmed bolnic po eno ta- bleto, raztopljeno v vodi. Jutri pa mi poročajte, kako in kdaj bodo delovale.« Marija in Madeleine vzameta škatle tablet in gresta v sobi 5 in 6, ki sta med soboj povezani. Marija ostane v sobi 5, kjer leži 11 bolnic. Madeleine gre v sobo 6 z desetimi bolnicami. Doktor Treite postane za hip na hodniku. Skozi okno gleda in počasi, z naslado prižge ciga- reto. Monake'1 mu pobliskava kot veliko, zlobno mačje c4co. Izraz oči in obraza mu je napet kot v električno žioo napeljan tok. Moč brez vesti. ★ Soba št. 5 je majhna in osam- ljena. V ozadju so sive stene dmge save barake in črna žica, ki omejule življenje v tabori- šču. V dalji stoje tri Cme smre- ke, na njih se pozibavajo lačne \'rane. Na zgornjih In spodnjih pogradih leže izčrpane bolnice. Nekatere leže mimo, druge so nemirne. Vse težko čakajo na zdavje in konec vojne. O domo- vih .sanjajo in svojcih, o belem kruhu in svobodi. Tu so Risinje, Ukrajinke, Poljakinje, dve ci- ganki in drobna, maia Franco- zinja Vvone, Id je Mariji poseb- no pri srcu. Tuberkulozna je in neprestano kliče mamo. Smehlja se Ijtjibko, kot sonce t pomladni dan. Kdo ve, v kate- rem grobu že pc^va t^ena mati? Marija raztopi v kooarru vo- de tablete in se zaskitijeno nagne nad prvo bolnico. Potem ponudi vsaki kozarec io se sku- ša nasmehniti. »Pijte, moje drage, zdaj mo- rate biti kmalu zdrave. Konec vojne se bliža in vse pojdemo domov, domov.« Tekočina je sladka in bela kot mleko, l^lnlce jo željno iz- pijejo. Z novim upanjem spet poležejo. Rade imajo Marijo. Roke ji božajo, Poljakinja jo ljubku,ie po licu, bolna ciganka ji hvaležno poljublja roko, a mala Vvone .jo s svojo drobno ročico priteza k sebi. Marija Se ji prijazno nasmiha, jo po- ljubi na obraz in obljubi, da bo kmalu spet videla svojo mamo. Doktorica Zdenačka, mlada Cehinja, pride po Marijo in Ma- deleine. »Cas kosila je, moje drage Prvovrstno je. kot ga premore samo Nemčija. Cm kruh in sto let stara koleraba. Sicer pa imamo dobre zobe in važno je ostati živ!« Za roke se vodijo gredoč v služibeno sobico, kjer so navad- na miza in klopi. Na mizi čaka kosilo. Starejša zdravnica, Po- ljakinja, že sedi. Kmalu pojedo skromno kosilo. Madeleine roji vedno kaka šala po glavi. Obri- še skledo s cunjo in si jo po- vezne na glavo. Čelada je tu. Stopi k pečici, namaže si s sa- jami prete, povleče brke in po- tegne obrvi. Koder črnih las si vrže na čelo, ogrne črno odejo In tu je Hitler, podoba osovra- ženega diktatorja. Z rokami in mim^o oponaša govor, ki je ta- ko smešen ia resnično Hitlerjev, da .se gledalko glasno smejijo. Nazadnje še zapleše in pred- stave in ure odmora je konec. Delo se spet zaone. Marija stopi na obisk k drugim bolnicam. Slovenkam gre povedat prijetne novice, ki se tajno širijo po ta- borišču. Doktorica Zdenka je z njo. Sredi kramr'anja in nasme- jani stopita v sobo št. 5. Iz sive sence seže nevidna koščena roka in odpre vrata, ki boleče zacvilijo. Marija se še vsa v smehu nagne nad prvo bolnico. Srečajo jo široko odpr- te in v začudenju osteklenele oči. Maska smrti. Rusinjo, Po- ljakinjo so zvili krči. Ležita na trebuhu. Cigankine črne oči in razkrčeni prsti ji sovražno pre- tijo, mrtva telesa leže kot iz- praznjene vreče. Mlada Vvone, Francozinja, je sklenila nežne prste. Kakor