IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TB-tEPONli UREDNIŠTVO 24-75, (TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU '37-70-1-135- LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN, POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO xrv iCRANJ, SREDA, 23. avgusta 196,1 ŠT. 95 ▲ k IZHAJA OD OKTOBRA 19« KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poštarji so proslavili 20-letnico revolucija SVEČANOSTI SE JE UDELEŽILO TUDI 190 GORENJCEV Po reorganizaciji prosvetno-pedagoške službe v našem okraju Več kot 5000 članov kolektivov * TT podjetij Slovenije in pre-tavalcev Bele Krajine se je minulo nedeljo udeležilo slavnostnega zborovanja v Črnomlju v »kviru velike poštarske prireditve v počastitev 20-letnice revolucije. £e v soboto so se zbrali v Beli Krajini bivši borci, poštarji, inter-n'ranci, vojni ujetniki in aktivi-!Jj' z Gorenjske se jih je udele-okrog 40, ostali pred s ta v ni-*> gorenjskih PTT podjetij - bi-lo Jih je 150 - pa so odšli na f^ečanost v nedeljo v zgodnjih Jutranjih urah. Dan pred praznovanjem bo de-'Ogacije okrajnih podjetij PTT Slo-v£nije po sprejemu v Dolenjskih Toplicah odšle na Občice pri 5wrih žagah. Priredili so dvoje spominskih svečanosti, in sicer j*?« spominsko ploščo, kjer je ™« med vojno komanda relejne Poetaje TV 15 in pa pred spome-mkom komandanta Franca Roz- mana-Staneta na Lokvah pri Črnomlju. V nedeljo se je po prihodu udeležencev ki so prišli z vlakom in dveh štafet, poštanske in pir,ninske, pričelo na Gričku pri Črn cm -lju, partizansko srečanje. Po kulturnem sporedu so se člani kolektivov PTT podjetij Slovenije in številni prebivalci Bele Krajine zbrali na velikem slavnostnem zborovanju pred novo pošto v Črnomlju. Direktor skupnesti PTT podjetij je v svojem govoru med drugim dejal ,da je zgraditev tega prvega poštnega poslopja nia Dolenjskem hkrati tudi skromna oddolžitev prebivalcem Bele Krajine za njihov prispevek v narodoosvobodilnem boju. Podjetja PTT Slovenije so sklenila podariti Črnomlju avtomatsko telefonsko centralo, ki bo že prihodnje leto omogočila boljšo telefonsko povezavo Bele Krajine z ostalimi kraji v državi. zavoda Po reorganizaciji Okrajnega zavoda za prosvetno pedagoško .službo smo v našem okraju dobili dva medobčinska zavoda. Na Jesenicah za področje jeseniške in radovljiške občine, v Kranju pa za kranjsko, tržiško in škofje-' loško občino. Omenjena zavoda i bc.-j'a z.-.čcla z delom 1. septembra leto.?. Oba sta samostojna in imata svoj organ družbenega upravljanja — Svet zaveda, ki ga bodo sestavljali predstavniki občinskih ljudskih odborov in predstavniki tistih družbenih organizacij-, ki se ukvarjajo z vzgojo mladine. Tako bo mogoča dobra povezava z vsemi, hi skrbijo za vzgojo mladine. Novost novoustanovljenih zavodov je tudi v tem. da bosta zaposlovala poklicne pedagoške svetovalce in druge strokovnjake, n.pr. psihologe, sociologe itd. Okrajni zavod je namreč delal predvsem s honorarnimi uslužbenci ,kar je delo večkrat oviralo. Nova reorganizacija prosvetno pedagoške službe je v skladu z Premalo socialnih delavcev POMANJKANJE SOCIALNEGA KADRA OVIRA USPEŠNEJŠI RAZVOJ SOCIALNE SLUŽBE V kranjski občini imamo dokaj />oro razvito socialno službo, če-lav 86 odsek za socialno varstvo pri Občinskem ljudskem odboru Pretekli ponedeljek se je "a OLO Kranj v prostorih trajnega komiteja sestal sekretariat OK LMS. Tokrat ■P na se.ji razpravljali o nekaterih kadrovskih vpraša- in o pripravah na kon- j) "jih Srps Ljudske mladine. Razprava j« pokazala, da bo po-"^bno v prihodnje posvetiti POtfebtto skrb tekmovanju, k« ea Je razpisal Okrajni ko-mit<* v počastitev 7. kongre-j**- Po nekaterih komunah je flri<> že steklo, medtem ko bo i k ,.l>r'h°flnjc potrebno pospe-! Mt'i aktivnost še po nekaterih cenitih. Na sojj ^ raz-nravljau tudi o bližnji ka-arovski brigadi, ki bo odšla n* *Vte«nobi]»kO cesto Brat-I St|Vil 'n enotnosti. Sklenili so, f * bo v septembru poseben f Pstanek plenuma po vpra-f sanjib 7. kongresa. jk Kranj (prav tako kot ustrezni odseki pri vseh občinah) bori s precejšnjimi težavami, predvsem zaradi pomanjkanja socialnih delavcev. Temu pomanjkanju je vzrok predvsem to, da je ta po-kiic dokaj nov in da ustrezne šole obstajajo v Sloveniji šele nekaj let To je tudi največja ovira, da v Kranju še ni mogoče ustanoviti socialnega centra, čeprav bi bil nadvse potreben in so drugače dani pogoji za njegovo delovanje_ Pri upravnem orgnnu — odseku za socialno varstvo ObLO Kranj — delujeta sedaj še dva sveta: svet za socialno varstvo in svet za varstvo družine, ki se redno sestajata in skušata sproti reševati posamezne socialne probleme na območju naše občine. Socialni delavci imajo delo razdeljeno na pet referatov: referat za skrbništvo, za varstvo družine, socialno varstvo, preventivno socialno varstvo in referat za zadeve invalidov in borcev NOV. Vsak izmed omenjenih referatov združuje v svojem okviru še več različnih področij, tako na primer referat za varstvo družine posvojitve, rejništvo, alkoholizem, nemoralno življenje, nezakonska ŠE LETOS ALBUM »SVET MED VRHOVI« Pri slovenski Državni založbi bo izšla še letos planinska knjiga pod naslovom »Svet med vrhovi«, v kateri bo mojster planinsko fotografije Jaka Cop objavil 1. in nja. je doprinesel, da vojno raz- | g večkrat po voini prizorišče na- razlag ga tolmačijo različno na dejstvo je. da obstajata dve pol oženje v Adenaoerjevem <*- | g petih nasprotij in dramatičnih Vzhodu in Zahodu, in to daje te- nemški državi. Sovjetska zveaa bora popusti fn poč?.si »plahni. | g zaostritev, ki so kot pojav hlad- mu problemu obeležje blokov- je priznala obe nemški državi. To pa so dobri obeti, da bodo § H ne vojne prihajali do polnega skih nasprotij. Zah. države trdi- Nihče pn ji ne mere preprečiti, beHfoofcl spor rešili z miroljub*- | Mf izraza prav v nekdanjem nem- jo, da jc odloCba vzhod nonemške če pravice prostovoljno prenese nimj sredstvi. raiisufffliifiiiniiiiniifunHiiiiiiiiiiniiiiH! ^iiimMMiiiiffiramnfflii^ kmeHiskega s V Poljčah pri Radovljici sc že nekaj časa marljivo pri- »prevod kmetijskih strojev, kjer pravijajo na eno največjih in najpomembnejših prireditev Pokazana vsa sodobna kmet j-, _, , , . ,,m . ... . - _. ' ska mehan;zaciia. Nato bo zbor g področja kmetijstva v zadnjih letih na Gorenjskem. Tu j ut:val vidnejših strokovnjakov s podro"- ; kaj več kot samo tekmovalni roja kmetijstva, gozdarstva, tehni- men. ke in strojništva iz vse Sloveni- | Festival se bo pričel v petek z —. zborovanjem traktoristov v dvo- I rani Kmetice šole v Poljčah. SEPTEMBRA OBČINSKA FOTO AMATERSKA RAZSTAVA V rnuo'o. 21. av^is'a. bo od 6. do 10. ure tekmovftn'o traktoristov in pi^n'rjev zadru/n:kov v v^eh disciplinah na /"mlii1^ kmeti; i. na Jesenice - Foto kl'Jb Te^enlce' "'vn Pnličc. V nedeljo. 27. av-pripravlja z ostalimi fotoklubi na \ gusta, pa bo ob 9. uri veličasten področju jeseniške občino f razstavo v počastitev 21-leUvro ljudske vstaje. Občinaka foto razstava bo prihodnji mesce na ,Ts* menicah. Raz«ta\'ljali boc'o fotografije iz NOB in z njimi obogatili občinski muzei revolucijo, ki deluje v okviru Tehničnega muzeja. Bogata zbirka fot^trafij iz časa narodnoosvobodilne borbo bo primerna tud; za albume organizacij ZB. NAGRADA ZA LJUBITELJE CVETJA Turistično društvo v Kamniku Najboli«! is ^ocra festival n se bodo udeležili tudi zveznega tekmovanja, -an £OR?C\ Zadnje čaee v Sorieo ve-!no pogost e.ie zahaja io tur'sti. Najraje se zaustavijo v gostilni "Pri pošti«. V prenovljenem go^tnikem obratu z vriom in te'-^so ro -ro postrežoni. Mnogo turistov in izletnikov pa nadaljnje pot naprej na SorTko olanino. k:er tudi do več dni nre>ivijo v prijavni planinski koči. Pot se vzn«nja mimo šolsk°ga porlopia. kamor s? mirmrdoči v zadniih dn^> It "pav posebno radovedno oz:rajo. Hribovsko Šolsko poslopje namreč pridno obnavljajo, urejujejo p-o-store. pleskajo vrata in okna. ure-jaio kopalnico itd. To. da imajo elektriko, vodovod," svoi radio in 7VOč,nik. vse to je za Gorižane že ■rtnra stvar. Mnogi men'jo, da bi bilo orav. j je nagradilo lastnike zgradb in j t-.c bi postavili ob glavni cesti, ki I.