PoStnlna plačon« v gotovini iLcistROvAn 5uuiiiasKi te b ni k i/hA)A v detutcK IH. leto V Ljubljani, 19. marca 1931 Stev. 12 Na periferiji K» jo bilo klovnu dovolj cirkusu in lentru in si je zaželel počitku, je rekel, da gre spat. in je zaklenil stuuovu-nje. Pri drugih vratih pa je preoblečen smuknil lin prosto in se odpeljal — Kuni se je odpeljal? To je bilo te dni v Berlinu. Klovn je bil filmski umetnik Charlie Chaplin, cirkus in teater pa je bil po berlinskih ulicah, kjer so morali stražniki s policijskimi psi paziti nu to, da niso (med drugimi) nežne devojke in parlumirane dume udušile svojega ljubljencu v sumi navdušenosti. Toliko da gu je policijska eskorta spravilu \ hotel, potem pu so morali zakleniti velika železna vratu, drugače... A to ni tisto, kar sem hotel povedati. Klovn se je skrivoma odpeljal, da ubeži pred le pro-vihurnimi dokazi popularnosti. Odpeljal se je v predmestni komični teater, v cirkus, v; berlinsko „šniiro“. Tam je kakor navaden smrtnik sedel v parter med delavce in potrpežljivo čakal, kaj se pokaže na odrti. Pa ga jo nenadoma nekdo spoznal in proden so je Chaplin obrnil, je vedel \os teater. Ovacijo kakopak: a nihče ni skočil k njemu, nihče ni kričal po avtogramu, nihče ni prosil podpori'. A tudi to ni (isto, kar sem hotel povedati. Takrat jo orjaški delavec stopil k Chaplinu, ga vzdignil \ naročje in ga nežno kakor otroka nesel nu oder. rum jo direktor teatru, ki tudi sum igra prav take razcapane siromake kakor Charlie, pozdravil svojega velikega vzornika in povedal s tresočim so glasom zbranemu občinstvu, du je to drugi najsrečnejši dan \ njegovem življenju: prvi jo bil takrat, ko jo spoznal svojo drugo ženico. Ne — tudi to ni tisto, kar sem hotel povedati. In tedaj so je začela predstava. Direktor pa jo prosil, nuj občinstvo dragemu gostu prizanese z ovaci- Norma Shearer kot srečna mati (Foto MGM) jami in prošnjami po avtogramih. Nepotrebno. Ljudje so bili tihi kakor \ cerkvi. Le neki srečen oče je položil Chaplinu v naročje srčkanega otroka — ne zato, du bi iz njega napravil drugega Jackieja Coo-gann. o no: da bi se Charlie z njim poigral, hi Cluirlio jo takrat pozabil na vse okoli sebe, pozabil je na ljudi, pozabil nu direktorju in njegovo ženo, pozabil na igralce. Ali sem to hotel povedati!1 No. no samo to — vse: o parfu-miruuih tluuiuh in avtogramih, ki so bili in ki jih ni bilo, o tistem delavcu in direktorju in njegovi ženi, vso: o očetu in njegovem sinčku in Jackieju Cooguuu — vse! K. Br. MUOmUA TEDNA N.j. Vel. kralj so je vrnil iz krajev, kjer je divjal potres. Listi poročajo, milijarde dinarjev posojila. Filmski igralec Charlie Chaplin je v ponedeljek prispel iz Berlina na Dunaj. Ločena žena nimunskega kralja Karola, princesa Helena se baje noče pobotati s kraljem in se poroči z rumunskim polkovnikom Skelle-tijein. Italijanska vlada bo v proslavo 700 letnice smrti sv. Antona Pado-vanskega izdal n spominske znamke, ki bodo veliavne tudi za pisma, namenjena v inozemstvo. Mrtvaška roka Fantastična zgodba Napisal Georg’ von der Gabelcntz (Gl. str. 162 in 163 v 11. štev. ,.Romana") Rajši l)i bil videl orožje v rokah vsakogar drugega kakor pa v roki tega razburjenega bolnika. ,.Jaz? O. Bog — lo je pred vsem odvisno od tega, k a j hočete ubiti. Vendar mislim — Nenadoma me je ustavil. ..Tiho! Ali ne slišite* tipanja tamle, tamle na oknu? Moj Bog. ali ut' slišite, kako grabi po oknu?" Moj sosed je bil spet skočil s stola. Obraz mu je bil po-bledel. njegove oči so se ne-prirodno razširile in se strmo uprle v temna stekla. Takrat sem tudi jaz začul lili glas, kakor da bi kdo od zunaj trkal na okno. kakor bi tipaje nekaj na njem iskal. ..Mislim, da to ne more biti drugo kakor veter, ki vrtinči suho listje v vašem vrtu v stekla." sem naposled izprego-voril. ..Ali pa bodo skrajnje vejice lipe. ki stoji pred hišo. in ki se zadevajo ob okno. Kdo drugi pa naj bi kaj počenjal pri vašem oknu?“ Tisti mah je začela ura bili. Rosen je štel. ih* da bi bil odtrgal pogleda z okna. Bilo je deset udarcev. Tedaj je spet sedel nazaj na stol. ..Res mislite, lipove vejice? Nu, morda imate prav. Najbrž je bil res samo veter. Saj je tudi šele deseta. Zdaj še ne pride. Toda človek nikdar ne ve." Dolgo sva molčala. Mene je jelo polagoma obhajati v bolnikovi bližini negotovo ču-vstvo neznanega strahu, ki se ga nisem mogel več iznebili, naj sem se mu še tako upiral. Soparen, malone neprirpden pokoj jv ležal v sobi. od mnogoštevilnih svetiljk in sveč je postal zrak do neznosnosti vroč. Sicer je bil res sleherni količek razsvetljen, nikjer ni bilo videli nič nenavadnega, a vzlic temu sva oba čutila, da se v najini bližini nekaj pripravlja. ko bi le vedel, česa čakam, kakšno je lislo bitje, pred katerim naju že uro navdaja tesnoba in strah in ki se prežeč plazi okoli najine sobe. kjer naju ima zaprta. Nobeden od naju st' zdaj ne bi več upal odpreti vrata ali okna. Zakaj vedela sva, potem bi lislo planilo noter. Kaj bi bil dal, da sem imel lislo hišo že spel za seboj! Bolj in bolj je tildi mene jela vklepati vase blazna Rosnova fiksna ideja in bolnikovo razburjenje je prešlo tudi name in vendar je bila samo kaka podgana, nemara suhi lisli. vejice, ali morda kaka izgubljena nočna ptica tisto, kar je delalo one čudne zlovešče glasove. Motel sem se prisiliti, da bi si stvar pojasnil na pl-iroden način. Toda naj sem si še toliko dopovedoval — lega pokoja, tega nerazumljivega mi čakanja ne vzdržim več. Moj sosed se je neprestano oziral okoli sebe. Zunaj je postalo liho kakor v mrtvašnici, veter se je bil polegel. Neslišno so lizali višnjevi in žolti plamenčki i/. ugašajočega ognja v kaminu. Vselej, kadar je zapraskelalo žareče poleno, sva se zdrznila. ..Ali ne bi poklical vaših ljudi?" sem v prašal. Koprnel sem po lem. da bi videl druge ljudi okoli sebe. ..Ne. za Boga — ne! Nihče ne sme nič vedeti! Kako naj jim razložim, kako povem? Ostanite!" ..Če je tako. pa mi vendar že povejte, česa se prav za prav lako bojite — kaj pride, kadar odbije ura?“ Tedaj je lilastno začel: ..Vi mi morate pomagati. Iz okultističnih spisov gotovo veste. da vpliv človeka s čvrsto vol jo lahko pretrga zvezo med me dij cm in njegovim gospo- darjem. Vi sir zdravnik; odi-110 vi lahko to storite, It' vi me moretr rešiti pred njim. No-eoj sr je vrnila noč. ko ga spel pričakujem. Nocoj mn liočrm z č ašo pomoč jo stopit i nasproti, da ga popolnoma uničim. Namenoma vam nisem hotel nič povedati, da vam ne vzamem miru in zaupanja vase. a vi sami mr silite, da izpregovorim — saj vidim, da tudi vi slutite njegovo bližino." ..Da — toda kdo za Boga je tisti grozni človek, ki vas tako muči?" sem vprašal. ...Ali živi pri vas?" „Tega vam ne morem povedati... ker je... mrtev že dolgo mrtev." ..Mrtev?" sem vprašal. ..Hudiča — —“ ..Da. mrtev!" je potrdil Bosem ..Grbast, majhen, nič prida lopov id bil. Takrat sem živel v Ženevi. Zahajal sem mnogo v neki spiritistični klub. tam je bil tudi on. in začel me je preganjati, silil je vame. me zalezoval, me prisilil k vsemu, kar je le hotel. — kadar je s svojo dolgo belo roko potegnil po moji lehti. Vedite: naprav il me je za latu! Če mi je rekel: .jutri boste storili to in to. boste' zame to in to uk rali.* sem to storil, sem uk ral. ih' da bi bil ka j premislil. brez lastne volje. Zaman sem sc- mu skušal upirati. Tedaj sem mu nekega dne pobegnil. Skril som se pred svojimi znanci, prijatelji, pred vsem svetom, da ubežim njemu in njegovemu zloveščemu vplivu. Privzel sem si eelo drugo ime. kupil si tole samotno hišo sredi gozda in je nisem več zapustil, iz strahu, da ga zunaj kje ne srečam. In vendar — vendar sem ga še- enkrat srečal!" Tu je prestal, planil s stola. pogledal na vse strani, zdajci pa je z orožjem v roki obstal in prisluhnil, pritisnil uho na vrata, pogledal z lesketajočimi se očmi pod mizo in stole- in potem spet pribežal k meni ter si obrisal znoi s čela. Postalo mi je še zločestej-še v bližini tega moža, ki se je v svoji blaznosti bal povratka že davno umrlega človeka. Čeprav sem si rekel, da imam opravka z norcem, se je za čudo tudi mene polastil strah. Vendar sem se prisilil in rekel kar se da ravnodušno: ..Pomagal vam bom. Povejte mi samo, ali se res bojite mrtveca. Ali nemara verujete v strahove?" ..Ne bojim se n jega, mrtveca. le njegove roke. njegove strašne roke! Grbca, nemočnega pritlikavca se ne bojim. Samo tc' roke! Ali mi prisežete'. da boste molčali?" Prikimal sem. ..Torej poslušajte. Izgubljen bom tisti trenutek, ko le besedico izpregovorite: ljudje me bodo imeli za blazneža ali pa za zločinca. Toda — nemara je vseeno. Čujte! Že spel je tam. bela žival! Zdaj je v kaminu. prav gotovo je tam!" Pri teh besedah se je Rosen vrgel na zaboj z drvmi in jel z v ročično hlastnostjo motati borovčeva* polena drugo za drugim na ogenj, ki se je iznova razplamenel. Slišal nisem nič drugega kakor pokanji' in prasketali ie svežega lesa in sikanje plamenov. Nesrečnežev«) zlov ešče' počet je se je preselilo tudi name. Jel sem mu pomagati: zmetala sva vos zaboj drv v ogenj, da so zublji v isoko vzplameneli. Rosen ie bil prvič tudi sam omenil belo žival, o kateri je govoril že- njegov sel. Kaj je to utegnilo biti? Kako je pri - „Roman“ stane I mesec 8 Din, / letu 20 Din. pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. hi*, v Ljubljani št. ISA9". — Dopisi: „Roman“, Ljubljana. Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov. Nemčiji 0 mark, Franciji so frankov, na Čehoslovaškein 70 kron. v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg. Angliji 9 šilingov, Holandiji S goldinarjev. Fgiptn pol funta. Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol let« pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din. v Italiji pa po 80 stotink. hi v njegove bolne možgane tu pošastna žival, pred katere' imenom je vztrepetavaI, tisto, kiir je sililo celo skozi plamen do n jega, in kar je hotel zdaj sežgati v napadu brezumnega besa? Spet sva prisluhnila, napeto kakor vojaka na straži, ki čaka v noči na sovražnika. Boga mi. či' bi se bili iz kamina začuli kriki in tuljenje, zavijanji' v ognju poginjajoče živali. se ne bi bil prav nič začudil. ..Kako to prasketa! Kako to gori!" sc- je srdito radoval Rosen. ..Ali bo temu ognju kos?" Klečal je pred kaminom: zdaj je vstal. V hlastno prehitevajočih sc* besedah, neprestano si* oziraje okoli sebe, je jel pripovedovati: .,Pobegnil sem iz Ženeve, potoval zdaj sem. zdaj tja in se naposled tukaj skril. Več let je minilo, že sem mislil, da sem sc' rešil grlica, saj vendar nihče ni vedel za moje skrivališče. Tedaj pa me nekega večera. nocoj je tega ravno sedemnajst let. zgrabi čuden nemir. Nekoga zaslišim, ki prihaja k meni. vrata se odpro. obrnem se: grbee stoji pred menoj. Sam. nenapovedan je bil stopil v sobo. Slutil sem. da bo prišel, čutil sem njegovo bližino že več ur prej. Njegove oči. njegov zmagoslavni smeh sta mi razodela, da me hoče spet izrabiti za kak zločinski namen. Zato je tudi spet iztegnil roko po meni. da me iznova spravi v oblast svoji' volje. Tedaj pa planem pokonci in pobegnem za mizo in jo porinem v vsiljivca. Svojih ljudi nisem mogel poklicati na pomoč. slučajno so bili tisti večer — bilo je v nedeljo — vsi na plesu in v gostilni. Grbec je bil tako uredil, da me je dobil samega. I ošasl je ročno ko mačka skočila izza mize in segla s svojimi opičjimi prsti po mojem zapestju. k o n c c pri h o tl n j i č SRCE V OKOVIH I! o in a n Napisal Mirko Brodnik Prvi del ŽIVI MRTVEC „k vam sem bil namenjen, gospodična Zora. ” je naposled izpregovoril. ,,Pojdimo počasi naprej. Spotoma vam vse pojasnim.“ Nihče ne bi mogel popisati muk. ki jih je trpela Zora. Mrzel pot ji je pokrival čelo in njene oči so blodile po stotnikovem obrazu, ki je bil tako neizrazit, da ni mogla na njem ničesar razbrati. In kako so ga prosili njeni pogledi! Toda on — kakor ne bi bil ničesar opazil— je nemo stopal na njeni It-vic i. Šele ko so bili že skoraj pred hišo. je izpregovoril. .,Gospodična, gospod Slavec se ne vrne!“ Kakor udarec s kladivom so jo zadele te besede. Mrtvo so se zastrmele njene oči v stotnika in zenice so sc ji razširile. ..Kako ste rekli? Da se ne \ rne?“ je zajecljala. ..Da. gospodična!" je ponovil Kregar in umaknil svoj obraz njenim pogledom. Obstala je sredi poti in Vera jo je komaj prestregla, da sc ni zgrudila. Moči so jo zapuščale. toda vsi njeni čuti so bili napeti kakor še nikdar, in čutila je sleherni živec, ki je trzal na njenem telesu. ..Morda pride jutri?*' Vse svoje upanje je postavila na te besede in iz oči ji je gorel obup. kakor pri igralcu, ki vrže zadnje denarje na mizo. da vse dobi ali izgubi. Toda Zora je izgubila. Stotnikov odgovor je bil preveč nedvoumen. Gospod Slavec se tudi jutri ne vrnc,“ „Kdaj pa potem?" se je vročično utrgalo iz nje. ..Po jutrišnjem... ali pa drugi teden... drugo leto?..." „Ne,“ je rekel stotnik in \ tej besedi je bilo toliko odločnosti. da je Zora vedela, da ne sme več upati. In potem je še trdo pristavil: ..Gospod Slavec se ne vrne nikdar več — gospod Slavec je mrtev!"’ „M.rtev'!“ sc je utrgalo iz njenih prs. ..Mrtev... mrtev..." PREJŠNJA V S K 151 N A Zora je pisala svojemu Iju-i himen poročniku Slavcu na tronto. da njuno razmerje ni ostalo brez posledic. Branko Slavec pa mora v boj in po-, tem brez sledu izgine. Stotnik Kregar, ki tudi skrivaj ljubi Zoro.' se je polastil njenega pisma, ki ga je našel pri Im- ■, , do ranjenem Slavcu. Nekaj dni nato zagledata Zora in njena prijateljica Vera, ki vsak dan čakata Brankovega prihoda, stotnika Kregarja. 'i ki stopi iz vlaku. Vsa v skr- , beli in budili slutnjah vpraša Zora Kregarja, kdaj pride Branko. je nemo ponavljala, in njene brezbarvne ustnice so še ta~ krat oblikovale to besedo, ko ni bilo več čuti glasu. Vera je čutila, kako se je Zora naslonilu nanjo. Čutila je. kako ji drhti roka. kako trepeče vse njeno telo. In vendar je imela Zora še toliko moči. da je ostala pri zavesti, čeprav se ji je meglilo pred očmi. Bili so pred domačo hišo. Stotnik je skočil naprej in odprl vrata. Nikogar ni bilo doma. Notarka je bila odšla v trg, notar pa na svoj običajni jutranji izprehod pred odho- dom \ urad. Vera je odvedla Zoro v salon in jo posadila v naslanjač. Sedla je čislo k njej, da bi ji lahko pomagala, Kregar pa na stol za drugi konec mize. ..Povejte mi vsaj. kako je umrl!" je tiho poprosila Zora. in besede so ji šle tako težko iz ust. da ji je bila vsaka muka. ..Kako je umrl? Povedal vam bom. gospodična,” je rekel. ..Saj veste, da sva bila prijatelja .. .“ Kako dobro sc je bil pripravil na svojo vlogo, a zdaj kar ui mogel začeti. Samega sebe se je bal. Zdelo se mu je. da ga mora zadeli kazen za vsako besedo, ki mu pride čez ustnice v tem trenutku. Kaj če ga izpregledata? Ka j če vesta. da je mrzil Branka, ker je prav tako ljubil Zoro kakor on? Ilolel se je izgovoriti, da ne more zdaj vsega povedati, toda Vera ga je poprosila: ..Povejte, gospod stotnik! Pove i It' hitro! Ali ne vidite, ka j ji je biI?...“ ..Naj bo, povem vam. Čeprav se mi trga srce.“ Trenutek je pomislil, nato na je rekel: ..Naj vam bo v tolažbo. gospodična, da ie bila n jegova sni rt lahka. Ponoči smo šli v boj. Ramo ob rami smo korakali moti sovražniku. In potem je od nekod priletela krogla in ga zadela v nrsa. Omahnil je in st- zgrudil k mojim nogam. Naglo sem se sredi sv inčenega dežja sklonil k njemu in videl, da je vsaka pomoč zaman...“ Čul je tiho ihtenje, ki je prihajalo z drugega konca mize. Mrzel pot ga je oblil. T,e s težavo je pripovedoval dalje: ..In med tem ko so bili moji vojaki že daleč naprej, sem ga pobral in nesel v skromno zavetje. In sredi grmenja lopov in pušk sem ču.1 njegov pojemajoči glas. Čul sem, kako mi je rekel: „Kregar...” Nenadoma pa je premolknil. Potem se je obrniI k Veri: Gospodična, ali vas smem prositi, da za trenutek odidete? Morda so stvari, ki jih ne smete vedeti..." 1 oda Zora je rekla s slabotnim glasom: „Naj ostane. Ona ve vse..." Stotnik je nemo prikimal. ,,Potem mi je rekel: ,Kregar, z menoj je konec. Prosim, zaklinjam te: vrni se v domovino. Reši Zoro sramote... in dober bodi z njo... in z mojim otrokom... kakor bi bil tvoj...!' In potem je bilo konec... Samo to sem še čul, kako je umirajoč klical vas..." Prestal je. Groza ga je bilo. Videl je, kako je Zora nenadoma vstala in se s široko odprtimi očmi zastrmela vanj. In hripavo je zamrmrala, počasi, kakor da tehta besede: „To vam je rekel... to..." Nenadoma pa je spet pobesila roko: „Prisezite mi, da je res tako rekel!" Stotniku se je zazdelo, da se odpira pod njim prepad in da leti vanj z neizmerno naglico. Videl je samo njen na smrt bledi obraz in oči, ki so ga žgale kakor živ ogenj. Pobesil je glavo. Strašen boj se je vnel v njegovi duši. Priseže naj! Krivo naj priseže! Taka prisega kliče po maščevanju. taka prisega kliče po... In potem jo še enkrat pogledal njo. ki je stala pred njim. Priseže naj! Kakor pred sodnikom. In če priseže, bo to dekle, ki jo blazno ljubi, njegovo. ker je Slavec tako rekel... In potem je dvignil roko in iztegnil tri prste. Z glasom, ki je v njem žarela vročica, je dejal: ..Prisežem!“ ,.Recite: .Prisežem, da mi je zapovedal vzeti mater svojega otroka!‘ '■ Kregar je bil na robu blaznosti. Mislil je, da bo vsega konec z eno samo besedo, zda j pa je moral ponoviti še enkrat.