bel, odlomljen jasminov cvet leži na črni odeji. Vse jo pokrila neprodima noč, Marija stopa od pograda do po- grada in strmi. Povsod je smrt. Marija gleda in strmi, F>a ne vi- di nič več. Zdi se ji, da jc tudi njeno telo ix>stalo železna, ne- občutljiva skorja in da so misli in čas prenehale biti. Oči se ji razširijo v grozi, ki Izgine z obraza. Kričala bi, a ne more. Strah ji je zalepil usta, leden mraz ji je stisnil grlo. Išče vrata, a jih ne najde. Temno glavo nasloni na črne stene ba- rake. Vrata se zapro in smrt se reži. O, naj se odpro stene ba- rak in naj kriče, pokažejo naj vsemu svetu te mrtve žene, de- lo nemških morilčevi Z oix)leKajočim kora.iom se Marija požene po hodniku. Pre- vzame jo jeza, obup in divje sovraštvo. Zastudi se ji ogabni duh hodnika in bolnišnice, za- studijo bolnice in vse, kar jo obdaja. Zaleti se na cesto in bruha, bruha. Črna luža ji po- škropi rob obleke. Tudi Madeleine v sobi 6 do- življa isto. Omedlelo jo odne- sejo iz sobe. Njena nežna duša in te'lo sta preslabotni. Zboli in po nekaj tednih jo odpelje črni voziček- Marija z nadčloveško močjo skrije v sebi obup In grozo. V njenih očeh usiha svetloba in temni kolobarji pričajo o nočeh brez spanja. Svojo bolečino no- si sama. Dan na dan, noč za nočjo ji vstaja pred očmi straš- no doživetje, vstajajo slike mrtvih obrazov. Krivda visi nad njo. Ni kriva, a vendar se čuti krivo. Krivo pred svetom in kri- vo pred seboj. Utrujena je in na smrt žalostna. Vroče si želi domov, želi si domovine. To je edina svetla misel sredi težkih misli. Domov, domov! Nekaj tednov preži v samoti in dušev- ni odsotnosti. V delu na "de ute- ho. Pred Verico skriva svoje doživetje, skriva tragiko svojega de^a. naperjeno proti domovini. Doktor Treite se smehlja, ka- dar jo sreča. Njegovo oko pod monoklom se porogljivo sveti. Groza jo je pred njim. Konec prihodnjič 6 mu, 7. DECEMBRA 195« Mladina, stopaj v vrste Partizana s pričetkom šolskega leta je oživelo tudi delo v partizanskih društvih, ki jo sicer v počitni- cah tudi živelo, vendar v drugi obliki. Mladina je napolnila te- lovadnice, kjer si z disciplinira- nim, vsestranskim delom pri- dobiva telesne sposobnosti za lx>doče delo in življenjsko udej- .stvovanje. Ob pregledu letošnjih oddel- kov Partizana Ptuj ugotavljamo z veseljem, da so oddelki moč- nejši, da so nekateri premočni in zahtevajo od vodnika maksi- mum volje in naporov, da pote- ka delo disciplinirano in načrt- no. Kakor nas to dejstvo razve- seljuje, ker raste pri naših naj- mlajših zanimanje, tako se ne moremo zadovoljiti z ugotovitvi- jo, da .se število telo\'adeče mla- dine od 14. leta dalje prav nične poveča. V naših telovadnicah pa pogrešamo vajensko, trgovsko ter gimnazijsko mladino, le ma- lo je število teh, ki bi bili redni gostje naših telovadnic. Nihče ne bi smel biti brezbri- žen v tei stvari, kajti le z zdra- vo in odporno mladino je mo- goče nadaljevati boj za boljšo bodočnost naših delovnih ljudi. Ce hočemo doseči, da se bodo mladi ljudje pravilno razvili, morajo gojiti izvenšolsko telesno vzgojo, veliko bolj kot doslej. Zato nam ne manjka pogojev. Ob tem bi se morali zamisliti starši, ki jim je predvsem za to, da se njihovi otroci razvijejo v krepke in zdravo ljudi, se pa premalo zanimajo za problem