__________: ,____—__« ~ ... _. ....... Ktanovani. ki so p^ebno lepo o-krSiSili okna in oleolico hiš s cvetjem. Organiziralo je izlet v Novo Velenje in Cel le, kjer so si na-|T»Jenei ogledali vso zanimivosti. Z i2lctom 6o bili zelo zadovoljni. •j,-Ji V Skofji Loki so naposled le pričeli popravljati most na cesti, U pelje ix železniške postaje do mesta vodi cez Sorieo. nekaj klopi, kjer in odpočivali. pred njimi pa b; se bi se turisti*z veseljem ustavljali razprostiral popled na Porozen, Hbce, Lajnar. Drauh in druge vrhove, ki obdajajo Sorieo. Pravni nasveti K. L. Naklo Vprašanje — Ali ste kot absolventka (stari šelc 22 let) upravičeni do otroških doklad. ki ste jih do sedaj prejemali. Sprnsu-jetc. v primeru, da niste uprav i-panj do otroSce doklado, eli bd ;>rojcmali otroški dodatek, če bi d vpisali na kakšna drugo fakulteto kot. redno riušatoijlca? Odgovor — Po predp>sth ste upravičeni kot absolventka prejemati otroške doklade v čas«, ki ie predviden sa absolventski staž, to je 1 leto po absolvaiorlju na iakultetl, če medtasn niste dopolnili 22. lota siamsil. Po preteku tega Časa va«n pravice do otroškega dodatka agasnevjo. Po določbah tO. člena aredhe o otroških dodatkih za otroke, ki se po dokončanem Aolanju na etri fakulteti ali višji šoli oabr. akademiji vpišejo na kakšno drugo fakulteto sli višjo šolo ozirom* akademijo, ne pripada otroški dodatek, dokler so na takem novem šolanjn. Določbe veljajo tudi za otroke, ki po dovršitvl sne vrste studija, račno x novo vrsto študija na Isti fakulteti ali višji šoli oziroma akademiji. «!iiiiiiwt^niiiiiiraHmwtiw miiwwiiT!!ii!:iiiwnwinirm^ ■ nOŠRAZGOUOR Slaba cesta Tiirizem nI lefcersitem dartoj- vo alpsko smučarsko trofo. Do- sneg Ln prav sedaj so tu na tre- no utira pot. Vsak dan Je več končen program za zimsko s«- nhvru naši najboljši skakalci, v tUtidtOV, domačih tn tujih. l*rav zono bomo Izdelali na enem od kratkem pa pričakujemo se OKta 0 bo novo »PlanŠansltO }e- prihodnjih sestankov našega pri vab lo v dolino pori društva, na katerega bomo pova- Grlnta- vnša osnovna turii^tič- vso naglico pripravljamo na zim- na dejavnost v zimvki MJIMliT- sli o turistično se/ono. Načrt dela »Prav golevo smu'anje, mij za naslednje mesece smo si ze Imamo za ta spori največ mi»>- prlpravlii. Med drugim načrt nosti. Omen'm naj sumo lo, da I« smučarje, alpske vozače in tekače.« »Imate še kakšen poseben načrt?« Računamo, da bomo Izdali turistični prospekt o tec m Pripravljeno tmamo slumj Ma>i le še natdovoa iologrufija za prospekt nam manjka.« »Cesta od Preddvora do Je-zet.«kiga je silno slnbo. Kaj menite, «1| jo bodo kaj popravili in -Dr*i ,da je renta najslabša, in prav to odbije marsikaterega turista. Obljubljajo nam >,c dolgo, da bodo cesto ureddlt. vendar ostaja vedno pri obljubah. Redaj smo začeli kar sami zbirati denar, računamo pa, d» bo nekaj prispevala občina, nekaj pa republika. Menim, da bi morali cesto na Jezersko ze zdavnaj asfaltirati, saj po njej stalno vozijo redni ln izredni avtobusi ter številna druga vo/IJa. Prav zarodi tega. ker cesta se ni asfaltirana, Je na vozilih, ki vozijo po njej, vedno precej okvar.« M. 2. predvideva, da bomo zgradili no- imamo za Cosko kočo vseskoal aafsltiruli!~ jmmmmmmmmmmmmmmmmmm wwsimwiii^ Te d ni p o s u e t u PRED BEOGRAJSKO KONFERENCO - Konferenca šefov '* predsednikov vlad neblokovtdcih držav Je vzbudila nenavadno vel*0 zanimanje med jugoslovanskim prebivalstvom. Po vseh reptibh*3*1 prirejajo predavanja o pomemi konference rp*fokov^cih držav. VOJNA V RODEZIJI - Po poročnih iz severne Rodezije oV*»' vajo spopadi kolonialnih čet in policije z domačim prebivale****11 obliko nenapovedane vojne. V Severno Rodezijo prihajajo novi ko*1' tingenti čet in vojaškega materiala, po poslednjih vesteh pa so kol°" nialne sile okreoili z bombniki. Aretirali so že nad 600 ljudi. P" uradnih podatkih je do sedaj padlo 16 Afrikancev. OKREPITEV AMERIŠKE GARNIZIJE - V Zahodni Berlin J« prispelo 1300 amei-iškm \'ojakw. da bi okrepili tamkajšnjo mnsri*1^ garnizijo. Odločitev predsednika KenneVlyja, da okrepi ameriS5" garnieijo v Berlinu, je posledica »hodavnega razvoja_in premic0 vzhodno nemških čet v Berlinu-', kot so uradno Objavili. Amef^ vojake je spre.felo 800.000 Berlinčanov. AmerL3Mm okrepitvam kmalu sledile f.idi britanske ln francoske. Obveščeni krogi v brit. preatolnici trdijo, da vlade zahodi41'1 S'l resno tehtajo mof-nosti za začetek razgovorov s Sovjetsko z'**2 o berlinskem problemu. TUNIZIJA S^ BO UDELF.Zn>A BEOGRAJSKE KONFERE^I — Predsedništ%o tunizijiske republike je objavilo sporočilo, da j pretViednik Burg'iba sprejel povabilo, naj njegova vlada sodeluje * konterendci v Beogradu. i . — 'j^_i*n; GENERALNA (MCUPSClNA ZAČELA OBRAVNAVATI Tlr>' 0$. SKO PRITOŽBO - Na prvi seji je tunizijski predstavnik enn stališča.« V svojem govoru je navedel zgodovinski [>>''k 1 ziJT^-francoHreigia spora. Po bnsedah tunizijwkega delega« i MV, somo zarodi teiga ne nadaljuje, ker ljudstvo m armada ri'n^vi' spoštujeta odločitve Varnostnega sveta. Govoril je dalje o P1^^ cijah francoskih letal in ladij, ki kršijo miv<-.-< th* r»zl j a. ■i a PO JOHNSOVFM OBI?KIT v BERLINU - Podpredsednik^ Jotuison je pred odhodom iz iVrhna, kjer so jo mudil "J °ii v zvezi z berjinsfco krizo. Izjavil. izU?žna. I „uvi" Ameriški zunanji minister Dean Rusk pa Jo po televizij' J\,:. da ZDA »ne bodo dovolil.-, da jih vr/.-i.. ■• zahfbs.-ta '^.''f. Nadalje Je Rusk dejal, da v sedanj«-m WV •■ vojna nt more ^ ^ fia rešitev, prav tako tudi ne »kapitulacija Zahoda«. Zato prizadevali, da bi našli možnost za ohranitev današnjih i*11' s miroljubnimi sredstvi.« RASISTIČNI IZGRFDI V SEVERNI ANGLIJI - V ^ broughu, industrijskem mestu na «everu Anglije, se Je vn*' med policijo in skupino kakih 500 ljudi pri«! ^ j/' ki so metali kamenje in opeko v stanovanja Arabcev in cev. Rasistični ijfgredl v mestu so se zaceli v soboto D*" ^ aretirali 17 belcev zaradi teh izgredov m jih liodo poislavil1 SOdiŠče. "J y W VOlJTVl V BRITANSKI GVAJANI - Po volilvai k' v neck»ljo v britanski Gvapaji, talnem rnitMPJJttfTl jkkItočJU Ameriki, bo ta dežela dobila notranjo ■ autoiipravo. KRNU ATA SF LAHKO OlMafa PO VSEJ KENIJI 1 kolonialna uprava v Keniji je dovolila kenijskemu nacio"'* voditeljti Jomu Kenljati svobodno gibanje po \-sej deteti« Jomo KeniJata je bil osem let InU'rniran v Maralolu, v^jc^ področju na severu Kenije, v začetku prejšnjega tedna p" Jc Iz Internacije v svoj novi dom v Gutundu. j MIKOJAN 0 BERI INSKF.M PROBI EMU Nam«*^'1^ sednlka sovjstsfcs /lađa Anastu« MUtoian, ki je pi obisku '^iji1* skem, Je lzraz.il p| tpn i tun )«-. .l.i ,■■ it,'.7 :. ,: ., ""'jpr-,v'; rešiti. Sovjetska zveva sodi, Je rekel Mikoj.m, da ju in l>;1 '.Z, ^' nenormalni položaj, ki traja že 16 let, m vzpostavili dokt**3^ mod Nemčijo, Poljsko in CSSU. KULTURA IN PROSVETA STRAN «Ja - «J» Z OBISKA V KRANJSKI KNJIGARNI »Šolske knjige so še v tisku« je, da je konec šolskega lete praznik za otroke, da šolo julija Tadi in po navadi nestrpni Zapuste. Nič ni čudnega: v razred Pripeka sonce, če spustimo oken- ske zastore, je v razredu zatohlo in zadušno. Pri delu otroci niso več zbrani, komaj strpi j o v razredu na svojih mestih, radi bi skakali, tekali, se igrali, plavali, hodili na izlete. Sola in zvezki z nalogami jih ne privlačijo več, knjige obleže pozabljene na policaji. Skratka, utrujeni so. Da, tako je ob zaključku šolskega leta, res pa je tudi, da otroci med počitnicami preživijo toliko prijetnih uric, bodiei doma, na travnikih, v gozdovih, ob morju, v gorah, itd., da pridejo jeseni, ko se šolska vrata spre t odpro, radi v šolo. Ze nekaj tednov pred pričet-kom šole. sami ali pa z o'kom in mamico kupujejo raznovrstne šolske potrebščine od radirke, barvic, črnila, svinčnikov, zvezkov itd., itd. Treba je vse lepo pripraviti, zvezke zaviti, sploh ukreniti ves potrebno, da bo tedaj, ko bo zapel šolski zvonec, vse nared. Predvsem pa so učenci in dijaki najbolj veseli, če so pravočasno preskrbljeni z vsemi petrebnimi Po Gorenjskem po Kranjskem že ajda cvete ŠE EN SPOMENIK OB 20-LETNICI VSTAJE Te dni je imel odbor za organizacijo proslav v počastitev 20-letnice vstaje naših narodov na Bledu svojo redno sejo, na kateri so se odborniki pogovorili o odkritju spomenika v Radovni. Načrt za spomenik je napravil arh. Bitenc. Izdelan bo v obliki roke, ki Ustavlja mimoidoče, stal pa bo na pogorišču vasi, ki so jo Nemci požgali v septembru leta 1344. Odkritje spomenika bo v nedelje, 27. avgusta. Udeležence bod'> prevažali z avtobusi iz Bleda, s postaja Bled jezero in iz Gorij. Po proslavi bo partizansko slavje v prelepi dolini. To bo že drugi spomenik, ki ga bodo prebivalci bivše blejske občine postavili v