-še enkrat preboleti vso grozo svoje laži. Jezik se mu ni hotel ganiti. Kakor kos svinca mu je ležal v ustili. In oči so strmele vanj, oči. ki se jim ni mogel umakniti, ki je moral gledati vanje, čeprav se jih je bal. ,,Prisežem, da mi je ukazal vzeti mater svojega otroka." Potem mu je omahnila glava na mizo. Vera še nikdar ni doživela trenutka kakor je bil ta. iNe-1110 je strmela zdaj v Zoro zdaj v stotnika. In potem se je sklonila k njej. „Zora, zdaj veš vse... Nikar se ne muči več... nikar se ne ubijaj... Tvoja smrt bi utegnila biti... Lezi. sirotica, in odpo-čij se..." Potem se je obrnila h Kregarju : ..Gospod stotnik, rotim vas. odidite odtod, da vas nihče ne vicu. Nihče ne sme zvedeti, da ste bili tu. Tudi njeni starši ne. Nekako bom že napravila, da jo jutri, ko odidem, vzamem s seboj. Potem, ko ji bo že bolj e. se lahko spet vrnete." Stotnik ni rekel besedice. Samo prikimal je in se nalahno obema priklonil. Potem je šel. Vera je pogledala Zoro. Videla je, kako so sledili njeni pogledi stotniku, ki je šel pravkar mimo okna. in v teh pogledih je bila samo groza... Ko je izginil za vogalom, je Zora zaječala in omedlela. VSAK l»AS8 VITAŠAS.Ii: Odgovori na isti. strani 1. Koliko nog ima muha? 2. Na kakšen izvensodni način je bilo moči v srednjem veku pomilostiti človeka, ki je l)il obsojen na smrt? 1. Od kdaj je križ znamenje krščanstva? 4. Na katerem prostoru pred cerkvijo gnezdi največ golobov? 5. Kaj je bila Napoleonova materinščina? 6. Kdo ima najredkeje rojstni dan? 7. V kateri veliki državi je več moških kakor žensk? I) \ a n a j s I o p o glav j e BRANKOV OČE Gori visoko v rebri je imel svoje kraljestvo stari Matevž Slavec, Brankov oče. Kakor v sa lepa in nova se je svetila njegova domačija v dolino, v trg. in okrog nje travniki in njive, kakor bi jih bil odmeril in lepo razdelil, da ni bilo nikjer premalo, nikjer preveč. Nekaj dreves je stalo okrog hiše, ravno dovolj, da je niso zakrivala. Jn zidan hlev zraven, poln živine. Zgoraj je bil senik. Izza hiše je lahko z voli pripeljal vanj voz. In če je potem stopil na mostovž, kjer je še zmeraj viselo vse polno kit koruznih storžev, in pogledal v dolino pod seboj, si je res lahko mislil, da je kralj. Pred hišo je bila ma jhna bra jda. ki je bila zmeraj na soln-cii. Malokatero leto je rodila, saj je skora j vselej prišla slana, preden je grozdje dozorelo. a stari Matevž je ni posekal. Debele trte so se bohotno širile in delale lepo streho, tako da je bil poleti, kadar se je proti večeru vračal z dela, kakor v lepi senčnici. In če je trta res kdaj obrodila, teda j je sam iztisnil ves sok iz grozdja. Res ga je bilo malo in vino je bilo kislo kakor vrisk, a vendar ga je bil Matevž vesel. Samo o praznikih ga je velel prinesti na mizo. Nalil ga je v kozarec in pogledal proti luči, kjer se je svetilo kakor kri. In pokusil ga je, čeprav mu je usta skupaj vleklo, in pokimal: „Do-bro bo!“ Žena mu je umrla že pred leti. ko je Branko še hodil v srednje šole. Ko ga je zadela ta izguba, je mislil, da je ne preboli. Saj je bila dobra njegova Polona, da ne bi našel več druge, ki bi ji bila po do-broti vsaj od daleč podobna. In po pridnosti. Dobro se je še spominjal, kako je bilo pred tridesetimi leti. ko sta se vzela/ Takrat je bila hiša še majhna, skoraj koliba, in samo nekaj n jivic je bilo zraven. Pa sta pljunila v roke in posest v y se je večalo od leta do leta. /daj je prikupil kos gozda, zdaj njivico, zdaj se-uožet. In potem, ko sta videla, da ne zmoreta več dela sama, sla vzela hlapca. Stanovanje in jed sta mu dajala, pa še nekaj denarja povrh in obleke, da se ni mogel pritožiti. In dober je bil hlapec Miha. kakor črna živina je delal in nikoli ga ni bilo treba priganjati. In poleni sla popravila in prezidala hišo. da so ljudje iz trga kar zijali, ko so jo videli kakor mlado nevesto na rebri. lak ral je šel Branko \ mestne šole. Dobro se je učil in veselje sta imela z njim. kadar se je vrnil domov na počitnice, je hodil oče z njim v trg in ponosen je bil nanj. Ljudje so gledali za njima in liho pravili d mg drugemu : ..Poglej ga, starega Slavca, kakšnega sina ima! Še velik gospod bo Slavčev Branko!“ Starec jih je čul in srce se mu je kar topilo v veselju. Toda na zunaj tega ni nikdar poicazal. Veselje ni prišlo čez razorane gube, ki so mu pokrivale čelo in obraz. Le časih se 111 ii je nabralo na ustnicah. In takrat je vzel pipo v usta in se prid uši I svoji ženi: ..Polona. sodim, da nisva delala zastonj. Zastaven fant je najin sin. Samo če bo dober gospodar. Saj veš. v mestu se kmečki fantje spridijo. Kaj meniš ?“ Vprašal jo je, čeprav je dobro vedel, kaj mu bo odgovorila. Vedel je da mu bo rekla: „Branko ni lak kakor so drugi. Nikar se ne trapi s tako neumnimi mislimi. ' In tildi če mu ui odgovorila, je vedel, da je tako mislila. in je bil vesel in zadovoljen. In potem je prišlo tisto leto. ko je pritisnil tako hud mraz. Polona že dalj časa ni bila prav pri moči. Slavca je kar skrbelo, ko je videl, kako se obira po kuhinji. Slutil je. da mora nekaj biti. Vzel je staro deklo, ki je prej služila pri sodnikovih. Ti sodnikovi! Nihče jih ni prav maral. Pre- več gosposki so bili. In tudi. kako grdo so naredili s staro Meto! Prestara je bila, pa so jo odpustili iz službe, čeprav je dvajset let pri njih garala. In potem je prišla k njemu pod reber. In on jo je takoj vzel. tla pomaga gospodinji. In rada je delala Meta. Potem je prišlo lislo. česar se je tako bal. Polona je legla in ni več vstala. Branka takrat ni bilo doma. Matevž je šel na pošto in mn brzojavil, naj pride domov, če hoče videti mater še živo. In Branko je prišel, toda prepozno. Mali je že ležala na parah sredi sveč in rož. Matevž ni jokal. Preveč je bil ranjen. da bi Iiil mogel to pokazali s solzami. Tudi Branko, ko je drugi dan odšel v mesto in so pokojnico odnesli na po kopališče, je ostal sam z Meto in Mihom. Drugo leto je šel Branko na Dunaj. In od ondod je pisal, da mu gre dobro in da ima že majhno službo, tako da od doma ne potrebuje nič denarja. Matevž ni bil trd za denar, a vendar se mu je to dobro zdelo, kar stotak mu je poslal in mu napisal, naj si le časih kaj privošči in naj pride domov, kadar bo imel počitnice. ko je bilo prvo leto okoli, se je Branko res vrnil, kako zastaven fant je postal, kar je bil v tujini! Kar veselje ga je bilo gledati. In kako moder je bil! Matevž kar ve. jeti ni mogel, da so ga na tujimi tako izučili. Takrat so počili streli v Sarajevu. Matevž je slutil, da nič dobrega ne prineso. Mesec nato je izbruhnila vojna. Matevž je bil miren kakor zmeraj, a vendar ga je nekaj grizlo v srcu. ko je čital ra glas o mobilizaciji. Vedel je, da je Branko pri prvih, ki bodo moraI i na I ronto. In res je nekaj dni nato prišel ukaz. Branko je dobil povelje, da pride v Ljubljano na nabor. Potrdili so ga! ko je povedal očetu, je stari Matevž samo stisnil zobe in rekel: .,Pnzi, da česa ne iztak- neš!" Nič drugega — in vendar je Branko vedel, da pomenijo le besede več kakor potok solz in dobrih besed. Poznal je dobro svojega očeta. Mesec nato je bil že v Galiciji kot praporščak. In od tam je pisal očetu, da se mu dobro godi iu naj se zanj nikar ne boji. Pisal mu je tako. čeprav je bilo v resnici vse drugače, čeprav je bil v resni ei na fronti pekel. ko se je vrnil na dopust, pa je oče videl, da mu sin ni vsega povedal. Leto bojev mu je pustilo dosli sledov! Takrat se je Branko seznanil z notarjevo /oro. Starec je vedel za lo, saj mu je Branko sam povedal. Poznal je tudi /oro. Vedel je, da ni taka kakor druga dekleta, in ko ni ii je Branko rekel, da z njo še ni nič govoril, mu je samo dejal: ..Saj še ni treba. Nekaj let bi še počakal. Potem, ko bo vojne konec..." I oda vojne ni hotelo biti konec, kakor kača se je vlekla v neskončnost. In Branko je prišel še večkrat na dopust iu tudi pisal mu je redno. Zmeraj je bil gori v Galiciji, samo enkrat so ga poslali za nekaj časa na soško fronto. Takrat je bil skoraj štirinajst dni doma. In nekega dne sta se pogovarjala o tem, kaj lahko še pride. Še dobro je pomnil. Sedela sla pred hišo in Branko mu je rekel, da vse kaže na konec vojne. Samo kakšen bo ta konec... Povedal mu je, da Avstrija ne more več dolgo vzdržati. ker je |>reveč oslabljena, preveč lačna. ..Nil, sa j je |>ruv tako," mu je odgovoril. In ko se je jvred meseci spet |)eljal v Galicijo, mu je rekel, da bo govoril z /oro. kako je govorili' Matevž ni vedel, ker je Branko še listi večer odšel nazaj na fronto. odkoder mn je sporočil, da je živ in zdrav. /daj jia že nekaj dni ni dobil vesti od njega. Prej mu je pisal vsa k drugi, tretji dan. /daj j m kar naenkrat nič. ..N;i j brž ih' utegne/' se je tolažil, a vendar se mu je zdelo. da s temi besedami samega sebe vara. T ii 11 čl j s to p o g I a v j e SIN M UT K V Stari Slavec si je lisli dan privoščil nekaj več počitka. Ker je bilo soline toplo kakor poleti, je dejal Meti. da mu je iz. izbe prinesla stol. nato pa je stopil pred hišo in sedel na solnee. Zadovoljno je iztegnil noge pred se in se zamislil. Z nekim ugodjem