izvenšolskega udejstvovanja v telesni vzgoji. Partizan kot osnovna organi- zacija, v kateri se goje vse pa- noge telesne vzgoje, predvsem pa tiste, za katere obstajajo po- goji, je najbolje okrilje za vse- stransko udejstvovanjc mladega člo\'t?ka. V naših dništvih imamo spo- sobne ^dnike,, ki z veseljem žrtvujejo svoj prosti čas in iz-r kušnje pionirjem in mlademu članstvu. Prav bi bilo, če bi na- ša mladina to upoštevala in bi v svojo lastno korist in v ko- rist našo skupnosti sprejela to, kar ji nudi naša ljudsVta oblast na področju telesne vzgoje. Po- tem bi bil tudi čas, ki bi ga zato žrtvovala, vsestransko pozitivno naložen kapital Novim članom, mladini in ostalim, ki žele še vstopiti v naše vrste, objavljamo urnik te- lovadbe Partizana Ptuj: Nai ostane mea nami... KAKŠNI SO TO ODNOSI Naše mesto ima le en kino. Zato prihaja včasih ob proda- janju v.stopnic za predstavo do gneče, prerivanja in tudi do upravičenega negodovanja. Pre- pričan sem, da uprava ptujske- ga kino podjetja o teh nevšečnih problemih razmišlja. Nisem pa prepričan, da jih je do sedaj tudi prav režila. Opisal bi rad eno teh »rešitev«, čigar žrtev sem bil sam. V nedeljo predpoldne si za- radi zaposlenosti nisem mogel nabaviti vstopnic za večerno predstavo. Ker sem nekako slu- til, da bo tega dne naval na vstopnice, sem prišel že eno uro petnajst minut pred 15. uro, ko se vrata kina odprejo, pred ki- no. Bil sem četrti po vrsti in sem potrp>ežljivo čakal, misleč, da bom tako po pravici dobil svoji dve vstopnici. Toda delal sem račun brez krčmarja. Prvič nameščenec kina, ki bi bil mo- ral ob 15. uri odpreti vrata, ni prišel pravočasno. Zato smo ča- kali še dalje. Medlem se je na- bralo precejšnje število ljudi, ki so vsi Čakali pri vhodnih vratih, kdaj bo nameščenec oa vam bo zadostoval lažji obed. Ce bi se radi znebili debelo- sti, no smete mnogo večerjati. Zdravniki na neki kliniki v Chicagu so ugotovili, da se sko- raj vsa hrana, ki jo pojemo zvečer, spremeni v mast. Ce se že ne morete odpove- dati slaščicam, jih jejte sanno med dvema obrokoma, ali pa jk) obedu, ki obstaja le iz zelenja- ve. Ce nočete imeti podočnjakov ali motnih oči, pazite na preba- vo. Vašim očem so še bolj kot lasem, potrebni vitamini. Ce nočete, da bi se vam su- šila koža in da bi prezgodaj dobili gube, ne smete popolno- mažemo z jajcem ali mlekom in mmeno zapečemo ter narežemo na poljubne kose, ki jih potre- semo še s sladkorjem in postre- žemo mrzle ali tople. ČIŠČENJE ŠTEDILNIKA Za vsako gospodinjo je kaj malo razveseljivo delo čiščenje štedilnika. Ce hoče gospodinja prizanesti svojim rokam, naj vzame star gugakiik za pilnik in naj pritrdi nanj Mirkov pa- pir. S tem gugalnikom lahko dobro zdrgnemo štedilnik, ne da bi si umazale roke. Tako po- stane snaženje štedilnika pri- jetnejše. Ce je štedilnik zelo sajast, si pred čiščenjem namažemo roke z milom. Nesnaga se potem ne bo tako prijela rok in tudi iz- mijemo jo laže. SAH BnEotumir ta mesec decem- ber bo imelo ŠD Ptuj v torek, 11. t. ai., s pričetkom ob 19. url. Kot vedno, so tudi tokrat vab- ljeni tudi nečlani. Igra se v Sindikalnem domu železničar- jev. ma izločiti maščob iz svojega jedilnika. Iz testa naredimo debelo klo- baso, je zrežemo na koleščke in v vsakega zavijemo po eno češ- pljo. Cmoke