SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto S arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, IT. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 30. JANUARJA 1937 Štev. 4 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Šolska organizacija Argentinski šolski zakon dovoljuje vsakomur, da ustanovi kakršnokoli zasebno šolo, a določa natančno, kakšen naj ho v njen učni načrt in kakšno učiteljsko osebje, čel naj ima šola pravico javnosti. Taka za sebna šola, ki je enakopravna državni šoli, združuje ves pouk argentinske šole s poukom narodnih pred metov dotične narodnosti, daje torej otroku vf« dela in je hkrati draga, ker pada vse breme stroškov za f.tavbo, učiteljske moči in druge šolske izdatke na zasebna ramena. Zato so razne narodnosti skušale to vprašanje rešiti na razno načine. Poglejmo, kako so ga rešili Nemci, kar mislimo, da je njih šolska organizacija v Argentini najpopolnejša. V Buenos Airesu imajo Nemci sedemnajst šol, in to od otroškega vrtca do popolne gimnazijci, takoime novane Goethe j eve šola, s katere morejo dijaki' brez ovire preiti na argentinsko univerzo, ker .so vse te šole, brez izjeme, javne, njih izpričevala; torej enakovredna izpririe-valom kateregakoli državnega šolskega zavoda. V vsej republiki imajo Nemci dvesto šol, toda na deželi mnoge od njih nimajo javnega zna čaja, tako da otroci nemških chaca-rerov marsikje odjahajo zjutraj do dve uri daleč v državno šolo, nato gredo v nemško šolo in šele zvečer prihajajo zopet domov. Vse to nemško zasebno šolstvo stane letno 800.000 pesov, katere krije po največji večini nemška kolonija sama, in sicer po šolskih društvih, ki so ustanovljena ob vsaki šoli in ki mo rajo skrbeti za gmotne potrebe svojega zavoda. Nemška, država seveda gre tem zasebnim šolam na roko, zlasti z učnimi močmi, toda skrb za šolske izdatke prepušča svoji koloniji, ker je izkušnja dokazala, da podarjeni denar nima pravega teka in da kolonija vzljubi' ter ceni samo tisto, kar je sama ustanovila in kar s trudom žrtvami vzdi'zuje. Ta nemška šolska organizacija je vredna občudovanja. Nemci sami cenijo, da jih je v Argentini nekako 200.000, in to število gotovo ni premajhno; šol imajo 200. Nas je v Argentini nekako 80.000, in to število gotovo ni previsoko; šole nimamo nobene. Če bi hoteli biti v skrbi za svoj naraščaj Nemcem enakovredni, bi morali imeiti 80 svojih šol. Gotovo se naša kolonija ne more z nemško kosati niti glede gospo darske moči, niti glede organizacijske popolnosti in žal niti glede narodnostne samozavesti, toda primerjava med šolstvom ene in druge kolonije je za nas vendarle porazna. Naj smo gospodarsko še tako šibki in naj so naše organizacije še tako pomanjkljive, dejstva, da smo brez ene same šole — zakaj slovonskih počitniških tečajev za materinščino ne moremo imenovati šolo — in da se celo v šolskih poslopjih, ki so jih zgradili naši ljudje z lastnimi sredstvi, ne sliši pri pouku naša, beseda, ne moremo opravičiti. Svoje šolstvo si moramo organizirati. Po našem mnenju naj bi vso jugoslovansko šolsko politiko v Argentini vodil osrednji jugoslovanski šolski odbor, skrb za vsako šolo posebej pa naj bi imelo pri dotični šoli osnovano šolsko društvo. Na to, da bi si ustanovili takoj javno Veliki proces proti Stalinovim nasprotnikom v Moskvi Sedemnajst "trockijevcev" obtoženih, da so po navodilih iz Nemčije in Japonske vršili sabotažo ter delali na to, da bi s pomočjo obeh navedenih držav spremenili sedanji režim v Ru siji - Hudi napadi Trockega pr oti Stalinu Y Moskvi se bliža svojemu zaključku drug veliki in v mnogih ozi-rih senzacionalni proces proti tako-zvani "trockijevski opoziciji", ki jo sovjetske oblasti dolžijo, da je v službi kapitalističnih in fašističnih držav vršila sabotažo v Rusiji ter si prizadevala, da bi s pomočjo Nemčije) in Japonske strmoglavila sedanji Stalinov