jubilejnem letu. Velik del izdatkov za spomenik na Bohinjski Beli in v Ra-dovni so krila blejska podjetja, pomagali pa so tudi pripadniki JLA s prostovoljnim delom. učnimi knjigami. Žal pa je pomanjkanje teh iz leta v leto problem naših knjigarn. Ne hodim več v šolo in je nakup šolskih knjig že daleč za menoj, vendar me je tarnanje šoloobveznih otrok in njihovih staršev o pomanjkanju šolskih knjig, pripravilo do tega, da sem sama stopila v knjigarno in 6e pozanimala, kaj je in kaj ni moč kupiti. Mlad, prijazen prodajalec mi je rad postregel s podatki, sicer pa sem marsikaj izvedela že ob samih razgovorih med fantCtn in kupci. Ti so pogosto zapuščali knjigarno žalostnih, včasih celo jeznih obrazov (ni čudno, prišli so iz oddaljene vasi, da kupijo otroku knjigo, ki jo bo pri učenju nujno pofrebo-val). No da, izvedela sem torej, da je najbolj hudo za tiste, ki bodo stopili letos v prvi razred. Vse knjige za prvo:rolce so še v tisku in bodo v prodaji šele prihodnji mesec, to je septembra, ko bodo malčki že pridno sedeli za šolskimi klopmi. Tudi učenci petega razreda bodo s šolskimi knjigami postrežsni šele septembra. Za šestošolce imajo nekaj knjig že na zalogi, prav tako visoko-čolci, vendar jih še vedno precej pogrešajo. Radi bi še knjige iz botanike, zemljepisa, biologije in o^gsneke kemije. »Vse to borno dobili, knjige so v tisku,« tolaži prodajalec odjemalce, ki potrpežljivo, v upanju na obljubljene besede, 79puščajo knjisfarno in premišljujejo: Kaj knjig res ni bilo mogoče prej natisniti? M. F. Vilmi, ki jih gledamo Danes o treh filmih, ki smo Jih gledali pred kratkim. O sovjetskem filmu TUJI OTROCI, ameriškem KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA in vvesternu OVČAR. TUJI OTROCI - Kljub nagradam in kljub sovjetskemu socialističnemu realizmu so Tuji otroci, po mojem — zlagani. Edina dobra, zares dobra stvar v filmu, s oposled-ni kadri, ki niso niti vsakdanji (v ameriškem smislu), niti patetični (po sovjetskih vzorcih) ampak znres tragični in človečki. Menda -smo vsi pričakovali od filma dosti več. Tak ali podoben STiim bi lahko izdelali tudi Italijani, lahko marsikdo drusri (vendar na vso resnico ne bi prejel nagrade. Sicer pa eo tudi otroke nagradili SovjnU sami!). Vsekakor pa so bili ustvarjalci tokrat mojstri — pokazali niso niti enega poljuba, toda enkrat je zdaj tudi govor izostal. Skratka polovična rešitev — lepe ideje — v polovičen film. KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA - Ameriški film »Ko je kraljevala komedija« je filmsko delo, omnibus, ki je povezal na traku uro in pol sproščenega smeha. Ustvarjalci filma so v uri in pol nanizali gledalcem nekatere prizore iz kvalitetnih komičnih filmov izpred let zvočnega, filma. Ze sama. izredno sproščena montaža, daje fil- KA] BOMO GLEDALI Joeen jc pred vrati. Kakor po-^aJo, so naša podjetja za odkup tuniov že bolj al imanj dokončno ^oblikovala letošnji odkupni repertoar za konec letoShjega in Pričet ek prihodnjega leta. Ce Začnemo pri ameriških filmih, ki jih oomo gledali, moramo vsekakor omeniti filmsko komedijo Billvja ^ilderja »Stanovanje«. V tem fi 1— mu nastopata Shirlcv Mac Lainc j71 Mack Lcmmon. Kakor oomo gledali tudi najnovejšo delo ameriškega dramatika Willi. Tcenneasea »Ncandoma v lancem poletju-. Ljubitelji \vester-n°v bodo prišli na svoj račun ob oveh kvalitetnih filmih. Prvega Je 2&snoval režiser John Ford (Konjeniki), drugega pa John Sturges zadnji vlak Iz Gun iiilla). Zani-J"1* Je tudi film Crni narednik, ki ga prištevajo med najboljše filme in ga je ustvaril John Ford. 1* Anglije tudi letos no brmo do-blli dosti novega. Kljub temu pi f"^ l*hko zadovoljni. Gledali »Most na reki Kwai« vc.li-*°aa režiserja Davida Lema. — ^ajbolj razveseljiva novica iz ^gHje jc film ..Sinovi in ljubim-£u Jneka Cardjf*a. Ta Mm j« v Cannowu prejel mnoga priznanja, vse kaže, da so film«, ki priht« j*W 113 nasa platna iz vzhodnih J*»v, zelo kvalitetni. Oledall bo-™° poljski film najvlcmej i ia Poljskega režiserja M forda, Križarji, riku je pravi spektakol in so ga izdelali P : *ni, ko je Poljaka država praznota tisočletnico Svojega oMtoJa. Tudi izredno delo, ki je Poljake zastopalo letos v Cannesu, in tam doživelo ogroman uspeh, reprizo tega uspeha pa kasneje v Parizu, »Mati Ivana Angelska« v režiji Jerzvj^a Kavalerc-Vvlcza, bo prišlo na naša platna. Naslednje po-membr.o delo, ki prihaja iz Poljske, je film, ki govori o poljski mladini »Nedolžni čaordej«. Od sovjetskih filmov, naj omenimo le dva, Kalatozovo »Solo življenja« in »Jasno nebo«, (nagrada v Moskvi) Cuhrajn. Iz Francije ne bo dosti novega. Glodali bomo spektakel »Grbavi vitez« z J.ianom Maraisom v naslovni vlogi, komedijo »Zazio v »Potovanje z balonom-. Menda je to skoraj vse. Najbolj razveseljive vesti pa prihajajo iz Ita- lije. Tako bomo gledali težko i ri.akovani film velikega Fellini-ja »Sladko življenje«, kvalitetno delo Viscontija «Rocco in njegovi bratje« (film jc prejel več mednarodnih nagrad) in De Sicovo stvaritev »Ciocara«. Od italijanskih filmov bomo gledali še: Dolga noč v letu 1943. Rimski gr-bavec, Adtia in prijateljice, Vsi domov, komedijo Crinen, Jaz ljubim, ti ljubiš, Bila je noč v Rimu, Strašna sodba prične ob šestih, Naj živi Italija«. To so nekatera dela iz svetovne kinematografije, ki jih bomo gledali verjetno še to jesen ali pa prihodnjo pomlad. Omenili smo lo nekatere filme, o katerih sodimo, da so najboljši. 3> Pretekli četrtek je v Kirchei-mu pri YvTurzburgu v Zrhodni Nemčiji umrl znani slovenski kipar Jakob Savinšek. Savinšek je imel komaj 40 let in je podlegel srčni kapi. © V nedeljo so v Splitu v Dlo-s klecianovi palači spustili zastave osmih splitskih poletnih iger. Na to so izvedli Verdijevo Aido. S tem delom že osem let pričenjajo in končujejo Splitske poletne igre. Številne predstave, bilo jih je trideset, si je ogledalo blizu 10,036 gOStOV. Sodijo, da je bilo med nr-mi najmanj tretjina tujih turistov. ft V Sarajevu so v soboto, 19. avgusta, z nastopom ansambla Lado zaključili prvi festival ljudskih peBmi in plesov. Nastopili niso le domači ansambli, ampak tudi gostje iz Sicilije, Kaira in Sovjetske zveze. Od domačih ansamblov, ki so nastopali na festivalu, sla bila najvidnejša Tanec in Lado. fig V knjižni zbirki Eseji in književna kritika Je izšla pri nas izredno tehtna knjga italijanskega umetnostnega zgodovinarja in pisca Giorgia Vasaria, Življenje Slavnih slikarjev, kiparjev in arhitektov. Med biografijami so tudi študije o življenju Giotta, Bot-ticellia, Da-incija, Rafaela, Michelangela, Tizzinna in drugih. ® V Vina del Mar pri Valparai-fu so te dni odprli razstavo slik s temo »Jugoslavija danes«. Obenem je v teh dneh tudi jugoslovanski teden. Prikazujejo jugoslovanske dokumentarne filme in mu prikupen okvir. Na platnu se srečamo s številnimi komiki nemega filma. Med njimi so trije, ki jih bo zgodovina ustoličila z geniji, s Charlijem Chaplinom na čelu. Ko je kraljevala komedija je zanimivo* delo, ki bo s svojo vedrino ugajalo gledalcem .obenem pa ta film nosi s seboj tudi misel, da naših kinotek ne bi smeli tako pozabljati in, da ne bi bilo napak, če bi nam včasih po gorenjskih kinematografih zavrteli tudi kakšno klasično delo kinematografije. Ta film je uvozilo ljubljansko podjetje Vesna film. OVČAR — Fo vsebini malce nenavaden, po obrtni plati odličen, skratka z Ovčarjem smo lahko zadovoljni. V zadnjem času smo se srečali z nekaterimi zares dobrimi »vesterni; kljub temu, da Ovčar ne sodi tjakaj, je vseeno prikupen za avgustovske dni. Kljub diametralni zasnovi o »črnih« in »belih« — o dobrih in slabih — nikakor ni brutalen ,m kljub preprosti zasnovi ni naiven. Seveda pa nc smemo misliti, da Je film povedal kaj več. o ljudeh z zapada. Povedal pa nebi niti toliko, če ne bi v plavni vlogi zablestei Glenn Ford. Prav gotovo sodi k filmu tudi široko platno in sijajne barve. Torej Ovčar ni najboljši, je pa soliden westrn, in ga priporočamo. P. B. ZAIK pa kvalitetno filmsko delo Deverf krog. $ V drugi polovici septembra se bo priče! v Celju mednarodni kongres arheologov. Zbrali se bodo predvsem strokovnjaki za proučevanje nekdanje rimske meje, ki nosi ime »limes«. «5 V Beogradu v Modemi galeriji bodo v petek odprli izredno razstavo sodobnega slikarstva pri nas. Na razstavi bo razstavljalo 30 najpomembnejših slikarjev. Od naših so zastopani tudi Janez Bernik, Stane Kregar in drugi. Namen razstave je gostom na mednarodni konferenci izven blokovskih dežel povedati o jugoslovanskem slikarstvu zadnjih desetletij. ovice 4g V mednarodnih počitniških domovih za tuje študente v Hrvatski jo v letošnjih počitnicah letovalo okrog 6000 mladincev — študentov. Prišli so iz številnih de-žol, a največ iz Francije. Poljske, Sovj'tiske zveze, Nizozemske in Združenih držav. $ r.alo/niško podjetje RAD iz Beograda je ob 20-letnicl ljudske vstaje izdolo v teh dneh tri knjigo. Napisali so jih narodni heroj, general Jevrem Popovič (Nesmrtna mladost), Puniša Petrovič (Julijski ognji) in publicist Zivorad Mihajlovič (Zaljubljen ob zori). t) Pri Beogradu so pričeli s snemanjem filma »Lady Macbeth iz M tonskega okrožja«. Producent filma je Avala film, njegov reži-■ar pa veliki poljski umetnik — Andersej Wajda. Žensko vlogo bo igrala Olivera Markovk', moško — Ljubo Tadič. T razstave v kranjskem muzeju Prva ciklcet.ilna tiskarna na Gorenjskem je pričela delovali leta 1941 v okolici Kra-*^a- Vendar ko jo že po nekaj mr- ■Jtlh odkrili in im Do rt leta 19-12 j- bila Con \i.