kuhamo v slani vodi. Zabelimo jih s prepraženi- mi drobtinami, potresemo s slad- korjem. POGAČA Z GROZDJEM. Na desko presejemo 45 dkg moke, primešamo vmes EK>lovico pecil- nega praška, Z nožem primeša- mo moki 20 dkg masla, 3 žlice sladkorja, 1/8 I smetane, ščep soli, dva rumenjaka in sok iz pol limone. Napravimo krhko testo. Prevaljamo ga in zopet zgnetemo, kar ponovimo trikrat, potem pa pustimo da testo pol ure počiva. Spočito testo razva- Ijamo za prst na debelo in po- ložimo v topel pekač. Po vrhu potresemo grozdnih jagod, čez te pa polijemo 1/4 1 smetane, med katero smo primešali 12 dkg sladkorja {4 žlice), eno jaj- ce, malo cimeta in pest drob- tin. Iz testa, ki smo ga odrezali ob robu pekača, napravimo mrežo nad nadevom. Mrežo na- RAZPIS Po 92. členu statuta občine Bori sedež Dolanc, razpisu- je komisija za voUtve in imenovanja sistemizirano delovno mesto Pogoji: po možnosti srednja strokovna izobrazba ali pa vsaj 4. razrede gimnaczaje z opravljenim strokovnim izpitom ;'Pomožni pisarniški referent« in vsaj 3 leta prakse v uprav- ni službi. K prošnji je treba priložiti kratek lastnoročno pisani življenjopds. Prošnja se pošl je občinsikemu ljudskemu od- boru Bon kolekovana z 30 din zvezne in 20 din občinske takse, katere se sprejemajo do 15. decembra 1956. Nastop službe je možen t^oj. Strelci so zopet tekmovali Slabo vreme sneg, razmočeni teren ni oviral strelcev ptujskih družin, da ne bi izvršili naloge na praznik 29. nov., to je patrol- ni tek. ki ga je organiziral okr. .strelski odbor. Na Titovem trgu se je zbralo 10 ekip SD, 2 ekipi JLA ter 2 ekipi rez oficirjev. Vsakih 5 minut so odhajale ekipe po markirani poti mimo spomenika talcev na strelišče, kjer So bili na daljavo 200 m mesto tarč viseli balončki v velikosti človeške glave, kar bi predstavljalo sovražnika v ro- vu. Vsak strelec je imel 2 na- boja, s katerima bi moral zadeti balončke. Razdalja je bila le prevelika, vendar so nekateri strelci že s prvim strelom uni- čili balončke Najbolj se je iz- kazal vojak Ramič Meko, ki je zadel zaporedoma 2 balončka. Ravno njemu se ima zahvaliti ekipa JLA, da Je dosegla prvo mesto in osvojila v stalno Last pokal. Vrstni red ekip: 1.) JLA II., 2. in 3.) Železničar II. in Dra- va I., 4.) OLO, 5.) Drava IL, 6:) Rezervni oficirji II., 7.) Breg, 8.) Drava III (mladinci), 9.) Rezerv- ni oficirji 1., 10) JLA I., 11.) Tur- nišče, 12.) Petovia, 13.) Železni- čar I., 14.) Remont. Tako so ptujski strelci dostoj- no proslavili državni praznik Slična prireditev bo na dan JLA dne 22. decembra. ZAHVAI.A Ob bridlci izgubi našega mo- ža, očeta in dedka IV.\NA RATISNOJNIKA se tem potom zahvljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga sipreiniljali na zadnji poti. Posebno zahvalo snx) dolžni dr. Ladislavii Pircu za trud v času bolezni ter g. proštu za poslovilne besede. Se enkrat vsem najprisrčnej- ša zahvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Tončka z družino in ostailo sorodstvo. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 8. dec., ob 20. uri: pre- miera: Moliere: »TARTUF- FE«. Gostovanje v Ljutome- ru (abonma in izven). Nedelja, 9. dec., ob 15 .uri: Mo- liere: »TARTUFFE«. Gosto- vanje v Križevcih pri Ljuto- meru. REZERVNI OFICIRJI pozor! V nedeljo, 9. decembra t. 1., ob 10. uri bo v kino dvorani v Ptuju predvajanje filma za re- zervne oficirje. — Vabljeni vsi rezervni oficirji in podoficirji! TEHTNICO znamke »Schember« prodam. Naslov v upravi. STAREJŠA PREVZITKARICA želi poznanstva s starejšim moškim v svrho ženitve. — Prednost imajo upokojenci. Naslov v upravi. SPREJEMNICO, lepo, komplet- no ali v kosih, prodam tudi na obroke. Naslov v upravi." NJIVO IN TRAVNIK ugodno prodam. Vprašati: Kreft, Lju- tomerska 1, Ptuj. Rezervni oficirji in podoficirii, STANOVANJE eventualno tudi hrano dobi pošteno dekle- delavka. Naslov v upravi. ENOSTANOVAN.ISKO HlSO Z VRTOM kupim. Plačam takoj. Naslov v uoravi. MIZNI ŠTEDILNIK prociam. — Naslov v upravi. ST.AVBNO PARCELO do tisoč kvadratnih metrov na Bregn prodam. Naslov v upravi. RAZPIS Zadružno podjetje »Obnova« Ptuj razpisuje GRADBENA DELA garaže in upravnega poslopja potom ofertalne licitacije s pred- računskim zneskom 11,760.000 dinarjev. Projekcijski eilaborat je na vTX>gled v pisarni, podjetja, Tr- stenjakova 8, Ptuj, od 7. do 14. ure. na področju mesta Ptuja v preteklem tednu Rojstva: Gjurasek Olga, Ptuj, Trg svobode 2 — je rodila Alenko; Petrovič Liza, Goriš- nica 66 — Zdenko; Klepač An- gela, Kidričevo 1 — Tatjano; Cuš Neža, Mezgovci 41 — Ivan- ko; Petek Angela, Zg. Hajdina 87 — Stanislava; Novak Bar- bara, Vinterovci 17 — Marjana; Kmetec Katarina, Kidričevo 36 — sina; Hoedl Rozalija, Kicar 110 — Marjana; Zemljarič Mar- jeta, Prvenci 17 — Mirico; Ko- drič Stanislava, Mostečno 15 — Štefko; Marušek Neža, Droženci 56 — sina-dvojčka; Sverišek Terezija, Gerečja vas 43 — Cvetko; Vaupotič Kristina, Mu- retinci 30 — Marto; Šalamun Angela, Kidričevo 13 — Janka; Šef Marija, Apače 28 — Ireno; Mohorko Angela, Nadole 44 — Franca; Kranjc Terezija, Pod- vinci 121 — Elizabeto; Gojčič Marija, Zlatoličje 32 — Silve- stra; Bukšek Ana, Tržeč 20 — Marjana; Horvat Marija, Ga- bemik 32 — Terezijo in Franca. Smrti: Pernek Jože, Lju- tomerska 13. rojen 1894, umrl 1. dec. 1956; Zirovnik Branka, Vošnjakova 1, Ptuj, rojena 1956, umrla 25. nov. 1956; Rajh Franc, Gruškovec 98, rojen 1887, umrl 30. nov. 1956; Mesarec Jakob, Grajenščak 74, rojen 1898, umrl 24. nov. 1956; Ratisnojnik Ivan, Ob Grajeni 1, rojen 1893, tunrl 21. nov. 1956; Šilak Viktor, Spuhlja 135, rojen 1897, umrl 19. nov. 1956. Poroke: Domanjko Danilo, Na pristanu 5, Ptuj, in Ceme Vera, Ljubljana; Artenjak Fr., Doklece 10, in Segula Kristina, Ptuj, Murkova 5; Nemec Jožef, Aškerčeva 4, Ptuj, in Rep Oti- lija, Aškerčeva 4, Ptuj; Debe- Ijak Rudolf, Med \Tti 2, Ptuj, in Hodžar Elizabeta, Med vrti 2, Ptuj; Fras Ludvik, Spolen j ako- va 2, Ptuj, in Jurkovič Terezija, Spolenjakova 2, Ptuj; Osterc Franc, Pobrežje - Maribor, in Hrastnik Marija, Maistrova 16, Maribor. ROJSTVA IN POROKE V LESKOVCU Rojstva: Voglar Ana iz Velikega Okiča je rodila Sta- nislava; Kranjc Elizabeta iz Strmca je rodila mrtvorojenčka; Dretar Antonija iz Male Var- nice 12 je rodila Marijo; Mere Barbara iz Skorišnjaka 13 je rodila Albina; Vidovič Marija iz Stnnca 49 je rodila Marijo. Poroka: Sedlanič .Josip v Cecilija iz Male Vamice 6. šinkovica-šaša 16 in Medved Marija Vrabec s Koga 21 jc padla na cesti in si poškodovala levo nogo; Jože Križan, vajenec iz Ptuja, si je na skobclnem stroju p>oikodoval levico; Vinko