režim. Kakor lanski proces proti Kame-nevu, Zinovjevu in tovaršiem. tako je tudi sedanja velika sodna razprava proti Radeku in 16 drugim •^obtožencem vzbudila v svetu naj-vtlčje zanimanje ne samo zato, ker se mnogim čudno zdi. kako je mogoče, da so stari in vplivni revolucionan. ki so v ZSSIÍ imeli velike vloge, postali takorekoč črez noč "fašistični agenti, izdajalci domovine. tolpa rokovnjačev, požigalcev, vohunov in sleparjev, ki so izgubili vsako sramežljivost ter se niso obotavljali moriti, izvršdvati atentate in celo razkosavati otroke" — kakor jih je v četrtek označil državni tožite!j Višinski —•, marveč tudi in še bolj je svetovni javnosti nerazumljivo, kako je mogoče, da vsi obtoženci, brez izjeme, v vseli podrobnostih priznavajo svojo krivdo in se vsi kosajo svojih dajanj, dasi prav dobro vedo, da jim kesanje ne bo prav nič pomagalo. Med obtoženci so možje kakor Radek, ki je kot urednik največjega sovjetskega lista "Izvdstja," slovel po vsem svetu kot najboljši novinar ZSSR.med njimi sta Gregorij So-kolnikov, bivši sovjetski poslanik v Londonu, in Mijral'ov, nekdanji poveljnik moskovske posadke — ljudje, ki so imeli važna in odgovorna mesta v sovjetski uniji. Vsi, brdz izjeme, so priznali, da so skušali s sabotažo, z ubojstvi in z vojno zrušiti sovjetski režim; da, so bili v službi najhujših sovražnikov Rusije — Nemcev in Japoncev; da so organizirali celo vrsto železniških nesreč, v katflrih je zgubilo življenje 3.500 oseb; da so bili pripravljeni ob izbruhu vojne, ki so jo z goto- prlznane šole, še ne moremo misliti, marveč naj bi naši otroci hodili dopoldne ali popoldne v državni šole, ostalo prosto polovico dneva pa naj bi prebili v našem zavodu, kjer bi najprej z našimi učitelji končali naloge za državno šolo, nato bi se pa učili šo naših narodnih predmetov, jezika, književnosti, zgodovine in zemljepisja. Potrebno bi tudi bilo, da bi s šolo bilo združeno zavetišče, kamor bi hiše, kjer sta zaposlena oče in mati ves dan, mogle za majhno odškodnino varno spraviti svojo de-co od jutra do večera. Če organiziramo začetke svojega šolstva na ta predlagani skromni način, se nam ni bati prevelikih razočaranj. In če se nam ti začetki posrečijo, so bodočemu razvoju jugoslovanskega šolstva odprte vse nadaljnjo in boljše možnosti. vostjo pričakovali za leto 1937, okusiti vagone, v katerih bi se čete rdeče armade vozile na fronto, s smrtonosnimi bacili itd. itd. Z več ko nerazumljivo odkritosrčnostjo so priznali zločine, pri katerih opisovanju se človeku jezijo lasje, in na ponovna vprašanja državnega tožitelja so zagotavljali, da se nanje ni izvajal' nikak prSitiisk z namenom, da bi se jim izsililo priznanje, marveč da so v zaporih postopali z njimi naravnost pretirano vljudnostjo in obzirnostjo ter da so svojo krivdo priznali iz lastnega nagiba. Priznali so in se kesajo. Človeku se čudno zdi, kako je mogoče, da se med sedemnajstimi obtoženci, ki razlagtajo, kakšna grozovita deja nja so počenjali tokom več let, ne najde niti eden, ki bi rekel: storil sem zato, ker ne odobravam Stalinovega riižima in ker sem se proti njemu boril ter bi se še, ko bi mogel. Ta čudežna priznanja moskovskih obtožencev si skuša svet razlagati na različne in včasih vprav fantastične načine. Trocki, nekdanji hudi revolucionar, boljšelvik in eden izmed glavnih Leninovih sodelavcev, ki je sedaj postal' najhujši Sta- linov sovražnik in so'ga v Rusiji\ proglasili zaradi tega za fašista, dol-ži tajno sovjetsko policijo strašnih grozodejstev; trdi, da je bilo v zvezi s sedanjim procesom ar (ki ranili na stotine ljudi, a da so bili v ječah postreljani vsi oni, ki niso bili pripravljeni priznati na javni razpravi pred sodiščem vse, kar in kakor jim je GPU narekovala. Seveda pa ta razl'aga ne more/ pojasniti nerazumljivega dejstva, da se niti eden izmed obtožencev v zadnjem hipu ne prcimisli