mu je plaval pogled po domačiji. Že misel sama. da si je ustvaril vse to sam z delom svojih rok. ga je navdajala z veseljem. Nenadoma pa je zagledal na eesli človeka, ki je stopal proti njegovi hiši. Zenska? Čudno se mu je zdelo: kaj hi utegnila iskali pri njem? ..Morda gre samo mimo in potem dalje." si je rekel, toda kmalu je videl, da se je zmolil. Ženska, ki je šla v hrib. je bila namenjena k njemu, lo ji' vedel tisti mah, ko je krenila s poti na stezico, ki je držala k njegovemu domu. Zdaj je bila skoraj pri njem. Pozdravil je. ,.Ali ste vi gospod Slavec?" ga je vprašala. ..Da, jaz sem, " je pritrdil. ..kaj pa vas je privedlo k meni?" je vprašal. Čudna se mu H' videla ta ženska. Tako žalostna se mu je zdela, on pa ni dosti maral za žalost. „kaj ne bi stopila v hišo? je rekla s tihim glasom. ..Tam v am povem." V izbi je bila samo Meta. Slavec jo je poslal ven in sedel za mizo. Gospodična, bila je Vera, je obstala sredi sobe. Beseda ji ni hotela z jezika. ..Tak kaj jo, gospodična?" je silil Slavec. ..Pripravite se na žalostno vest." jo rekla tedaj. Hotela je še več povedati, toda opazila je nenaden pogled, ki ji ga je bil vrgel starec. Nekaj strahu je bilo v njem. tistega strahu, ki ga opazi samo oni. ONA JE DRAŽESTNA ŽENSKA čuti se svežo, oči ima bistri1, zdrava je, vitka, vsa njena pojava je v fe-iešcnn v žlahtnosti, plenu nstvn in lepoti, skratka: vtelešeni tip ele- gantne svetske dame. In njena skrivnost kako je dosegla toliko dražesti in lepote, to bleščečo nežno, boršunasto polt? Ker jemlje vsak dan „PLA-NINKA“ čaj iz zdravilnih planinskih zelišč: to deluje pri njej čudežno. Ona ne pozna neprilik pri prebavi. ne utrujenosti in slabosti, potrtosti in glavobolja; ni podvržena nerazpoložen ju in muham, vedno se čuti svežo kakor riba v vodi. idealna ženska je, ki sc upravičeno ponaša s svojo vitko linijo. Zlasti zdaj spomladi ni mogoče dovolj priporočati zdravljenja 8 do 12 tednov s „PLANINKA“ čajem, ki sestoji po večini iz domačih planinskih zelišč. Začnite tudi vi še danes s ..PLANCKA’ čajem Bahovec Navdušeni boste. Dobite ga v lekarnah. Odklonite ponaredbe in zahtevajte izrečno ..PLANINKA" čaj Bahovec v plombiranih zavojih z napisom proizvajalca FTkiMi-1'iU LEKARNA MR. BAHOVEC LJUBLJANA ki prav dobro pozna ljudi. Drugače je bil ta obraz miren in naguban kakor zmeraj. „Pa ne da bi se bilo Branku kaj pripetilo?" je vprašal. „Da," je dahnila Vera. ..Povedati vam moram..." „Kaj?“ V tem glasu je bil spet tisti čudni mir. ..Povedati vam moram..." ..Tak recite že vendar," je takrat planil pokonci. ..Ali je ranjen? Z" Tedaj je, Vera zbrala vse svoje moči in rekla s hripavim glasom: ..Cjospod Branko je mr-lev." ..Mrtev!" Prebledel je ko zid. Vero je postalo strah. Gledala ga je. kako je nemo strmel pred se in njegov pogled je bil kakor pogled blaznega, in neprestano je ponavljal besedo: ..Mrtev... mrtev..." Ciroza jo je obšla. Nenadoma jo je pretreslo in vzdrhtela je kakor bilka v vetru, in potem je skočila k vratom in zbežala po hribu navzdol. In neprestano se ji je zdelo, da čuje za seboj besede, ki so jo bile v lice. kakor udarci s kamnom: ..Mrtev... mrtev..." Malo pod hišo sta delala Meta in Miha. Ko sta videla Vero. kako je bežala po hribu. sla prenehala z delom. ..Kaj je le moglo biti?" je v prašala Meta. ..Pa ne da bi..." Tudi n jo so obšle zle slutnje. Odložila jo orodje in odhitela proti hiši. Planila je v izbo in za mizo jo zagledala gospodarja, ki je še zmeraj sedel in ponavljal: ..Mrtev... mrtev..." Tiho je odšla ven. Vedela je, kaj se je zgodilo. In potem jo šla počasi nazaj na n jivo. * Novica, ki mu jo je odkrila Vera, je starega Slavca tako pretresla, da ni vedel, kaj se z njim godi. Ni mogel razumeti besed, ki mu jih je povedala, šele počasi jih je doumel. Dolgo, dolgo je slonel na mizi. potem pa, kakor bi ga bilo nekaj prevzelo, je vstal in stopil na sredo sobe. In nenadoma je začutil, da je sam, tako sam... Počasi, opotekaje se je stopil k vratom v spalnico. Odprl jih je. Nad njimi je visela majhna slika, ki jo je narisal Branko, ko je bil še v srednji šoli. Majhno slika je bila in doslej - komaj jo je bil opazil. Zdaj pa se mu je zdela kakor najsvetejša svetinja. Pobožno jo je snel s OPOZARJAMO l>. N. člTATELJK da se je v 11. štev. ,,Romana" končal roman „Brez vesti", ki je bil nadaljevanje romana „Sirota z milijoni". Oba romana tvorita (orej celoto. „Siroto z milijoni" je začel priobčevati ..Roman" v štev. 20. roman „Brez vesti" pa v 40. štev. lanskega letnika. Nasi novi naročniki, ki plačajo n a p r e. j vsaj 20 Din za četrt leta, dobe vseli 44 številk ..Romana", v katerih sta izšla obn romana, s poštnino vred namestil za ‘JO Din po znižani ceni 70 Din, ne-naročniki pa za 82 Din. Ker imamo le še malo izvodov teli številk, priporočamo, da z naročili ne odlašate. Denar je treba poslati n a p r e j. Pišite še danes po položnico! stene. Lepa je bila ta sličica... In narisal jo je njegov Branko... Položil jo je na mizo in skril obraz med dlani. Zaihtel je. Nikdar še ni jokal, kar je pomnil, zdaj pa so ga oblile solze, ki jih ni mogel ustavili. Šele čez dolgo. Potem je stojni v kot k skrinji. Odprl jo je. Koliko reči je bilo notri! Vsa ropotija. Kar je žena umrla, je ni nihče odprl. In zdaj je jemal iz nje, počasi, kos za kosom. In na dnu, čisto na dnu, je našel otroško oblekco. Brankova je bila, ko je imel šest let in je začel hoditi v šolo. Dobro se ga je še spominjal, kakšen je bil takrat. Spominjal se je še celo, kako je bilo, ko sla šla merit to oblekco. Branko je z malimi koraki stopal zraven njega. In krojač mu jo je umeril tako, kakor so jo imeli trški otroci, da se ne bi v šoli norčevali iz njega. In kako moško je potem šel prvič z njo v nedeljo k maši. In nazaj grede — o, kako dobro je še pomnil! — nazaj grede je padel v lužo. edino, ki je bila na cesti, in se ves pomazal. In s kakim strahom je potem prišel domov! Starec se je žalostno nasmehnil. Nasmehnil se je vselej, kadar se je spomnil te zgodbe, in spomnil se je je dostikrat, zmeraj, kadar je mislil na sina. In danes?... Nemo je pobesil glavo in se naslonil na vrata. Potem pa jih je sunkoma odprl in planil ven. Dušilo ga je. Opotekel se je po stopnicah in prišel pred hišo. Kakor ogromna krogla je lezlo solnce k zatonu. Krvavo rdeči oblaki so zdaj pa zdaj priplavali mimo njega in ga za trenutek zakrili. In starcu se je zazdelo, da je to res sama kri, rdeča kri, z vseh bojnih polj zbrana. Kri vseh očetov. ki leže bogve k je nepokopani, kri vseh sinov, ki jih čakajo in čakajo, pa jih ni. In solnce se je topilo v tej krvi, umiralo v n jej, kakor srca tisoče v in tisoče v. ki jih nikdar več ne bo naza j. Počasi je zlezla njegova roka na čelo in ga otrla. In potem je gledalo njegovo oko za solncem, daljnim, krvavo rdečim.... Meta in Miha sta se vračala z dela. \ idela sta gospodarja, ki je slal pri vratih, in nista se ga upala motiti. Šla sta pred hišo in pri drugih vratih v kuhinjo. In tam je Meta rekla: „Ka j bo z gospodarjem? Bojim se, da ne bo imelo dobrega konca.“ Stari hlapec je molčal in si obrisal solzo, ki mu je pritekla na lite. Iz hleva se je oglasila živina. Meta jo je hotela iti nakrmil. toda opazila je Slavca, ki je počasi stopal proti hlevu. .,Poglej. Miha. zdaj gre v hlev!“ In res je starec odpiral vrata. In potem je počasi stopil med svojo živino. Kakor bi ga poznal že po korakih, je konj v kotu za hrzal in obrnil glavo k njemu. Kregar ga je pogladil oo grivi in naslonil nanj glavo. In čisto tiho mu je rekel: „Saj še veš. pram, lani si ga vozil, ko je šel nazaj. Vidiš, zdaj ga ne boš več. zdaj ga ni več...