-«ka J02 svojega ti^ka. Pt\ mu ne *VUke »S]ovcWcetla prve le ,, lino"'!' '''' • " do" 3*4 » ' v Kokro i 1844 k i Hi d«lovala do ; ° -ie bila izdana. Osebje su Partizanske tiskarne na Gorenjskem DELO V »TEHNIKI KOKRŠKEGA ODREDA« jo pravočasno umaknilo in rešilo (troje ter material. Nemci *o jo naslednji dan dobili praano, vendar je niso uničili misleč, dn se bo osebje še vrnilo. Ćakuli so zaman, kajti 0Mb1 J« je postavilo nov bunker za-tehniko nn področju Doline pri Tržiču — blizu KušpeguTJeve domačije. Kor ni bil prostor dobro izbran, jc bila tiskarna kmalu kompromitirana in delo v njej nevarno in onemogočeno. Osebje tedanje tehnike, med njimi tov. Mitja VnlončU'-Sonc in Justin Doli-nar-Adnm sta odkrila prikladnej » prOttOT v bližini Tržiča mod skalami, na mostu, kjer stoji aedaj obnovi jun bunker. Stroje in na-pravo ter piTtežni del grudtM.nega materiala so prenesli iz prejšnjega bunk rja. ostalo pa flo tam zažgali ter s tem zavarali Nemce, da so tehniko nnd Ku*pegerjein uničili. Orrginalni bunker jc bil au M prostoru postavljen do konca Junija 1944. Imenoval se je »Voja-: i tehnika K« krškeg« da«< ali skrajšano TKO. Tu je tehnika našla varno zavetje, tako da je okupator ni mogel odkriti, ter je delovala do osvoboditve. V tej tehniki so delali naslednji tovari'i: Marjan Mocterl-Bronko, Mitja Valončič-Sonc, Justin Doli-nar-Avl.itm, Tone W;-s, Andrej Ce-sen-Marko. Janko Fran t -Vojka, Man-in, Štefan Urbnne, M:', n Rogove, Narise Mohor ln tovari d Puškin. Narava v okolici bunkerja jo preeej divja, vendar so bili tovariši v tehniki v času NOV z njo zelo veliki prijatelji. Veselili so se pomladi, zelenih lističev, ki so krili bunker, zaupa-'11 tio v mogočno Kkale, ki so krile zaledje in omogočalo- eventiu^-len inntk. Stezice divjadi so \»po-rabljsiii za kurirakc poti. Vouuke skalnate piramide v bližini so služilo za izvidnico, kadar je bil sovražnik v bližini. 300 m od tod fx> člani tehnike odkrili na strmem pobočju naravno jamo, ki je služila za depo štabnega arhiva. Jama pa ima skrivni vhod v notranjost, kjer se močno razširi, nakar zopet zoži in po kakih 20 metrih sicdi piramido izstopi. Kadar so bile večje hajko so tiskali kar v tej jami. Svetili »o si s karbi-dovko. Bunker sam je bil prvotno manjb, pozneje pn so ga "modernizirali« in prizidali še kuhinjo. Stari »gasperček« je namreč tako kadil, da bi bilo delo zelo naporno, posebno še, ker so tovariši v i teluiiki razpolagali le z zelo pri- 'mitlvnimi sredstvi. Picalni stroj je na primer delo-j val tako. da je vlekel valj naprej I primemo težak kamen, navezan na 1 vrv. CiiklubcUini aparat Je bil. star in mrežica strgana. Mraza so večkrat izmerili do -17 stopinj Celzija. Za izrezovanje štampiljk so imeli navaden star čevljarski nož. delali so pri karbidni Itiči. Skrbeti so morali za dostavo pisarniškega materiala in papirja za razmnoževanje. Izredno važna je bila kurir.ska zveza, po kateri so dobivali dnevna poročila, na podlagi katerih so izdajali radijska poročila za naše vojne enote in za teren. Po tej zvezi so tudi odpošiljali svojo izdelke. Držati so morali strogo konspiracijo, tako da jo moral kurir pozimi zabrisati vse sledi do glavno poti, kurili pa no le s suhimi drvmi brez lubja. Glavna kurirska pot je vodila preko strmine mimo idiličnih skalnatih piramid do javke v okolici KuSpagarjcve domačije ali zgornji Lorn. Omenimo naj, da je bil kljub Opisanim pogojem elan v tej teh-j*iki -wi&j^.,Mm*Mi^,iie.bi ver- jel, da so uspeli trije člani tehnike napraviti v enem dnevu preko 32 tisoč trosilnik in ostalih podobnih letakov, da jo bilo izdelano nešteto radijskih poročil in brošur. Zelo uspela sta bila tudi prijetno ilustrirana pesmarica in lepo izdelan »Mladinski tekmovalni vestnik«. Borci so bili zadovoljni z ilustrirano brošuro »Usekaj — udari — navali - ispali«, ki je prinesla opis vseh akcij Kokr odreda v tedanji dobi. Ponarejali so tudi nemSke štam-piljke ter izdajali lažne legitimacije, ki eo služile našim ilegalcem in ilegalcem za izvedbo raznih zapletenih akcij. Tehnika Kokrškega odreda je izdelovala razno vojaške tiskovine, kot na primer številčna stanja, flPJjfcgaJfl naročilnice. Iz vsega jav*a^rvWj|jo, da je bila parti-zanska vojska) res v vseh ozirih organizirana/in do podrobnosti pove^an^Jtokfcj teh izdelkov si jo mogoče oglMati v bunkerju, ki so ga letošnjo pomlad s prostovoljnim delom in prispevki lepo preuredili člani Zveze rezervnih oficirjev; pomagali pa so jim tudi člani Zveze borcev imndrugi. OBVEŠČEVALEC S sodišča Najbolj nestrpni tuji turisti že odhajajo nazaj v domovino. Morda se bodo prihodnje leto spet vrnili Gospodarske vesti Novo skladišče hmelja v Žalcu. Ob starem skladišču za hmelj v Žalcu gradi »-Gradiš« novo, sodobno skladišče hmelja. Skladišče bo dograjeno do jeseni prihodnjega leta in bo veljalo več kot 700 milijonov din. Skladišče bo višje kot ljubljanski nebotičnik. Nad 81.000 potnikov so letos prepeljali z letali JAT. JAT je v letošnjih prvih šestih mesecih prepeljal skupno 84.103 potnike in 1336 ton blaga oziroma 18.640 potnikov in približno 530 ton blaga več kot v istem razdobju lani. Posebno se je povečalo število potnikov v notranjem prometu, za nad 14 tisoč, medtem ko se je to število povečalo v mednarodnem prometu za približno 4000. Najbolj zasedena je bila proga Beograd— Titograd, v zunanjem prometu pa proga Beograd—Zagreb-Miinchsn— Pariz. Letos več premoga kot lani. V prvem polletju letos so nakopali v rudniku Trbovlje—Hrastnik 523 tisoč ton premoga, kar je 8700 ton več kot lani v istem razdobju. — Razveseljivo je to, da so letos znatno manj delali 'ob nedeljah in praznikih. Nova tovarna acetilena. V Kraljevu so začeli graditi novo tovarno acetilena, za kar bodo porabili okoli 87 milijonov din. Za gradbena dela bodo porabili 27 milijonov, za nabavo strojev pa približno 60 milijonov. Zmogljivost nove tovarne bo nad 100 ton acetilena letno. Acetilen je pri nas artikel, ki ga zelo primanjkuje, njegova uporaba pa je posebno velika v avtomobilski in kovinsko-predelovajni industriji. m e l i/ o s l a s i VEIIKO IZBIRO VSTEKLEM-Cl Mil VIN IMA TRGOVINA DELIKATESA V KRANJU. ZLASTI OPOZARJAMO NA UGODEN NA-, KUP VIN V DVOLITERSKIH STEKLENICAH PRODAM Malih oglasov, ki niso vnaprej plačani, ne objavljamo. Vsaka beseda stane II din. Naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Najnižja cena za oglas je 100 dinarjev Prodam traktor »Ford Ferguson« r hidravlično napravo V prav dobrem stanju. Naslov v oglasnem Oddelku 3275 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Galeb 150 mm s prevoženimi 10.000 km. Možnost nakupa tudi na ček. Informacije in ogled pri upravniku Delavskega doma. Kranj 3286 Prodam dobro ohranjen vzidljiv štedilnik, levi, na dve in pol plošči z ogrodjem za oblogo ploščic, dve enaki postelji in enodelno omaro. Vse V dobrem stanju po nizki ceni. Sp. Plavž 13, Jesenice 3319 Poceni prodam levi štedilnik na 2 plošci s ploščicami in pisalno mizo. Vodopivčeva 13. Kranj 3336 VoIk.swa«ren n-rodno prod.im. Kopališka 6, Kranj 3350 Prodam dobro ohranjeno moško kolo. Cena 16.000 din. Strahinj 30, Naklo 3351 Prodam 4 kompletna dvodelna, popolnoma nova okna 130)<105 z dvojno zapero in mecesnova nova vhodna vrata 200X95. Tršan Franc. Valburga 54, Smlednik 3352 Prodam 2 novi gumi 590X13 za Opel Rekord ln 2 rabljeni 560X13. Lesce 28 3353 Prodam moped »Pani«. Naslov v oglasnem oddelku 3354 Prodam 8 mesecev brejo telico. Jerič Frenc, Križ 46, Komenda 3355 Ugodno prodam ali dam v najem stroj za izdelavo zidne opeke. Senčar Stane. Inteks. Kranj 3356 Prodam sadje na drevjn. Stare-tova 23. Kranj 3357 Nujno prodam Lambretto LD 125 eem. Krizmarič, Gradnikova št. 3/6, Zlato polje, Kranj 3358 Prodam dobro ohranjen okrogli električni pekač s tremi posodami. Marenčič Marija, Vodopivčeva 7. Kranj 3359 Prodam takoj vseljivo enoslano-vanjsko hišo, 10 minut od železniške postaje Žirovnica. Poizvedbe Bogataj, Zabreznica 1 3360 Prodam več let staro gašeno apno. Cenčič, Na Skali 4, Kranj 3361 KUPI M Kanim malo rabljen motor To-mos Puch 175 eem, po možnosti tip 60. Vili Sinko. Smlednik 53 3362 Upravni odbor Mcdzadružnega lesno industrijskega podjetja »Cešnjica« na Cešnjici, p. Železniki razpisuje delovno mesto VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoj: ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj S let komercialne prakse ali ekonomska srednja šola in najmanj 10 let komercialne prakse. Osebui dohodki po dogovoru. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe najkasneje do 31. avgusta na naslov: MLIP »Češnjica« na Češnjicl, p. Železniki. TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ Išče DVA KURJAČA Pogoj: — Izpit za upravljača parnega kotla z ročnim ali mehanskim kurjenjem. Plača po pravilniku o osebni]) dohodkih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave •prejema kadrovsko socialni sektor podjetja do 4. septembra 1961. Cesta s Konjščice. Se letos bo začelo podjetje »Slovenija ceste« graditi cesto od Konjščice'do Zasavske ceste. Pri gradnji ceste bodo pomagali vaščani .prispevali pa bodo tudi gradbeni material. Tako bo Konjščica povezana z dolino, cesta pa bo precej pomenila tudi za razvoj turizma. Letošnji dohodek od tujega turizma. Po podatkih Tiiristične zveze Jugoslavije je bil dosežen v naši državi v letošnjih prvih šestih mesecih od tujega turizma dohodek v višini nad eno milijardo 130 milijonov dinarjev. To je za 12 odstotkov več kot od rekordnega dohodka v ustreznem razdobju lani. Nad četrtino deviznega dohodka je bilo ustvarjenega od turistov iz Zahodne Nemčije. NEPOBOLJŠLJIVCA SPET PRED SODIŠČEM 32-letni delavec Anton Stumber-ger iz Stojncev pri M. Soboti in 25-letni delavec Štefan Vojsk iz istega kraja, ki sta bila v zadnjem času zaposlena na kmetih v Štefan j i vasi pri Cerkljah, sta že stara prekaljena »junaka« noža. Prvi je bil že petkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj — ogrožanja življenja, drugi pa tutli že dvakrat. Vroča kri pa se jima še vedno noče umiriti, zato sta se morala v preteklih dneh nonovno zagovarjati pred krožnim sodiščem v Kranju. 12. junija le«os sta se popeljala na Krvavec in tam popivala. Potem 6ta si privoščila vožnjo z avto-taksijem do Predvora, kjer je bila gasilska veselica. Tam sta se še naprej zalivala s »korajžo«, in ko sta se opolnoči vračala proti Tupaličam, sta si izbrala za žrtve domačine, ki so prav takrat tudi zapuščali veselični prostor. Ne da bi jima ti kaj zalega hoteli sta se jih lotila. Štumberger je navalil najprej na Ivana Te-kavca, ki ga je zabodel nad desno lopatico in nad desnim kolenom, potem pa še na Ivana Resnika, mu na več mestih prerezal obleko, a na srečo povzročil le manjšo odrgnino v zapestju " leve roke. Vojsk pa je z desko, ki jo je od- trgal od bližnjega plota, lopnil .po hrbtu in desni rami Ivana Avse-ca, in mu prizadejal na teh mestih več podplutb. Vendar se ga nasprotnik ni ustrašil; potegnil mu je desko iz rok in mu vrnil -milo za drago«, tako da je moral Vojsk teči naravnost k zdravniku v Preddvor po pomoč. Štumberger se je tedaj prestrašil in zbežal. Obdolženca sta se pred sodiščem »junaško« držala. Tajila sta krivdo, kolikor se je le dalo, in skušala prepričati sodišče, da sta bila v ravnici sama napadena, ker sta »prepevala«. Vendar je sodišče verjelo oškodovancem in drugim pričam, ki so vsi prepričljivo izpovedali, da sta jih obdolženca napadla zahrbtno, ko niso niti slutili, da so ogroženi. Ker sta oba žo »poklicna« pretepača in sta bila vrhu tega tokrat še močno okajena, priče pa so na sodišču naredile vtis poštenja in odkritosti, ju je sodišče spoznalo za krive in obsodilo Štumbergerja na eno leto in dva meseca zapora. Vojska pa na 7 mesecev zapora. Štumberger bo moral plačati poškodovanemu Tekavcu za bolečine še 10 tisoč dinarjev. Čeprav poškodovani niso zadobili hujših in nevarnejših poškodb, je sodišče upravičeno štelo kot težko obremenitev okolnost pri obeh'obdolžencih, da sta bila zaradi pretepaštva že večkrat kaznovana, pa ju nobene kazni nkso doslej še spametovale. Štefan Vojsk je poročen in mora skrbeti za enega otroka, pa ga to kljub temu ni zadržalo pred ponovnim kriminalom. Ker sta oba obdolženca nepoboljšljiva povratnika, izrečene kazenske mere, po našem mišljenju niso prestroge. Z MOTORNIM KOLESOM V AVTOMOBIL D. T. se je dne 11. maja 1.1, f dopoldanskih urah peljal z motornim kolesom po cesti Primskovo— Rupa. Za vožnjo z motorjem ni imel ustreznega dovoljenja. Na nepreglednem ovinku je vozil po levi strani ceste namesto po desni ter-se je tako zaletel v nasproti vozeči avto ter je ob tej priliki nastalo na avtomobilu za okrog 90.000 dinarjev škode. Obdolženec je dejanje na glavni obravnavi priznal ter navaja, da se je ta dan učil voziti motorno kolo ter ga je na nepreglednem ovinku zaneslo v levo ter je tako prišlo do karambola. Obdolženec je tako zakrivil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa ter je bil obsojen na en mesec zapora, pogojno za dobo 2 let C T A L 0 Vsa tapetniška deta Vam hitro." lepo in moderno izdela tapetnik' Jože Lakner, Stražišče 3212 , Mizarskega pomočnika (lahko, priučen) sprejmem. Vilko Mlakar. ^ St. Žagarja 6. Kranj 3302, Dijaka sprejmem na stanovanje Ul. Tatjane Odrove 9, Kranj $383 Oddam opremljeno sobo solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 3364 V bližini železniške postaje St. • sem našla nov otroški gumijast škorenj. Fani Anžič, Gorenje-savska 28. Kranj 3365 Plesni venček v Zalogu pri Cerkljah bo v nedeljo, 27. avgusta ob 15. uri. Vljudno vabljeni 3366 Brusač in galvanizer išče zaposlitev kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku 3367 Išc<*m opremljeno ali neopremljeno sobo v Kranju. Lastnik bi jo čez dan lahko koristil. Ponudbe oddati v prodajalno Sipad Sarajevo, podružnica Kranj 3368 RAZPISI Trpovsko podjetje »Murka« Lesce sprejme 2 delavca za skladišče pohištva in špecerije. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe oddati na gornji naslov.] Nastop službe takoj ali po dogo-| voru Hino Jesenice »RADIO«: 24. in 25 gusta francosko - italijanski MODERNA DEVICA Jesenice »PLAVŽ: 24 m g9 gusta ruski film NEPOSLANO PISMO Dovje: 24. avgusta [talijansko -francoski film NESREČNIKI -II. del Kropa: 24. avgusta japonski film ULICA SRAMU ob 20. uri Ljubno: 25. in 26. avg. jugoslovanski film VLAK RREZ VOZNEGA REDA ob 20. uri Radovljica: 23. avgusta RITMI ■'. zabavni glasbeni film PRIJATELJ JOK ob 20. uri Duplica: 23. avgusta ameriški film FANTOVSKI VEČER ob 18. uri, 24. avgusta isti film ob 20. uri Kamnik: 23. avgusta Italija film NEVARNE Z EN F, ob 20. uri, M. avgusta isti film ob !7. rn 19. uri Kranj »STORZlC«: 91 ' francoski film PAST ZA DF.KLF-TA ob 16., 18. in 20. uri ter matineja istega filma ob 10. uri, 24 25. avgusta ameriški barvni fil ŽIGOSAN ob 10. uri, ameriški film KO JI KRALJEVALA KOM KI) I JA ob M., 18. in 20. uri - ^ „ M(kj m.x Letni kino »PARTIZ\\ " 9\ F ni muslimanski romanski POtl gusta ameriški barvni film 2IOO-1s v o j c v ns t e i» rekord. M<«d letošnjim SAN ob 20. uri. 25. nvgusta ami-|r(imanji>m v Vleko je umrlo za n Hej barvni film V SENCI VttALIawača» ioo romarjev. Nekatea ob 20. uri f pravijo, da je to ;tevil<> žrtev i - Stražišče »SVOBODA«: 24. av-f m orana nizko, ker je bilo leto gusta francoski film PAST ZAfna romanju \ se»a skupaj prek. DEKLETA ob 20. uri fdva milijona \ ernikov. Preteklo soboto je bila na Občinskem ljudskem odboru v Tržiču redka slovesnost. Zakonca Maiija in Jakob JUSTIN Iz Pavlovič sta proslavila 60. obletnico skupnega življenja. Ob tem visokem jubileju so jima čestitali predstavniki Občinskega ljudskega odbora in pionirji ter jima izročili lepo darilo. * Zakoncema Justin se je rodilo v zakonu 12 otrok, od katerih jih danes živi še osem. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. riške televizije prihajala pogosto v stik s filmskimi in gledališkimi igralkami in je v razgovoru z nji" mi zvedela, da imajo vse enako skrb: kako se znebiti starih toalet. Vsaka od njih se je pritoževala, da ima polno garderobo oblek, ki jih ne mčre več nositi, ker jih je že enkrat imela na sebi« Tako se je zgodilo, da je Da" nielle nekega dne predlagala svojim znankam: »Vaše toaleti; Pr*" hajajo iz mode. Zakaj mi jih flc bi prodali?« Ponudba Je naletel* na splošno odobravanje in Da nielle je kmalu razbremenila garderobo Brigitte Bardot in drugi'1 igralk. Kmalu je uvidela, da žensW zelo rade kupujejo obleke, če V(V* do, da so jih pred njimi no.^e slavne zvezde. Razlog jc bil t«1' da so vsaka rada pohvali: »iman* iste mere kot Brigitte Bardot.-' Vse obleke v Dnniellini' trgovin' 126 MILIJONOV AVTOMOBILOV NA SVETU Po podatkih nemških stalisti-čarjev je bilo v začetku letošnjega leta na svetu 126 milijonov avtomobilov, kar je za 6 odst. več kot lani. Med temi je 97 milijonov osebnih avtomobilov, 28 milijonov tovornih avtomobilov in milijon avtobusov. Največ (73 milijonov) avtomobilov vozi po Združenih državah, sledijo Zapadna Evropa (27 milijonov), Kanada (5 milijonov), Sovjetska zveza (5 milijonov). Latinska Amerika (4 milijone). Azija in Avstralija s 3 milijoni ter Afrika z 2 milijonama. NAJHITREJŠE POTNIŠKO LETALO 71 največjo možno hitrostjo 0,98 \Macha (tO jo 119t) kilometrov na uro) — torej skoraj z nadzvočno hitrostjo — bo ameriški »Convalr Coronado« najhitrejše« potniško letalo na svetu. To letalo s štirimi motorji bo lahko prevažalo 99 potnikov in ga bodo prihodnjo leto vpeljali na letalski progi preko Atlantika v Južno Ameriko in na tradicionalni trgovski liniji preko Indijo v Tokio. Hm,i NOVI BRITANSKI MOST Nedavno je bil izročen prometu most, tretji po velikosti na svetu. Most je oddaljen okoli 9 milj od Liverpoola. Otvoritveni trak je prerezala princeza Aleksandra. — Most je stal 3 milijone funtov šterlingov. I>olg je 488 metrov: večja mostova na svetu sta še 495 metrov dolgi ntost v pristanišču Sldney v Avstraliji in mest z »sto dolžino v ZDA. Most je širok 13 metrov in ima prehod za pešce. Največja odda-jenost mostov noga loka od gladine vode je 84 metrov. 2RTVE ZA VERO SKRB ZA MORALO PANTERJEV V pariškem nočnem lokalu >-Pi-Salie Folles« so črtali iz novega sporeda že na veliko reklamirano točko s panterji. Vsa pariška društva za zaščito živali so namreč soglasno protestirala proti tej točki sporeda in izjavila, da bi trpela pi orala panterjev v okolju pomanjkljivo ohlečenih plesalk. BRIGITINE OBLEKE NAPRODAJ Nedavno je pareko sodišče prekinilo donosno dejavnost neke Francozinje, ki se lahko pohvali, da je imela najbolj komereional-no idejo zadnjega časa. Gre zn Daniello Dom (pravo ime je De La Fuve). Daniello je zapustila službo pri teleVizljl in odprla v Parizu nenavadno trgovino.. Tu je bilo mogočo nabaviti modele Dio-ra, Bolmnina in drugih vrhunskih krojačev za tretjino prvotne cene. Vendar Je velik napis opozarjal stranke, da gre za nošene obleke. Obleke so bile last slavnih igralk, ki so jih Oblekle samo enkrat. Daniello je kot novinarka pa- šo imele pripet listek, na kater napisano ime krojača in je bilo igralke. Tod i cgki-sile so so modne hif* in tožile Danielle zaradi nelojalo* konkurence. Sedi Ve Je trgovi^ zaprlo, podjetju Par tanka Pa 1 Jej, kaj vidim? - ilivujc!« MLADA RAST — ZANIMIVOSTI LOJZE ZUPANC PUSTI GRAD Mod Radovljico in Kamno gorico jc v davnih ča6ih sredi puste Pokrajine stal Pusti grad, v njem je živel graščak, ki je imel hčerko, takšno lepotico, kakršne takrat ni bilo v vsej deželi. Graščak je bil surovež, a svojo hčerko je imel silno rad, zato tudi nobenemu snubcu, ki bi 40 rad imel za ženo, ni odprl grajskih vrat. Drugih otrok pa pusl.ogra jski graščak ni trpel, še posebej pa je rnrzil tlačansko otročad. In ko je nekega dno mlada tlačanka prinesla svojega otroka na grajsko njivo, kamor je priMa na tlako, ZHNimiVOSTI IZVOZ BRITANSKIH AVTOMOBILOV v* juniju je britanska industrija avtomobilov izvozila v inozemstvo 31.937 avtomobilov, medtem ko je "H izvoz v maju 29.827; od tega }e 43 % vseh avtomobilov kupila Evropa. Razen Zah. Nemčije, Ho-landije in Belgije so vsa evropska tržišča kupila v Veliki Britaniji Večje gtevilo avtomobilov, kakor j**nija iarij Najbolj se je povečal kv Ostrovrhar. Prav posebno pa so nam ugajale njorjove pesmi, ki smo jih brali v šoli ali pa jih je sam đfektasnirtđ na mitingih. Vem. da sem o partizanih in akcijah, ki so jih opravili, vedel takrat več kot odrssli. da !&i feČern kar več. kot ve danes mladina o motorrzaeiji ali filmu. Razen teza cm o se v partizanski žoli pogovarjali tudi o poklicih, o partizanskih akcijah, učili smo se igrice in skoče in se pogovarjali o svobodi. Skratka, lepo je bilo v tej šoli. Se cte**as se nasroejem. ko se spomnim partizanske tare računstva. To. da pride v borbi na enega partizana deset Nemcev, smo sJrršall neštetokrat. Ta primer je uporabfta tudi naša učiteljica, rekoč: »Kobko mora hrti v borbi partizanov, če napade deset Nemcev«? Odgovor je bil enoglasen in pravilen. Drugo vpra.š,3iwe pa je bSo +ež}e. KoTlko partizanov mora biti v borbi, če nepade osonrnai^. Nemcev?« Ta odgovor je posredoval pionir Matevž, ki mu že takrat ni manjkalo humorja. Rekel je: »Če napada osemnajst Nemcev, 6ta pa dovolj en partizan in ena partizanka.« Odgovora smo so nasmejali — kljrfb temu. da je dostikrat v resnici prišlo do takega neenakega razmerja. — Ziv Mixl bajveeje prometne ncsr.čc Majef* letos utoni »cv 16 ameriških turistov, moških in žensk, ki so našli smrt 55 m globoka pod vodo VierwaldNiatter.skega Jezera v Sviei. Avtobus 1 ameriškimi turisti, »;i so prepotoval! Evropo, Je strmoglavil s ceste v jezero in obležal na dna. Na sfrki vidimo dviganje avtobusa z Jezera DOKUMENTI! IVAN Jkfi DOKUMENTU DOKUMENTI! NAJBOLJ DEŽEVNO MESTO NA SVETU V severozahodnem deru Indije je naselje Čerapanea, najbolj deževno mesto na zemlji. Med letom pode tem približno 11,5 m at-mosCoaskah padavin. To se pravi, da bi padavine, če ne bi bilo odtekanja v reke in pronicanja' v *umtjo. pokrile površine tega krasa s slojem vode, debelim 1L5 in. t V Indiji so tudi drugi predeli, kjer je mnogo padovki. Zaradi t>oga se reke večkrat izlivajo iz Kvojtega korita in tnkrat nastanejo katastrofalne poplave. Najhuje je, ker krokodili in kače plavajo uštfcni bt prazni. V "'šah ni bilo videti žive duftc. N Mimo je prišel Buschmann. »Pripravite v. Naša četa bo zasedla mesto.« »Jr > nn- 1,1, goepod narednik,« Je dejal Grund- . *Nehaj jfo s tem .raznmem gospod narednik',« je Ouehler. k Jjrundniann jr zardel in molčal. *>rivalslvO je zapustilo mesto. V 1 nU' ki so bife Zgrajene Kakor palače, J< vilah ob mor-vladaJa tisi o vrtov!fa ni taboreU vodometi, toda na dreve-k'"* Je vise!.* gnile in poooseno sadje. Vrata vil se . * na str, j odprta. Po marmornatih ploščicah Je W*M*lo tortvelj. f -."Uzno od mesta boste prevzeli neki top, < jc de v] * Inlm s„ sli sko/i mesto. Trudni hi Jezni so , sv«ie strojnice / /ahojeki za naboje. Mimo «' I>ri„,.|;.,, m hfiemann nn motornem koirsu. "'""»'■ bo ordeinnu pri nartnlniku,« je dejal. To Je pravUaO,« J«j dejal Beijerke. ./.daj imamo tv« "Irojnici in top * tremi možmi.« Je lili vgrajen v skalo tik ob morju. Stopili v hiso poleg pečine. Zabojčke za naboje in s*roj- nlel so pns*tll na cesti ln vstopili. V knh'xtxM so načH 1 bM masti, kos slanJne in v kota kup krompirja-r>ueMer jc pričel lupiti krompir. »Sirabotno lačen sem.« je dejal. Grandmann Je brskal po štedilnika in posknšal /,p koriti. .»■Človek, GuebJer. tukaj kar (mrgoli mravelj.« »Kaj mrgolijo!« je dejal Guehfter. Ileftortte je 1 lezel v prvo nadstropje. Skozi tanke zidove j« bSo sJt&aol njegovo korake v težkih, ekn-vanm škorajih. Zaslišali so rsuntOklc zvoke rnuno-i»T1. «di »e mi. da ztforaj ni m^kaj v rod«.« -Zakaj?« je dejal Gnehlor. »Bele postelje, pernice, dim pa kakor v...« »No, torej.« Je dejal Guehfer. Iz ponve sta jemala pečeni krompir in jra jedla. Po fckomjih s-o jima lazile mravlje. Beijerke jih je odjpmjal z vilicami. * -Golazen,« Jc dejal. Sla sta por in planila na postelje .Po?.lel.ie so bile mehke in b<*le, vonjale p» so sladkobno omamno. Goetfer Bt Je SSBnl škornje in planil na postelj). »Skoraj tako kot tloma.