Hronek iz Stanešine 4 je padel in si poškodoval levo nogo; Angela Bele iz Cermožiš 3 je padla na cesti in si poškodovala desno nogO; Jurij Kovačec iz Dragoviča 36 si je s sekiro po- škodoval desno nogo; Djuro Horvat iz Kidričevega 66 se je s sekiro vsekal v desno koleno; Janez Fijan iz Zabovc 9 se je vsekal s sekiro v desnico; Maks Bratuša iz Zamušan 40 si je z vrati poškodoval roko; Katari- na Kokol iz Vareje 10 je padla in si poškodovala desno nogo; Janez Vrtič iz Dobrine 33 je padel in si poškodoval desno nogo; Marija Segula iz Vitanj 3 je padla in si poškodovala lev^o nogO; Franca Salatnika iz Tmič 56 je nekdo poškodoval z žele- zom po glavi in obeh rokah; Martin Horvat iz Drakovc 44 si je pri prometni nesreči poško- doval desno roko; Simon Krepfl iz Zlatoličja 28 si je pri promet- ni nesreči poškodoval hrbtenico in prsni koš; Francu Kramaru iz Biša 35 je slamoreznica odrezala levo roko; Terezija Kolarič iz Fornina 8 si je na cirkularki poškodovala glavo; Katarina Ban iz Ptuja je padla in si poškodo- vala levico; Mak.sa Kodriča iz Siteža 35 je neznanec s r.ekiro udaril po glavi; Marjan Bevlič iz Kidrič-eva 1 si je pri padcu po- škodoval glavo; Ana Belcar iz Budine 29 je padla in si pt>ško- dovala rebra; Karla Kranjca, otroka iz Slavšine 51 je nekdo s palico udaril po ušesu; Štefan Horvat, otrok iz Središča 125, je padel in si p<«k(xloval obraz; Jakob .Mmazi iz Frankovc 9 si je poškodoval roko; Janku Ose- njaku iz Šturmovca 3 je cirku- larka poškodovala desnico. Antona Veseliča iz FoiTnina 5 je po\'ozil naložen voz in mu po- škodoval desno nogo. Vsem imenovanim, ki se zdra- vijo doma ali v ptujski bolnišni- ci, želimo čimprejšnje okrevanje. KEGLIACI z otvoritvijo novega dvostez- nega kegljišča letos aprila na športnem stadionu se je za keg- Ijaško sekcijo pri Š. D. Dravi Ptuj začelo pravilnejše delo, množičnost in trening, kar je Ijotrdil nedavni občni zbor. Sekcija šteje nad 130 članov in 20 članic in obsega več krož- kov. Na stalnih treningih krepijo svoje znanje in sposobnosti. Dve moški ekipi sta na raznih tek- movanjih dosegli prav lepe uspehe. Prva ekipa je pri 17 sre- čanjih 14 srečanj odločila v svojo korist, 3 pa izgubila in upa, da bo po spomladanskih povratnih srečanjih stopila v \TŠji razred tekmovanja. Na turnirju ob Okrajni gospodarski razstavi je dosegla 2. mesto v zelo ostri konkurenci. Manj vidno je bilo delo ^n- s;lce ekipe, ki je sicer vestno trenirala, imela pa jo le eno srečanje in to jc odločila v svojo korist. V prvenstvu posameznikov za pn^aka 1956 pri moških še ni končano. Radi nepravilnof?ti se mora tekmovanje ponoviti. Žen- ski prvak je tov. Tolčfca Trpine, ki ji sledita Zivka Arsenov.č in Cilika Sološi. Omembe je vredno, da prihajajo vedno bolj do izra- za sposobnosti mlajših članov in članic in njihovi zavidanja \Tedni uspehi. V tekmovanju so se doslej najbolj izkazali: Marjan Hodnik, Franc Majcen in Viktor Hodnik ml. V bodoče bo potrebno več po- magati mlajšim članom in jih s sistematičnim treningom pri- pravljati na tekmovanja, sesta- viti mladinsko ekipo, pridobiti nove člane in več propagirati za ta šport. Novo vodstvo, ki ga je na zboru izvolilo članstvo, bo lahko svoje delo uspešno na- daljevalo zlasti če mu bodo oo- mag-ali odrasli in mlajši člani Z. M.