“ In kakor bi ga bil pram razumel, je nagnil glavo in pobesil uhl je. In potem je starec stopil h kravici na drugem koncu hleva. Tudi ona je Branka poznala, saj so jo imeli že la-krat pri hiši. ko je še hodil \ mestne šole. I udi njej je povedal, da Branka ni več. Zunaj pred hlevom je bil priklenjen stari Sultan. Starec sam ni vedel, koliko let je že pri hiši, biti je moralo strašno dolgo. Nekoč, ko je bil Branko o božiču doma. ga je našel vsega prestradanega na cesti in ga pripeljal v hišo. In odtlej je bil Sultan veren čuvaj. Kako sta bila z Brankom prijatelja! Kadar je prišel domov, ga je že spoznal, ko je bil videti še čisto majhen spo_-daj v dolini, in začel je lajati in tuliti, da ga je moral Milni odvezati. In potem je slekel po hribu, da se je za njim kar kadilo, in jel skakati po Branku in se mu dobrikati, da se ga je komaj otresel. Danes je bil tudi Sultan ves pobil in niti glave ni dvignil, ko je stopil stari Matevž k n jemu. ,/fudi ti že veš?” je rekel tiho in ga potapljal. „Tudi ti že veš? Kaj bo zdaj z nama, Sultan, ko ga več ni? Kaj bova midva ?" Skoraj bi bil zajokal. Sultan pa se ni ganil. Šele čez dolgo, ko je začutil gospodarjevo roko na svojem hrbtu, se je obrnil in mu obliznil roko. Potem je skočil pokoncu in se pritisnil k Slavcu in jel tako pretresljivo zavijali, da je starcu stisnilo srce. Kakor bi čul krik umirajočega, se mu je zdelo. In ta krik mu je šel skozi ušesa in razbijal v njem. V neizmerni boli si je mašil ušesa, da ga ne bi čul. a vendar ga ni mogel udušiti. Udarjal mu je na uho. na srce, na dušo, kakoi- glas velikega zvona, ki zvoni k pogrebu. K pogrebu njegove sreče, vsega, kar je imel. In potem se mu je nenadoma zazdelo, da mora zbežali odtod, od tega psa. In kolikor so ga nesle noge, je bežal na drugi konec hiše. In tam je moral spet gledati solnce, krvavo solnce, ki se je topilo v krvi... Nadaljevanje romana na str. 191 Kriva prisega Naj)isiila Solina Lagerlof V sodni dvorani daleč zu- rali. Utegne jnu bili kakih štirideset let in njegov nastop je naj na deželi. Za sodno mizo, visoko gori v dvorani, sedi sodnik, visok, krepak mož s širokim. trdo oblikovanim obrazom. Že več ur razsoja pravdo za pravdo, in naposled ga je obšlo nekaj kakor naveličanost in mrkost. Težko bi bilo reči, ali je to od vročine in soparice, ki vlada v sodni dvorani, ali od ukvarjanja z vsemi temi malenkostnimi razprtijami. ki so menda samo zato na svetu, da razgaljajo prepirljivost in neusmiljenost in lakomnost ljudi. Ravno je bil začel eno izmed poslednjih razprav, ki jili mora še danes odpraviti. Gre za vzdrževal 11 ino za otroka. O tej stvari je bila že včeraj razprava, in pravkar rita zapisnikar nje zapisnik. Iz njega se najprej izve, da je tožiteljica siromašna dekla, toženec pa oženjen mož. Dalje pravi zapisnik, da obtoženec trdi, da ga tožiteljica po krivem dolži, samo iz lakomnosti. Sicer prizna, da je ložiteljica nekaj časa pri njem služila, toda ves ta čas se ni nikoli spečal z njo, in nima prav nikake pravice zahtevati od njega kakršnekoli podpore. Tožiteljica pa vztraja pri svojem, in ko so nato zaslišali še priče, je sodnik pozval obtoženca. naj priseže, če noče biti obsojen na plačevanje, ki ga zahteva tožiteljica. Obe stranki sta prišli in stopili k sodnikovi mizi. Tožiteljica je zelo mlada in je videti vsa plašna. Joka se od sramu in si komaj briše solze z zganjeno rutico, in tako se zdi, kakor da je ne bi mogla razgrniti. Oblečena je v črno in obleka je Arideti še dokaj nova in neponošena. vendar se ji slabo prilega; človek bi mislil, da si jo je izposodila, sa-nio da pride v spodobni obleki pred sodnijo. Tožencu se vidi na prvi pogled, da živi v dobrih razme- samozavesten. Ko tako stoji pred sodnikom, se mu sicer ne vidi, da bi zato čutil bogve kako zadovoljstvo, pa tudi zadrega sc mu ne pozna. Ko je zapisnik prečitan, se obrne sodnik k obtožencu in ga vpraša, ali vztraja pri svoji izpovedbi in ali bi jo bil pripravljen potrditi s prisego. Na to vprašanje obtoženec takoj odgovori z naglim „da!“ Nato jame nekaj iskati v te-lovnikovem žepu iu naposled privleče na dan izpričevalo župnika, ki potrjuje, da se toženec zaveda važnosti in pomena prisege in da zato sme priseči. Ves ta čas tožiteljica ni prestala jokati. Strašno plaha je videti in ves čas pobeša oči v tla. Še toliko jih ni dvignila, da bi mogla tožencu pogledati v obraz. Ivo zdaj reče da, se zdrzne. Nato napravi dva koraka proti sodnikovi mizi, kakor bi hotela nekaj povedati, potlej pa nenadoma obstane. Saj ni mogoče, se človeku zdi. da si misli sama pri sebi, ne, ni mogoče, da bi bil rekel da. Nisem prav čula! Zdaj vzame sodnik v roke župnikovo izpričevalo in pomigne sodnemu slugi. Le-ta pristopi k mizi, da bi vzel sveto pismo in ga položil pred toženca. l ožiteljica sliši, da gre nekdo mimo nje, in se vznemiri. Z vidno muko dvigne pogled tako visoko, da ji seže čez mizo, in tedaj vidi. da je sodni sluga pripravil sveto pismo. Spet se zdi. kakor bi hotela nekaj reči. In spet ne odpre ust. Saj ni mogoče, da bi prisegel! Sodnik 11111 tega vendar ne sme dovoliti! Sodnik je pameten mož in ve, kaj ljudstvo iz njegovih krajev misli in čuti. Vedeti mora, kako strogi so ljudjt kadar gre za stvari, ki se tičejo zakona. Hujšega greha ne poznajo od tega, ki ga je ona storila. Ali bi ona kedaj kaj takega priznala o sebi, če ne bi bilo resi' Sodnik bi že lahko vedel, kako strašnemu zaničevanju se je izpostavila. In ne samo zaničevanju, nego vsaki mogoči revščini. Nihče je ni maral vzeti v službo. Nihče ji ni hotel dati dela. Njena lastna roditelja toliko da sta jo prenašala v svoji koči; vsak dan sta ji grozila, da jo vržeta na cesto. Ne, sodnik mora izprevideti, da nikdar ne bi zahtevala podpore od oženjenega moža, če ne bi imela pravite do nje. Sodnik vendar ne more misliti, da bi v taki stvari lagala, da bi si tako strašno nesrečo nakopavala na glavo, če bi mogla obtožiti katerega drugega kakor baš oženjenega moža. In če to ve, ,bo vendar preprečil prisego! Vidi, kako sodnik sedi in bere župnikovo izpričevalo. Zato začenja upati, da bo posegel vmes. In sodnik je res videti zamišljen. Nekajkrat pogleda po tožiteljici, toda pri tem postane izraz gnusa in naveličanosti na njegovem obrazu še hujši. Tako se zdi. kakor bi bil nerazpoložen proti njej. Tudi če tožiteljica resnico govori, je vendarle pokvarjena ženska, in sodnik ne more občutiti usmiljenja z njo. Časih se zgodi, da poseže sodnik v kako pravdo, kot dober in pameten svetovalec, in obvaruje stranki, da se druga druge popolnoma ne uničita. Toda danes je truden in na ve ličan. in ne misli na nič drugega kakor na to. da pusti zakonitemu postopku njegovo pot. Zdaj je odložil izpričevalo in opozoril obtoženca v kratkih besedah, naj natanko pomisli na usodne poslcdice krive prisege. Obtoženec ga posluša z istim mirom, ki ga je kazal ves čas, in odgovarja spoštljivo in ne brez nekega dostojanstva. Tožileljica posluša s strašno grozo njegove besede. Iztegne roke in jili nato sklene. Zrl a j bo izpregovori la! Strašen boj bojuje s svojo plahostjo in ihtenjem, ki ji stiska grlo. In na koncu spel nič ne izpregovori. ne more. Zdaj bo 011 prisegel. Torej bo prisegel.’ Nihče ga ne' bo obvaroval, da ne bi pogubil svoje duše. Dotlej si ni mogla misliti, da bi to storil. Toda zdaj jo jo obšla gotovost, da se mora to vsak trenutek zgoditi. Groza, hujša od vsega. K.ar je do tedaj doživela, jo prevzame. Kakor okamencla je. tudi ne joka ver. Oči se ji ne zganejo. Torej si res hoče nakopati večno pogubljenje! O. saj razume, da bi si' hotel že zaradi svoje žene rešili s prisego. Pa tudi tedaj, če bi imel zato križ v hiši. vendar ne srni' prodati zveličanja svoje duše. Nič ni strašne j šeg$ lK^ krivi' prisege. 'Sekaj skrivnostnega in strašnega je ta greh. Zanj ni milosti ne odpuščanja. Vrata pogubljenja se odpro sama od sebe. kadar se imenuje krivoprisežnikovo ime. Če bi zdaj dvignila svoje oči do njegovega obraza, bi jo obšel strah, da ga ne bi zagledala žigosanega z znamenjem pogubljenja, vtisnjenega od boga. In ko tako stoji in se je prilašča vse hujši strah, pokaže sodnik obtožencu, kako naj položi prste na sveto pismo. Nato odpre zakonik, da prečita prisego. Ko ona v idi. da je položil prste na knjigo, stopi korak bliže proti sodniku, in kakor bi si' hotela skloniti čez mizo in odriniti njegovo roko. Vendar ji še poslednji up to brani. Še vedno misli, da bo v poslednjem trenutku umaknil roko. Sodnik jo našel listo stran v zakoniku, ki jo je iskal: in zdaj začne narekov ati prisego, glasno in razločno. Potlej prestane. da jo obtoženec- ponovi. In obtoženec začne res govoriti za njim. pa se zmoti, in sodnik začne iznova. Zdaj ne more bili več upanja. Zdaj ve. da hoče po krivem priseči, da si hoče nakopati božjo jezo za vsi' življenje. Ona sloji tu in vije roke od onemoglosti. Saj je vsega tega ona kriva, ker ga je loži la. Toda bila je brez dela, trpela- je lakoto in prezebala. Otrok ji je umiral. Na koga naj In se bila obrnila, da ji pomaga ? Zdaj je sodnik dogovoril prisego. Še nekaj trenutkov, pa bo končano. Končano listo, kjer ni več popravka, česar ni več moči obrnili, nikdar več izbrisat i. Ravno ko začenja obtožence izgovarjati prisego, plane ona naprej, sune njegovo iztegnjeno roko stran in pograbi za sveto pismo. Neizrekljiva groza ji je naposled v lila poguma. Ne, svoje duše ne sme zapraviti. Ne sme! Sodni sluga priskoči, da ji vzame sveto pismo iz rok in jo pozove k redu. Grozno jo je strah vsega, kar je v zvezi s sodnijo, in prepričana je. da jo bo to. kar je pravkar storila. spravilo v ječo. Ra vendar ne da svetega pisma iz rok. Naj se zgodi, kar hoče. priseči ne sme. Tudi on. ki hoče priseči. skoči k mizi. da bi prijel za knjigo, a Inili njemu je ne da. VSAK »AK 11 (IMMrOVOlL Na vprašanja na lsa. strpni 1. Šest. 2. če si ga je katera devica izbrala za moža. s Po šestem koncilu v Carigradu (leta 680 po Kr.). 4. Na Markovem trgu v Benetkah. 