« je dejal. Beijerke Je sedel pri odprtem oknu. Zunaj je počivalo morje, svinčeno in mrtvo. Na obzorju s'.o visele T ter me senee. Poč-asi st» drsele prek morja. Beijerke je iM>stavil predse gramofon. Navijal je venomer isto ploneo z ameriškim swin-Rom. <;runxlmann Je lejfel na mMtelJo zraven Guehler-Ja. N<-kaJ časa je tiho ležal pole? njetra. Zatem jc nenadoma dejal: »Kaj mi »lis. hotno dobili vojno?« Guehler je molčal. »Ti. povej no, verjamcM, da bomo dobili vojna?« je znova pričel. ~Kc vcrjntnera,« jc dejal Uuobter. >»Vsi mnogo govorijo, sedaj, po Stalkurradn in Tuniziji. Pravijo, da nas bodo Američani prehiteli.« »Kdo pravit« »Otnri v đ-I>:v. jaa sem proM HMaorju.« »Pa vendar, se borift zanj,« »Ne,« je dejal Goehtor, »le kolesee stroja sem, ki ne more i/skočiti.« »In čenaai ne?« »No. da>« je dejal GveMer, alcMHg, akaz za uslreMtev, saj ftOM vefe.« »Tesja se bojiš?« »Da,« je dejal GuehAer. Grundmaon je umorknil. V sobi je bilo vse tiho. Beijerke je zaustavil gramofon. Njegova sen^a se je razprostirala v zarji pred odprtim oknom. »♦Potem ždiš da bi drugi zmagali,« je znova pričel Gnmdmann. »Bolje bi bilo za na«.« , • In ti ae kljub temu boriš proti njim?« ►»Ba, in to Je ta neumnost,« je dejal Guehler. Oba sta utihnila. Beijerke je brskal po omarah. X»Nfe vem. Beijerke ne bi smel brskati po tisti nočni srajci.« »Cetnu ne po nočni srajci?« »Ne vem,« Je dejal (inindr.ia.mi. »raaeds...« »Nikar ne bodi babjeveren!« je dejal Guebier. edu med Mm in Ornim BILO JE PRED TRINAJSTIMI LETI... O septembrskem gigantskem tur nirju Bleda se bo v šahovskem svetu še mnogo govorilo, zdaj — pred velikim dogodkom, pa se raje soOfnlii«amo časov črno - bele mrzifa v r-'^nem oresledku med ble&kima veletarnlrjema, med |et-nie-ima 1res. Smfrlov. dr. Euwe in R«*heis*^lsy, SBe^r/*!, tedel ame-rižki iHT9'f, > HI že pravi mož, s eastitl.iivo pleši-, zato njegova bera »v I*s?*nju« ni bili najboljša. .. sicer na nrebe**imo. kako je znameniti match potekal! Obnovimo prijetne spomine zlasti zato, ker se še vedno lahko zgodi, da vseh, teh pet šahovskih velemojstrov čez štirinajst dni pozdravimo na Bledu. To je sicer tvegana napoved, saj je dr. Euwe že izjavil, da ne more sodelovati (►►Skoraj zanesljivo pa me dva, tri dni najdete na Bledu kot gledalca,« je dejal v opravičilo pw*a-poslenosti), medtem ko Samuel Reshewsky še okleva, sovjetska Šahovska zveza pa je predlagala naši, da bi .fo namesto povabljenih zastopali raje Talj, Petrosjan, Keres (torej ta Mrub vsem«), Gel-ler in Stein. Kljub temu se SZS še vedno poteguje za Botvinika in Smislova, tako da bomo dokončno zvedeli ,če prideta ali ne, šele pred pričetkom jubilejnega tarnirja. — Lahko smo optimisti in pričakujemo skorajšnji stisk rok petorice, ki se jc 1948. leta borila za svetovno šahovsko krono, ki so jo pred njimi nosili le štirje velikani kraljevske igre! Februar je šel h kraju, ko se je v Schweningenu na Nizozemskem zbralo omenjenih pet velemojstrov šaha, ki so si prej priborili pravico sodelovanja v igrah, za svetovno šahovsko prvenstvo. Tu so dvakrat igrali vsak z vsakim. -Najboljši med niimi je bil sovjetski šamoion Mihail Botvinik, ki je od osmih odigranih partij 4 dobil in 4 remiziral. Bil je zares od- ličen ter je v vseh delih igre prekašal svoje nasprotnike, tako v otvoritvi kot v pozicijski srednji igri in točnih končnicah. Razen tega se je odlikoval še s precejšnjo hladnokrvnostjo v težavni obrambi. — Drugo mesto si je na Nizozemskem priigral ameriški velemojster Reshewskv, ki je osvo-iil 4 točke in pol. Zl?sti se je odlikoval z razvijanjem originalne igre. nolne zapletov, težave pa mu Je delala časovna stisk?. — Keres je odisrral nekaj izvrstnih partij z genialnimi kombinacijami, toda igra Botvinika in Re>shewskega mu r>i godila, tako da ie skupaj s Srni -lovom osvojil po 4 to*ke. Ta (kasneje svetovni orvak) Je takrat ropolTinma ooravičil udeležbo med n?*bolišimi šahisti sveta, saj ie bil dotlej le malo ir.kušen. — Več so pričakovali od dr. Forvveja, biv-šesra svetovnega prvaka, ki pa je vidno popuščal tet osvojil le točko in pol iz osmih iger. 11. aprila so turnir z 11. kolom nadalievali v Moskvi. Vsak je tu še trikrat igral proti vsakemu, ix> dobrem mesecu crni -ca smo dobili novoga rsvetovnejra šahovskega prvaka. Sovjetski šahovski tampion M:hail Botvinik je namreč v preostalih petnajstih kolih opravičil vzpon v nrvem kolu, saj je svoj n?skok od četrtega kola, ko je na Nizozemskem prišel v vodstvo — stalno povečaval. dokler ni štiri kola pred koncem izvedel, da ga tudi teoretično ne more prehiteti nobeden od štirih zasledovalcev. Od 20 igranih partij jih ie polo- pravil Euweja s 4:1 in Reshew-Je moral premagovati na prvi poti skega s 3 : 2; le še Keres je imel z njim boljšo bilanco — 3:2. Srni slov je bil zlasti močan v otvoritvah in v manevrski srednji igri, razen tega pa je odigral nekaj ble-stečih končnic. — Tretje in četrto mesto sta si v skurmi razvrstitvi razdelila Keres in Beshewsky — vsak z 10 in pol točke. Keres je 8-krat zmagal, 5-kr->t remiziral in 7-krat izgubil (boljši je bil proti Smislovu in Euweju — 4.4 : 0,5) — medtem ko je Reshewsky zabeležil 6 zmag, 9 remijev in 5 porazov (razen s Keresom je imel pozitiven rezultat tudi z dr. Euwe-jem — 4:1). Medtem ko so bili strokovnjaki srslošnega mnenja, da je bil Reshev^kv kot pretežen praktik v izvrstni formi in cTa je dosegel največ, kar je znal in mogel, so od Kere^a priča kovali, da se bo z Bot vini kom, ostreje boril za najvišji naslov. — Dr. Euwe je bil tedaj v slabi formi, kar se je posebJM) odražalo v srednji igri. — Njegova moč je v teoriji in obsežnem znmju, v kombinaciji in laviranju pa je slabši. Tudi živčno ni dobro vzdržal napornega tekmovanja, kar ga ovira vse od največjega uspeha, ki ga je dosegel v Groninghenu. Bctvinik j? torej 1943. leta postal peti svetovni prvak črno-beli h polj. Ta na-Jov mu trenutno 8e pripada, čeprav je bil od tedaj tudi že l^st mla»?ih — Smislova in Talja, Mihail Botvinfik združuje kot šahist veliko nadarjenost, estro logiko, znanstvenost v teo-vieo odločil sebi v prid, 8 jih je. 1*1 ji in praksi ter izredno marl.fi-remiziral, medtem ko sta »a pre- | vost in borbenost. On ni le šahist, k največjemu uspehu. J. Zonttar MIHAEL BOTVINIK ODLIKOVAN Z REDOM RDEČE ZASTAVE — do sedaj največja trofeja v sovjetskem športu Mihaela Botvtri&a, svetovnega šahovskega prvaka, je Prezidi j vrhovnega sveta Sovjetske zveze ob njegovi 50-letnici rojstva, 17. avgusta leos, odlikoval za uspešno delo na področja šahovske igre in znanosti, ter razvoja šaha v Sovjetski zvezi, z redom RDEČE ZASTAVE. To jc največje in hkrati i prvo taksno odlikovanje v sovjetskem športu. magala le Re.shc.vsky in Ke~es. S 14 točkami je torej osvojil 70 odstotkov mo*n;h točk. krr je vsestranski ueh. Z vsakim tekmecem je zabeleži! zmagovit rezultat — proti Kc-eisij 4:1, nroti Re-shewskemu 3.5 : 1.5, proti Emveiu prav tako 3.5 : 1,5 ter proti Smislovu 3:2. — V moskovskem delu turnirja je razvijal izredno igro velemojster Smislov in si je z 11 točkami zagotovil drugo mesto med najboljšimi. 27-letnemu so po tem uspehu prerokovali sijajno prihodnost, kot vemo, jih ni razočaral . .. Botvinik ga je uspel le enkrat premagati, sicer pa je od- amaak tudi dck4or in tožerifr elek-broiehnike ter jz»rmr-elj. Šahovska not večk-atnefTa svetovnega prvaka x'odi neprestano navzTor od leta 1925. ko je komaj 14-letni deček v simultan.'« premagal takratnega svetovnega prvaka Capa bi an-co, preko leta 1927. ko je 16-letni postal mojster ter I^ta 1931, ko je prvič osvojil prvenstvo Sovjetske zveze. 37 let star je prvič rostal svetovni prvak, upajmo pa, da ga bomo leios, ko se je že srečal z Abrahamom, spet nolnera šahovske moči. pozdravili na Bledu, v družbi s Smislovom. Keresom, Euvvejem in Reshewskim, ki jih Ođpvorna članek »Zakaj z dvema rcketoma" Na članek »Zakaj z dvema reketoma?