5. Italijansko narečje, ki ga govore na Korziki. l>. listi, ki so rojeni 29. februarja. 7. V ameriških Združenih državah. ..Ne smeš priseči!" zavpije. ..Ne smeš!" Seveda je vsa dvorana presenečena. Rriče silijo k sodni mizi. porotniki jamejo vstajali. zapisnikar skoči na noge s črnilnikom v roki. da ga ne bi »kdo prevrniI. Teda j 'zavpije sodnik s povzdignjenim. jeznim glasom: ..Mir!" In vsi ljudje obstanejo. ..kaj ti ni' pride na um? Kaj li mar sveto pismo?" vpraša s trdim in strogim glasom. Zdaj ko se je s svojini obupnim dejanjem sprostila strahu, jo je tesnoba minila, da lahko odgovori: ...Ne sme priseči !" ..Molči in daj knjigo sem!" reče sodnik. Toda ona ga ne uboga, temveč stisne knjigo še bolj k sebi. ...Ne sme priseči!" zakriči na ves glas. ..Ali li je toliko do tega. da dobiš tožbo?" vpraša sodnik s še ostrejšim glasom. ..Tožbo umaknem!" zavpije' ona z rezkim glasom. ..Ne maram, da bi prisegel!" ..Kaj kričiš?" vpraša sodnik. ..Ali si izgubila pamet?" Ona jame loviti sapo, boleč se pomiriti. Zdaj se zaveda. da je kričala. Sodnik bo še mislil, da je zblaznela, ker ne zna z mirnimi besedami povedati lega. kar hoče. Še enkrat se bori sama s seboj, da bi obvladala svoj glas, in to pol se ji posreči. Počasi, resno in na glas reče sodniku, gledaje mu naravnost v oči: ..Umaknem tožbo. On je oče otroka. I oda jaz ga še zmerom ljubim. Ne maram, da bi po kriv em prisegel P’ Pokonci sloji, vzravnana, in gleda sodniku v njegov strogi obraz. On sedi tam. z obema rokama se je oprl v mizo. in dolgo, dolgo ne odvrne pogleda od nje. In ko jo sodnik tako gleda, se zgodi z njim velika izprememba. Vsa trud nosi in čemernost, ki je bila v njegovih črtali, izgine, Skakalna vrv Napisal I lassc in njegov veliki, ii-do oblikovani obraz postane od gaujc-nja skoraj lep. Glej, si misli sodnik, takšno je moje ljudstvo. Ne smem se pritoževati nad njim. ko je vendar pri tej (ako neznatni ženski toliko ljubezni in strahu božjega. Zdajci pa sodnik začuti, oa so se njepove oči napolnile s solzami, in skoraj osramočen se zdrzne in se naglo ozre okoli sebe. Tedaj vidi. da so se pisarji in sodni sluga in vsa dolga vrsta porotnikov sklonili naprej, da bi videli deklico, ki stoji pred sodnikovo mizo in stiska sveto pismo k sebi. In na njihovih obrazih vidi neki lesk. kakor bi bili vsi uzrli nekaj lepega, kar jih je razveselilo v najglobljo globino srca. In nato pogleda sodnik po zbranem občinstvu, in zazdi se mu. da vsi li ljudje tam nemo sede, kakor da so pravkar slišali tisto, po čemer so najbolj hrepeneli. In naposled pogleda sodnik po obtožencu. Zdaj je on tisti, ki stoji tam s pobešcno glavo, oči upira je v tla. Sodnik se vnovič obrne k ubogemu dekletu. „Naj bo, kakor želiš.” reče. „ Tožba je umaknjena," narekuje zapis-nikarj u. Obtoženec se zgane, kakor bi hotel ugovarjati. .,Nu kaj? Kaj?" zavpije nanj sodnik. „Ali imaš nemara kaj proti temu?” Obtoženec še bolj pobesi glavo in reče komaj sl; -no: „Ne... bo že najbolje ta ko." Sodnik še trenutek posedi, nato pa odrine težki stol, vstane in gre okoli mize k tožite-I j ici. „TIvala ti." reče in ji pomoli roko. Ona je odložila sveto pismo in zdaj stoji in joka in si z zganjenim robcem briše solze. ..Tlvala ti!” reče sodnik še enkrat in prime tako spoštljivo in nežno za'njeno roko, kakor bi bila nekaj nad vse li-nega in dragocenega. .Ne da se tajiti, da je Robert precej rejen. Dolžina njegovega telesa je 173 cm, in prav toliko meri približno tudi okoli trebuha. Čez prsa je nekoliko ožji. Mirno dihanje mu dela preglavice, tudi če papirji na borzi rasejo, in v liste hiše gre jako nerad, kjer nimajo dvigala. Robert pa je tudi moj prijatelj. Treba je namreč malce gledati tudi na dušo. kadar si človek prijatelje izbira. Robertova duša je nežnejša od njegovega telesa. 1’red nekaj dnevi sva se srečala v solncu na široki cesti. in Robert je rekel: .. Ti si pa postal v itkejši. Kako to?” ..Ker je nezdravo, če je človek debel." ..Kako pa to napraviš?” „Več delam in manj jem. jako preprosta je ta stvar, blodi zjutraj na izprehode, zvečer nič ne jej in sem pa tja malo potelovadi!" „To je sleparija.” je rekel Robert. ..Vse sem že poskusil. Nič ne pomaga." ..Potlej pa ti pošljem neko malenkost, ki pomaga.” Poslovil sem se od Roberta, in drugi dan sem kupil v trgovini za igrače vrv za skakanje. Tako. ki se z njimi deklice igrajo. Skakanje s tako vrvjo človeku dokaj naglo vzame vso odvisno tolščo. Trebuh — zunanji — izgine, in človek postane tako vitek kakor sem jaz. Poslal sem Robertu vrv za skakanje in napisal na dopisnici : ..To je tvoja rešitev. S to vrvjo se iznebiš svojega trebuha v štirih' tednih.” Čez štirinajst dni sem Roberta obiskal, bilo je zgodaj zjutraj, in sem bil pripravljen na to. da ga bom dobil pri pametni telovadbi. Robert je bil doma. Sobarica je obrnila proč obraz, ko Zetterstrom mi je odprla vrata njegove spalnice. Obstal sem na pragu in pogledal svojega mi jatelja. Popolnoma nag je hodil po sobi gor in dol. in okoli trebuha je imel privezano mojo skakaIno vrv. Njegov obraz je bil globoko resen. ..Ali že dolgo tako okoli tekaš?" ..Deset minut.” je odgovoril Robert. Tedaj sem zaprl vrata in se postavil pred Robertovo sobo. da malo premislim. Potem sem v rata spet odprl in rekel: ,.Ni bilo prav od mene. da ti nisem razložil; moral bi bil z v rvjo skakati, ne pa si jo opasati okoli trebuha!" Robert me je sekundo pogledal, potlej pa si je odvezal vrv s trebuha, napravil na njej velik vozel in me z njim trdo udaril po glavi. Zdaj nič več ne občujeva. Paganini na carinarnici Ko je bil slavni goslač Paga nini nekoč na potovanju, je moral čakati na carinarnici zaradi pregleda prtljage. Cariniki so odločili, da mora plačati za svoje gosli visoko carino. Zastonj je dokazoval cariniku, da z goslimi ne trguje. Ko je videl, da nič ne pomaga, se je hotel vsaj poceni izmazati. Navedel je izredno nizko ceno za svoje gosli, ki so bile v resnici vredne vsaj stokrat več. Tedaj pa mu je eden izmed carinikov ponudil petnajst odstotkov več in hotel mojstru takoj denar plačati na roko. Paganini se je branil, toda uradnik mu je pokazal pisan zakon, da mora lastnik blaga pustiti blago carini, če mu ponudi petnajst odstotkov nad navedeno vrednostjo. Paganini je zmerjal, klel, prepričan, da so gosli že izgubljene. Tedaj mu je prišla rešilna misel. Vzel je godalo in začel pred cariniki igrati. Uradniki so gu strme poslušali in čedalje več ljudi se je nabralo. Ko je končal, je stopil carinik, ki je prej hote’ kupiti gosli, k njemu in mu reke „Mojster ste, moram vam priznati. Pojdite v božjem imenu brez carine “ Ureja Boris llihteršič Najboljši film o Afriki Piše Gertruda Grunwaldt Mislim, (la je malo izobražencev, ki ne bi poznali knjige „Trader Horn", življenske zgoclbo afriškega trgovca, ki je skoraj vse svoje življenje prebil v osrčju pragozda in divjine, in ki jo je potem prelila v Johannesburgu živeča Američanka Etherelda Lewis v knjigo, ki je dosegla rekordne naklade. Da s^et poživi to povest, ki je tudi za črni del naše zemlje čudež, zgodbo belca med samimi črnci, je filmska družba M (. M napravila zvočni film z isto vsebino. V ta namen je poslala režiserja Van Dyka z ekspedicijo šestdesetih ljudi, igralcev in pomožnega osoli j a v osrčje Afrike. Čeprav je bila že pot v Mom-basso v britanski vzhodni Afriki dovolj naporna, je bila vendar malenkost proti težavam, ki so se začele, ko je ekspedicija srečno prišla v Afriko. Potovati z 80.000 kil prtljage, kjer je bil razen aparatov še majhen filmski atelje, radio, zaboji in sodi hrane, voda, orožje šotori in sploh vse kar je potrebno za dolgotrajno bivanje \ krajih, kamor je dotlej malokdaj stopila človeška noga, ni tako lahek problem. Ko so prišli do Nairobe in tam razpeli šotore, je bilo treba najprej še dolgotrajnega pogajanja z oblastmi raznih držav — Anglije, Francije in Belgije, da so končno dobili dovoljenje za lil-ma nje. Potem je bilo treba l.oiskati tolmačev, lovcev, potapljačev, nosačev, ki so bili sami domačini. Tudi za zdravje je bilo treba poskrbeti. Vsi udeleženci so morali biti nekajkrat cepljeni proti spalni bolezni in angleški zdravnik, ki je to izvršil, se je sploh priključil ekspediciji. Vendar pa še to ni bilo tako težko, ker so imeli železnico, ki je vsaj malo olajšala pot. Ko pa se je začela pot v džunglo, je bilo treba poklicati na pomoč tovorne avtomobile, volovske vprege in — dobre čevlje. ..Težave pri filinanju \ tropskih krajih so mi kaj dobro znane /v od takrat, ko sem delal filma .Bele sence’ in ,Pogansko ljubezen*," jc rekel režiser Van Dyke, „toda v primeri s težavami in nevarnostmi, ki smo jih imeli pri teni filmu, so bile igrača." Od Nairobe in bregov čudovitega Viktorijinega jezera je šla pot ekspedicije v najnevarnejše pra-gozde Tanganjike, ki so znameniti po