« objavljen v Glasu 1°. avgusta nam je namizno teniški klub Mladost iz Kranja poslal naslednji odgovor, ki ga v celoti objav- jnmo: O^bO* namizno-teniškega kluba Mir. "ost je članek pazljivo preveril ;n prišel do zaključka, da je pomanjkljiv in da razbija dobre Interna odnose med namiznoteni-škima kluboma Triglav in Mladost. Za sam naslov članka daje poudarek drugemu delu, v katerem »rešuje« tov. ing. Rebolj, odbornik NTK Triglav, vprašanje per-spokli vnesti razvoja namiznega tenisa v gorenjski metropoli. — V omenjenem članku sta navedeni dve možnosti rešitve tega problema, in siop;sa, to je s pomočjo pritiska javnosti. Ta račin postopanja p* parno jemlje voljo ieraleem in funkcionarjem NTK Mlado-d do dela in čemu 6pIoh je to potrebno? Po našem mnenju združitev ne pride v poštev, kajti v tem primeru bi bil zadan udarec ma-sov-nosti, igri z belo žogico na desnem bregu Save. Pri NTK Triglav bi lahko trenirali le najboljši, pa tudi oddal tonri tpm ne smemo biti ozki. Pred ofnii moramo imeti, da iz kvarVfltete n-istnja kvalileta. Tak vzpon m moramo takim šoortnikom snmi omogočiti. V našem rrimeni sta to jTadeževa in R. Frelih. Odbor NTK Mladost ie Je mnogo pred t« mi dogodki raz- pravljal, kako bi jima omogočil nadaljnjo pot navzgor, da ne bi ostala pod vrhom. Hkrati pa je NTK Triglav pokazal interes za omenjena igralca' in je tov. Rebolj »Kako pa s Frelibom? Citiramo naslednje besede: »Ta bi tudi že prestopil k Triglavu, vendar gp, ovira njegov starejši brat, ki temu nasprotuje. Upam, da bomo tudi to uredili.« Mi tudi upamo, toda ne na tak r.:ič.!n, kakor ga je prikazal tov. Rebolj, sodelavcu Glasu. Iz teh besed se vidi. kakor da je klub popolnoma nezirnterc-siran, toda mi menimo, da se bo Danes Odred: Mladost Pokalna rokometna tekma, ki bi morala biti odigrana v nedeijo na Igrišču Mladosti v 5traž?5čw, bo danes v sredo z začetkom ob 17. irri dejal tov. Djordjevičc, odborniku Mladosti, da bi se o tej stvari pogovorili predeftavniki obeh klubov ter da bi sestanek sklical NTK Triglav, toda od tega kluba ni bilo nobene b<«ede. v amenjonm članku je navedeno tudi naslednje:' »CADEZKVA je že pristala za prestop k Triglavu . . ..« kar pa sploh ni točno. Ce se družina Cadež ne bi preselila na Zlato polje. Cadežcva sploh ne bi prestopila k Triglavu. Raz«m toga NTK Triglav sploh še nI zahteval njene ilptanice, NTK Mladost pa je Še tudi ni izdal, kajti Cadežcva mora Izpolniti le neice obveznosti do matičnega kluba. Toliko o prestopu Cadcževe. NTK Triglav najprej pogovoril z odborniki Mladosti, da je njegov klub vsekakor zainteresiran za njegov nadaljnji razvoj, saj samo mi vemo, koliko sredstev in časa je bilo porabljenega zanj. — Toda mi mu želimo še boljši razvoj, da bi dosegel še boljčo kvaliteto, saj to je tudi smoter vsakega kluba, (la so njegovi igralci kvalitetni. Več o toni pa se lahko pogovorimo skupaj z NTK Triglav, ampak samo za mi/o, ne pa da to zadevo vlačimo po časopisih in tako škodujemo — komu drugemu — če ne sami sel NAMIZNOTENlSKI KLUB MLADOST Takole se »boralo-, kadar kopafrejo v Kranja »Sport* Žirovničani in Kranjčani Kranj Preteklo nedeijo je bilo v Kranju okrajno prvenstvo v taborniškem mnogoboju za leto 1961. — Taborniki so tekmovali v postavljanju šotorov, prenašanju vesti na daljavo s pomočjo Monsove in semaforjeve abecede in orientacijskem krosu. Udeležba je bila zaradi dežja nekoliko manjša — vendar so bili kljub temu v nekaterih disciplinah doseženi dobri rezultati. Tekmovanja so bila hkrati kvalifikacije za republiško prvenstvo, ki bo od 23. do 27. avgusta v Kopru. Na tem prvenstvu bodo nastopili vsi okrajni prvaki Slovenije in borba za pokal Zveze tabornikov Slovenije, ki ga letos branijo taborniki s Primorske, bo letos zelo ostra. Gorenjsko bodo zastopali taborniki iz Kranja in Žirovnico. Postavljanje šotorov je v nedeljo močno moijl dež in zato niso bili doseženi posebni rezultati. — Natdove prvakov so osvojili pri tabornikih od 11 do 15 let borbeni Kranjčani in tabornice iz Žirovnice, v skupini od 15 do 18 let so z dvojno zmago pri moških in ženskah pripravili presenečenje letošnjega prvenstva. V skupini nad 18 let pa so zn 0.5 točke zmagali Kranjčani pred Žirovničani, medtem ko so tabornice iz Kranja porazile vse nasprotnice. Pri signalizaciji, to je prenašanju vesti na daljavo s pomočjo Morsove in somnforjovo abecede« so pnosenetde Kranjčonkc, ki so d<«se<>ie boljši čas od vseh fantov. Drugače so bili doseženi pričakovani rezultati. V orientacijskem kro:-u je bila zelo ostra borba v moški skupini nad lfl let med Krani ;ini in Žirovničani, ker )o Sele kros odločil, kdo bo potoval v Kopor. Proea za kros je vodila z Zla-tega pol .h. s'r>zi Stmževo, Okro-c.lo. mimo Police do ctlja pred Dijaškim dom« mi. Proga je bila dolga 6 km in teinnovaka so mo- vPirri B 15 do let moški Žirov- rali med potjo odgovarjati na vprašanja iz NOB, zgodovine ta~ borništva, risati skko terena, ocenjevati višino dreves itd. Tako bodo v Koper potovali: v skupini A od 11 do 15 let — moški Kranj, ženske Žirovnica — v sku- nica, ženske Žirovnica, — v skupini C nad 18 let moški Žirovnica, ženske Kranj. Vsekakor eo nas presenetili Žirovničani s 4 osvojenimi prvimi mesti, razočarali pa so nas domačini z zelo slabhmi rezultati. O. ZVEZNO PLAVANJE ZA JUGO CUP Triglava«! še zadnjič klonili Preteklo nedeljo zvečer so plavalke in plavah-i kranjiskoga Triglava še zadnjič nastopili v tekmovanju za jugoslovanski pokal, in sicer so se v Zagrebu srečali z domačo Mladostjo. S tem srečanjem, ki so ga domačini odločili v svojo korirst s 14.229 i 13.329 to-ikiim, se je tudi končalo tekmovanje v severni skupini tekmovanja za Jugoslovanski pokal. Kot je znano, je zmagal beograjski Partizan, pred zagrebiko Mladostjo, nSkim Primorjem in kranjskim Triglavom. Vse štiri ekipo se bodo sedaj srečalo še v finulu s štirimi ekipami juvno skupine. Finale tekmovanja bo od 3. do 5. septembra v Beogradu. t Kranjčani so to pot nastopili v okrnjeni postavi, zato je bilo že v začetku pričakovati poraz. Nastopili oo f>rez Kocmurja, ki te dni gostuje v Budimpešti, in /ato ko nekateri tekmovalci plavali na progah, ki ni.so njihove specialne discipline. Omenimo naj, da se Je Rogata-Jeva dobro odrezala na 100 metrov hrbtno, Senieova pa jo M 100 metrov metuljček z 1:36,0 celo pospravila edino zmago zn Kranj-čanke, Najbolji] rezultat, tekmovanja je prnv gotovo dosegel Pelor Brinovec na 400 metrov prosto s časom 4:46,0, kar je letos najbolj-il izid v LRS. Tudi ostali tekmovalci so so kar dobro držnJi. Xot ka;.o, M Kranjčani za finale dokaj dobro priprnvlioni. Na finalnih tlkliailUflJill v Beogradu računajo na najboljši uspeh. Tiskovna konferenca ob velikem šahovskem turnirju na Bledu, Botvinikovo mmm še pričakujejo LJUBLJANA, 22. avgusta — Na tiskovni konferenci, ki jo je prireditveni odbor velikega šahovskega turnirja na Bledu — v počastitev 30-letnice turnirja, ki ga obravnava vsaka šahovska zgodovina »BLED 31« — pripravil včeraj v Ljubljani, so sporočili, da se bodo septembrskega velemojstrskega turnirja udeležili: TALJ. PETROSJAN, GELLER, FISCHER, NAJ-DORF, SŽABO, PACHMAN, OLAFSSON, DONNER, GLTGORIČ, MATANOVIČ, IVKOV, BERTOK, GERMEK, PARMA in dr. TRIFUNOVIC. Pričakujejo še Larsenovo prijavo ter odgovor na trikratno povabilo svetovnemu prvaku Botvini-ku. Turnirja se bo udeležil tudi drugi ameriški predstavoik — morda Reshevvskv, ali Benko. Tablico bodo verjetno izpolnili še z imeni (Jdovčič, Ro-batseh (mednarodni mojster ti Avstrije) ter Z novim svetovnim prvakom, če tega naslova ne bo priboril Parma. M. ž. didat za prvaka FLRJ, jih Je v prijateljskem srečanju premej*** z 8:1. Trening v Splitu bodo Tri-glavani izkpris-Iili tudi za nekaj prijateljskih srečanj z domačim' klubi. STRELSKI TROBOJ I« ia Minulo soboto ih nedeljo je P1' bližno 100 strelcev in strelk iz Pmlos<>lj, Tzol<> in Tobačne ,0" varne iz Ljubljani- v Izoli pT*e novalo 20-Ietnieo vstaji1. Ob t«| priložnosti so izvodu tudi strelakf tekmovanje z zračno puško: stopile so moške in žm.sko eklP** Vndni rod tekmovanji je bil a** islednji: Lkipno, moški: P 'fi1<'' Tobačna tavama 1T.31 in Izola l"'19 i krogov od 2000 mo'nih. Posnmrni«: Cigli«? 17(i (Pr ,(,'v:' lj«-), Krsto Carkolo 173 (izr*'^ Majda Orehar (Pr«>«loislje) i vi (<''k' movala v molki ekipi) krogov I*1 Fkipno, članice: Izola 734, ^ hačna tovarna 600 in PređoslJ« krogov od 1000 možnih. Posamezno: .Jozepinn škraba Izola 173, Bixv.ai- - Predoslje Alenka Lupine - Tobačna tov**1" nu IGO krofov. "** kranjskih Kranj, 22. av«iwtn, Po /. lo na- porni-h predfinalnih tekmovanjih za Jugoslovanski pok i so kranj-iski plavalci orlpotovali na 8-dncv-nr priprave v Izlak<-. Vmia v domačem bazenu j<- namreč premrzla za trening: Računajo, osvojili peto ali šesto mesto. Waterpotisti odisotovaii ¥ Split Kranj. 22. avgusta — Na skupne priprav« za ftnalnt nastop v II. zvezni watcrpolo ligi so vali tudi kranjski waterpol i st |. ia licer v Sphl Finalno tekmovanje v II. ligi bo v Subotlci. Dotlej bolo Kranjčani trenirali v Spi tu, kamor SO Odpotovali r>o dveh n;i-•topUa v Zagrebu. Mladost - kan- 170,