svojih živalih. Tam je Van Dyke napravil nekaj slik iz boja med zvermi, ki jih dotlej še nikdar ni ujela fotografska plošča, kaj šele filmska kamera. Potem so prišli v najbolj di\je kraje Ugande in v srce belgijskega Konga med rodove pritlikavih Hotentotov. In navzlic strašni vročini so prišli vsi srečni in zdravi skozi ta pekel in prinesli s seboj nad sto tisoč metrov najčudovitejših in uaj-ziinnienitejših posnetkov kar jih je kdaj videlo človeško oko. Niti en posnetek se ni ponesrečil, niti košček filma se ni pokvaril, ker je bil ves materijal v velikih železnih zabojih, ki ga je. obvaroval preti napadi zveri in pred viharji, ki so tam nekaj navadnega, saj se časih utrga oblak z jasnega neba. V „Trader-llomu", ki bo pri nas nosil naslov „Klic pragozda", ni naslikana samo Afrika starega trgovca, ki ji je bil vdan s telesom in dušo, ampak tudi Afrika l.ivingsto-na, Conrada in Gida. V njem je tudi ves pogum, zagrizenost in vztrajnost Van l)yka in vseli njegovih Elitni Kino Matica Telefon 2124 Veličanstvo — ljubezen srčkana drama iz življenja dveh zaljubljencev. V Klavnih vlogah Franz Lederer in Jugoslovanka Kiithe von Nany. Moja žena — tvoja žena krasna komedija, kjer igrajo glavne vloge ljubljenci naše publike Lilian Harvey, Willy Fritsch in heinz Kiihmann. „Kralj jazza" prekrasna filmska revija v naravnih barvah. V glavni vlogi pevec najlepših ljubavnih pesmi John Boles ljudi. In ta je morda vredna vsaj toliko kakor delo onih treh. ki sem jih prej omenila. Tu ne v idimo samo rastlinstva in živalstva džungle, tu čujemo tudi glasove. Tu čujemo zamolklo renčanje razkačenih zveri, strašno tuljenje levov, ki se bore za svoj plen, pihanje napadajočih nosorogov, lomljenje in prasketanje vej pod orjaškimi nogami bežečih slonov, neprijetno grgranje krokodilov, vreščanje opic, lajanje hijen, do nervoze monotono razbijanje bobnov, ki kličejo domačine k daritvam. Čujemo glasove belcev, ki igrajo glavne vloge v tej simfoniji slik in glasov — llarrvja Cavoya, ki igra „Trader-Horna“, IJuncana Renalda, ki je v filmu njegov spremljevalec „Perti“, in Kdvvino Bootli, čudežno belo boginjo „Nino Te" med divjimi rodovi Konga. Prav gotovo je bilo že nekaj lepili in res dobrih filmov iz Amerike: toda „Trader - Horn" bo, je napisal filmski kritik enega izmed največjih newyorških dnevnikov ob premijeri v Astor-teatru na Broadwayi. največji v njih vrsfi. ker je tako čudežen, tako nenavaden, da je težko misliti, da bi ga tako kmalu mogel kateri drugi doseči. # V zvezi z gornjim člankom naj že danes sporočimo svojim bralcem veselo vest. ki jih bo gotovo prijetno pre senelila: prav v kratkem pričnemo v našem lisiii priobčevati veleza-n i mi v in napet dnevnik o potovanju in filinanju ekspedici je ameriške družbe MG M po Afriki. Članki bodo opremljeni z lepimi originalnimi slikami, ki si jih je ..Koman” že zagotovil. Več John Bole«, pevec iz filma „ K ra 1 j Ja/.7.a“ (Kolo Unlversal) o tem prihodnjič. mogla nastati le po mojstrski igri Warnerja Baxtra, ki igra posebno v vlogi bančnika tako tajinstveno in čudno, da Človek nikakor ne mo re odkriti, kaj se prav /.a prav skriva v njegovi duši, \ vlogi mladeniča pa si tako pridobi s svojim nasmeškom in vedrostjo simpatije gledalcev. Vsekako pa je v tem lepem Fo-\ovem zvočnem filmu pokazal svoje /.možnosti v maskiranju na tako popoln način, da človek skoraj ne bi verjel, da igra obe vlogi en igralec. „Kralj jazza" Universalov zvezdnik John Koles, ki smo ga imeli priliko videti že v več filmih in ki se je posebno izkazal v krasni filmski opereti ,llio Rita", nas bo v kratkem v Ljubljani presenetil / novim krasnim filmom ,Kliilj jazza'. Ta film, ki je prav za prav revija in ki so na njem delali skoraj leto dni pod vodstvom najbolj znanega mojstra jazzbandc Wliitomuna, sestoji i/ ošinili delov, kjer vidimo v najbolj razkošnih opremah višek tega, kar nam more danes dati revija združena s filmom. V nekaterih točkah je tako popoln, da si mislimo, da živimo v pravljici. In razen tega čujemo čudovite pesmi Johna Bolesa, ki nas s svojini mehkim glasom očara. Njegova partnerica je dražestna Jeannette l.olf, ki za njim prav malo ali sploh nič ne zaostaja. Ves film je izdelan v naravnih harv ali. FILMSKA VPRAŠANJA 1. Kdo igra glavno moško vlogo v Vi I ni n „Kralj jazza“? 2. Kako se imenuje novi film Mary Pickfordove? >. Pri kateri družbi igra Norina Shearer? 4. Pri kateri družbi igra Janet Gaynor? H. Kdo je igral glavno moško vlogo v filmu ,,Zadnji poljub"? /a pravilne odgovore razdelimo med deset izžrebanih reševalcev 20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ. Rešitve sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Pravi odgovori na vprašanja v 10. številki so tile: I. II. II. Bollmann; -. MGM.; i. Hans Junkermann; 4. !lollvwood; 5. llari v Piel. Nagrade je žreb prisodil takole: =; fotografij: Milica Rejčeva, Javornik. 4 fotografije: Franci Vraničar ml., Škofja Loka. j fotografije: Franc Gantar, Idria. 2 fotografiji: Gregor Klančnik. Ljubljana. Lilian Kotli (Kuto Paramount) Umetnost maskiranja če se je časih govorilo v filmu o umetnosti maskiranja, je vsakdo pri tem mislil na pokojnega Lomi ( lianeva. On je bil v resnici kralj maske in po njegovi smrti je nastala praznina, ki je doslej še ni nihče izpolnil. Podit to še dolgo ne pomeni, da ne bi bilo mogoče najti človeka, ki bi se lahko smatral za njegovega namestnika. hno m šili mask, ki so bili' v zadnjem času ustvarjene' je nosil Warner Baxter. Kakor ('lianev, tudi on ni polizan lepotec, po zgledu mladih filmskih igralcev, ampak resen in izredno inteligenten človek. Pii njem ni nestalnosti vročekrvnega ljttbav nika, ampak uglajene kretnje človeka, ki z vsakim gibom pokaže, da pozna resnost živ Ijenja. l ak človek se ne zaljubi na pivi pogled in je prav zato njegova ljubezen močna in neomajna. /. eno besedo: človek, ki ne napravi globokega vtisa samo na ženske, ampak tudi na moške. V filmu .Taki ljudje so nevarni igra v prvi polovici starega grdega bančnika, ki zbudi pri dveh ženskah vse prej kakor simpatije, /.a-nimivo je pri tem. da ženska antipatija do njega deluje na gledalce prav /a prav neprijetno in zdi se jim krivična, ker je dal Warner Ba.vter svoji maski izredno dosti topline. V drugi polovici filma igra mla-dejfa stasitega mladeniča, šele zdaj vidimo ogromno razliko med tema dvema človekoma iu takrat nam postane jasno, zakaj ženskam ni do starega bančnika. Ta velikanska razlika med obema značajema je po eno fotografijo: Albina Bohinc, Javornik: Ljudmila Svetina. Koroška Bela; Josipina Stradner. Ljubljana: Otmar Zidarič. Celje; Rozi Brečko. Ljubljana; Mara Vovk. Jesenice. Nagrade smo izžrebanim že poslali iu jih prosimo, da nam njih prejem potrdijo, ko spet pošljejo rešitve. FILMSKA POŠTA Mi/.zi: Pot k filmu je zelo težka in mora imeti človek prav posebno srečo, če' hoče priti k njemu. Posebno zdaj, ko ne odločuje več samo lep obraz, ampak tudi tehnika go-vora, ki je za film vse prej kakor lahka. Skoraj vselej je treba biti že precej znan, saj vidite, ila igrajo zdaj skoraj sami igralci in igralke, ki so se že prej izkazali pri gledališču. Ne bi vam svetoval, da bi se s preveliko vnemo oprijeli misli, da pridete k filmu, ker boste prav gotovo razočarani. Ce pa hočete na vsak način, se obrnite na naslov: Reinhardt-Schule, Berlin, Schumanstr. 14, in prosite, na! vam pošljejo prospekt za študij na dramski šoli, ki je neobhodno potrebna vsakomur, kdor hočeš priti k filmu. Mirko: Ita Rinil dobiva pošto na naslov: Managcr Max Pick, Berlin - Charlottenburg Uhlandstr. 194. Andy: Dolores del Rio je Mehikanka. Na ostala vprašanja sem odgovoril pismeno. Kdor želi pismeni odgovor, naj vprašanjem priloži 2 dinarja v znamkah. Takole se je letos Buster Keaton našemil za pust (Foto MGM) L A i 1 Ogrožena morala Sodnik mora pri zaslišanju neke niče zaradi ogrožanja morale izključiti javnost. Ko pa je zaslišanje voiičano, vstopi sodni sluga in vpraša: »Gospod sodnik, ali ;pet vključim?" naj moralo Mati in hči „Mu, nečistnica!" „Maniu!“ .,Tuku sramota!" »Mama!“ ..Kdo je oče?" „Mama!“ ..Njegovo ime hočem vedeti!" ..Marna, saj ga sama ne vem." »Kaaaj? Niti za ime ga nisi vprašala?" „Sem< mama pa ni znal slovenski!" Njej je bilo všeč... Nova sobarica se predstavi milostljivi. ..Zakaj pa ste šli iz prejšnje službe?" vpraša milostljiva. ..Ker me je gospod poljubil." „In to vam ni bilo všeč?" ...Meni že. samo gospe ne!" Zakaj se hoče ločiti ..Gospod doktor, jaz bi se rada ločila od svojega moža. Ne morem ga prenašati." „To še ni nikak razlog za ločitev! Ali vas nemara pretepava, ali zapravlja denar, morda je pijanec?" ..Ne, ne..." „Ali pa nemara njegova zakonska zvestoba?..." »Vidite, to je, gospod doktor: moj najmlajši ni njegov!" Pogovor v kavarni Za mizo sedita dva gospoda. »Oprostite zdi se mi, da sva sc že prejšnjo nedeljo videla?" »Prav žal — ne poznam vas." »Tudi jaz ne vas. Samo vaš dežnik sem takoj spoznal." »Moj dežnik? Sai takrat sploh dežnika nisem imel!" »Vidite, jaz sem ga pa imel!" Po svatovščini ..l jubi zet — ali ne bi popil še skodelico dobre kave. preden naju zapustiš z najino hčerko?" .,Hvala," meni zet. »Kava me preveč razburi, potem morda še zaspati ne bi mogel!" Prvi d a u S o s e <1 j e »Papa vpraša, ali hi nuni lahko za nekaj časa posodili vaš gramofon." ..Kaj boste tako pozno plesali?" ..Ne ampak spali bi radi." L. Napak razumela »Koliko otrok imate?" šoli Učitelj: »Ali bi še kdo rad kaj vedel?" Matevžek: »Prosim, gospod učitelj. kdaj bomo imeli prve počitnice?" Zamujeni poljub Tašča se srdi. »To je pa že preveč, dragi gospod zet! Ko sem danes prišla, mi niti poljuba nisi dal!" ..Nikar si- ne jezi. mamica! Kadar odideš, dobiš zato dva!" A, tako! Stražnik popisuje moža, ki so mu ga pravkar, ob dveh ponoči, pripeljali vsega obtolčenega 110 stražnico. Vpraša ga. kdaj je rojen in kje. kaj je njegov poklic. »Ali ste oženjeni?" vpraša naposled. »Ne — potolkel sem se, ko sem se v temi zadel v železen kavelj." ,Tri — več jih za noben denar ne maram!" »Zakaj ne, če smem vprašati?" »Brala sem, da je vsak četrti otrok, ki se na svetu rodi, Kitajec." V letovišču Krčmar: »Klicali ste me: s čim smem postreči?" - Izletnik: »Prosil bi za mizni prtič z brezmadežno preteklostjo!" Moderna nedolžnost »Ali si že katero poljubil?" »Ne, srček!" »Začetnica sem že jaz." odv rne deklica in 11111 da košarico. Za tak pogled... Ona: »Srček, tole lepo oblekeu mi moraš na vsak način kupiti!" On: »Ne — nakupovanja je zdaj konec, pa če se na glavo postaviš!" 1’asant: »Gospodična, če to naredile, vam jo jaz kupim!" Iz modernega romana Za mizo sta sedela in gledala globoko drug drugemu v oči. Mehanično je 011 zdaj pa zduj vzel zalogaj. »Kako sem vesela," reče ona, »da li tekne. Mama mi je vedno rekla, da znam skuhati samo dve jedi: kavo in fižol." »Kaj pa je potem tole?" Prezgodaj je prišel Stražnik pride v trenutku, ko se vlomilec plazi s svojim plenom skozi okno na varno. »Me, vi — zdi se mi. da sem prišel ravno prav!" »Ne malo prezgodaj!" odgovori hladnokrvno vlomilec. Imenitne vžigalice Leta 1919 in 192(1 so bile vžigalice v Lranciji posebno slabe, da je uprava vžigalienega monopola dobivala neprestano pritožbe iz. vrst občinstva, ki v tem pogledu ni raz vajeno. Uprava je bila naposled prisiljena uvesti preiskavo in izkazalo se je, da so bile inkriminirane vžigalice izdelane iz starih ameriških vojaških barak, ki so jih Američani ob koncu vojne prodali I rancozom iz, barak, katerih les je bil impregniran proti ognju... Oetker-jevega vaniliiiovega slad- Kako delaš s klobuki klobuke i/. klobučevine lahko sa-nia očistiš. Salmijakovcu prilij isto količino vode in namoči vanj krpico, ki /. njo klobuk sna/iš. Smeš ga pa sna/iti samo na eni strani, ker postane sicer trd. ('unjica ne sme biti premokra. Dostikrat jo moraš izmenjati, oziroma brisati na drugem koncu, ker se nabere na njej 'sa umazanija s klobuka, ki jo je. sulmijakovcc raztopil. Pri moških klobukih snaži na isti način tudi notranje usnje. Potem klobuk odrgni s suho krpo in ga naravnaj, da ne izgubi oblike. Ilele klobuke iz klobučevine sna-žiš ali z vročo krompirjevo moko. če so zelo umazani, pa jih pok rij s kašo iz magnezije in vode ali pa magnezije in bencina. Čez nekaj ur jih dobro odrgni in potem pa jih skrtači s čisto ščetjo. Ponošene klobuke, ki jih ni vredno prenavljati, lahko s pridom porabiš. Pazljivo odparaj trakove in usnje. Potem jih lahko porabiš kot yložke za v čevlje. Da klobučevina izgubi svojo obliko, jo najprej namoči za nekaj ur v mlačno vodo in večkrat izžemaj. Klobučev ina se tako omehča. Potem jo vzemi iz vode m na vse strani enakomerno raztegni. nato pa z žebljički, ki si jih prej namazala z oljem, da ne zarjove, pribij na desko. Za domačo rabo P 1 e s e n najprej odstraniš s krtačo. namočeno v mrzlo vodo. Ko sod potem še enkrat z mrzlo vodo izpereš, vlij vanj krop, kamor si dala precej sode, in pusti, da se v sodu ohladi. Potem posuši sode na solneu. V s teki e n i c a h . kjer so bile mineralne vode. ostane skoraj zmeraj na dnu vsedek, ki ga ni mogoče odstraniti. Odpraviš ga samo takrat lahko, če naliješ v steklenico nekaj 'ode, ki si ji dodala nekaj kapljic solne kisline. Kadar moraš z a m a š i t i več steklenic in so zamaški trdi, jih najprej popari z vrelo vodo, da postanejo mehki. Z I a k o m prevlečene predmete snaži z moko, ki si ji dodala nekaj kapljic olja. Rižev narastek P o t r e b š č i n e : 7 dkg riža, 'A litra mleka, h dkg presnega masla, 10 | je k i lom. Koleno mn je zableščalo. še nikdar prej ni bilo tako. Poda danes se za to ni menil. Danes je mislil na vse kaj drugega. In z rokami, od žuljev razjedenimi. je jel kopati to zemljo. d<) so se drobile grude pod njegovimi prsti. In iskal je zrna. ki so ležala zakopana v tleli. In ko je našel prvo. ga je vzel pobožno v roko in ga pogledal. Kalilo je že. Potem mu je roka omahnila. In jel je kopati naprej, kakor daleč mn je segla roka. In čedalje več zrn je bilo. In potem je kopal z obema rokama. Ko ni več dosegel, je legel v razor in kopal, kopal. Zrna. sama zrna. Ko sta mn roki kakor mrtvi ležali med prstjo, se je zavedel. Stresel je glavo in vstal. Opotekel se je proti hiši. kam ob poli je rasla stara hruška. Naslonil se je nanjo in sc' spet zazrl v solnce, ki je z zadnjimi žarki poljubljalo nebo. in iz grla se mu je iztrgal krik kakor krik ranjene zveri v puščavi: ..Branko. Branko, poglej, zemlja, tvoja zemlja te kliče, vse te kliče...." In ko je eni samo odmev, ki je vračili njegove besede drugo za drugo, kakor jih ne bi hotel poslati t ja. kamor so bile namenjene, mu je zlezla glava na prša: ..Branko, moi Branko kie si? Zaka i se nočeš v rniti k zemlji, ki te čaka?" >/» pc/ ***** c'±'*4o Ct NIMAM DOBRE KAVE’ ^OOBJTC DNtVNO SVEŽE PRAŽLNO IE' MM TVD. H- MCTCH IMDIUHA, VODNIKOV TRG S. KRIŽANKA ABCDEFGH O KlliHE vteJi v\}4 fio ali htit . ixv najSettdiiejie KUiARNAfTDEU ilUBipiMA DMMAJINOVAU KUVERTA« L1UB11ANA H Gaaal* V I7ni.n aparate in J7UIU potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevajte ceniki Kupon 12 1 ■ 2 B B 3 fl 4 5 — ■ H B 6 m 7 B 8 B !) ■ B B 10 ■ B 11 B 1‘2 ■ B 18 B B Vodoravno: I. Osinerokotnik: 2. Pamet; egipčanski bog; zaimek; 3. Del klasa; svetopisemska oseba: 4. Žito; 5. Del Trbovelj: pokrajina v Aziji; 6. Strupen plin; pogojnik; 7. blazen; nesamostojen vladar; S. Kralj Hunov; žensko ime: V. Grško mesto; K). Mera upora v elektriki: mesec; II. Kamenina: 12. Mesto \ Kpiru: n. Ribiška priprava; grški pekel. Navpično: A. Neobdelana snov: del voza; B. Pokrajina v Aziji; C. Vrsta kamna: prevleka usnja in kovin: D. Naš poslanik v Pragi: ruski politik: E. Kazalni zaimek: moško ime: riba: F. Žensko ime; zanos; G. Nabiralec gob: predlog; država v USA: II. številko: Mencingerjev roman: I. Reka v Afriki: utež; mesto v Romuniji. Rešitev križanke v zadnji številki Vodoravno: I. Kontrolor; 2. Aparatura; 3. 'lipa; Vika; 4. Osogov; ge; 5. Vitamin; 6. Peko; Ana; 7. Radomlja; 8. Aroma, ilo; za; venec; 10. Glad: mati: II. Lcliia; av; 12. Aleja; Uri: 13. Sacunuman. Navpično: A. Katon; razglas; B. Opis; para- lela: C. Napovedovalec; D. Tragikomedija; h. Ra: Otoman; Jan; F. Otava; Ema; G. Luk; matrica; um; H. Original; Tara; I. Ravena; olivin. Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki io vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena je postal znak nepozaben. „Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po nainižjih cenah in radi tega načela so Dr, Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-lev vanilinov prašek Dr. Oetkcr-]ev prašek za pudinge itd. lako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-iev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor ua to, da se dobe pristni Dr. Oetker-levl fabrlkatl, ker se če-sto ponujalo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba /.a mlečne in močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao in čal, sartlje, torte In pecivo, jajčni konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije. Ako se pomeša Vi zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta I do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bol jih, finih in najfinejših močnatih jedi, šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih. ki stavijo večje zahteve — in ker Je. kakor je pokazala izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah Izključeno. Oetker-Jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost m tovarno DR. OETKER, MARIBOR. Izdaja za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; zn tiskarno odgovarja Janez Velmr; vsi v Ljubljani.