pred sodniki, ko vendar itak ve, da bo glavo zgubil tako ali tako... Angleški list "Daily Mail" tolmači izpovedi obliožencev s fantastičnim opisovanjem več mesecev trajajočega hipnotiziranja aretirancev, dočim pišiijo drugi časniki o neki tajinstveni pijači, ki na človeka tako vpliva, da mora govoriti resnico. Neki londonski zdravnik je "Morning Posti" izjavil, da takšno mamilo v resnici obstoja in da je obnašanje obtožencev radi tega povsem razumljivo; dejal pa je tudi, da bi nikakor ne bilo človdStvu v prid, če bi se ime tega mamila raz-trobilo. Na vsak način pa je gotovo to le: da mečeta procesa, kakršen je sedanji in kakršen je bil oni proti Kamanevu ter Zinovjevu in drugim SÍLNE POPLAVE V SEVERNI v avgustu lanskega l'eta, kaj čudno AMERIKI Katastrofalne poplave imajo v Združenih državah Severne Amerike. Radi velikih nalivov sta silno narasili reki Ohio in Mississipi, prestopiti sta bregove ter poplavili mnogo kraje tako, da je več ko milijon prebivalcev moralo zapustiti svoje domove. Zadnja poročila pravijo, da je utonilo 223 oseb; v eni sami državi, v Kentuckyju, je voda odnesla 130 ljudi. Še pol milijona prebivalcev v dolini reke Mississipi bo moralo najbrž bežati prdd popfa-vo, da, si reši življenje. Predsednik Roosevelt je dal ukaz vsem razpoložljivim četam, naj se takoj odpravijo v prizadete kraje, da pomagajo pri reševalni akciji, ki se je brž in dobro organizirala. Ker luč na razmere v sovjetski državi. Človeku nikakor ne gre v glavo, kako je mogoče, da so na odličnih mestih sedeli ljudje, ki se.sddaj priznavajo kot najhujši sovražniki Rusije in ki so ljudi kar na debelo pošiljali v smrt. Morda bo pozneje zgodovina vendarle prinesla nekoliko jasnosti v te uganke, ki so sddaj nerazrešljive. Druga senzacija, ki jo spravljajo v zvezo z moskovskim procesom, se je dogodila v Parizu, kjer so našli umorjenega ruskega ekonomista Navašina. Na sprehodu ga je napadel neznan človek ter ga ubil. Policija si na vsa moč prizadeva, da bi izsledila zločinca in obl'asti so vodstvo preiskave poverile najboljšemu francoskemu detektivu Gui-llaumeu. Ncikateri sumničijo enega se je bati, da. bi med številnimi be- izmed Trockijevih sinov, ki živi v gunci utegnile nastati kakšne nalezljive bolezni, je tudi Rdelči križ mobiliziral' vse svoje ljudi. Škoda, ki jo je poplava povzročila doslej, je ogromna in bo gotovo mnogo večja nego je bita ona, ki so jo naredile lanske velikel poplave in ki so jo cenili na 330.000.000 dolarjev. Ameriški listi pišejo, da je sedainja poplava strašna narodna nesreča, kateri ni primera od svetovne vojna dalje. V krajih, ki jih je sedaj doletela katastrofa, živi tudi mnogo naših rojakov izseljencev, ki se bavijo s poljedefstvom in ki so že lani utrpeli veliko škodo. Upati hočemo, da vsaj človeških žrtdv ni zahtevala sedanja poplava med njimi. Parizu. Izgleda vsekakor, da ima to zagonetno ubojstvo političen značaj. Kakor da ruskih senzacij ta teden sploh noče biti ne konca ne kraja, javljajo iz Moskve, da so tamkaj aretirali Trockijetvega sina Sergija Sedova, ki je bit zaposlen v neki kemični tovarni; obtožen je, da je "skušal s plinom zadušiti večjo skupino delavcev". Iz istega mesta poročajo tudi, da sta dva dlektrici-sta skušala izvršiti atentat na Stalina. Imela da sta opravka v neki sobi, ki leži poleg Stalinovega urada, pa sta tam postavila močam peklenski stroj, ki bi bit sedanjega voditelja Rusije najbrž ubil, ko bi stroja ne bil opazil še o pravem ča- RAZNEVESTl Velike nevihte in snežne metei» so imeli pretekle (Ini v mnogih državah Evrope. Viharji so divjali tudi na morju in iz Nemčije na primer poročajo, da je utonilo v par dneh, v nemških vodah, preko 200 mornarjev. O hudem mrazu in velikih snežnih metežih prihajajo poročila tudi iz Jugoslavije. V črni gori imajo ponekod do 9 metrov snega in Cetinje je že nekaj dni popolnoma odrezano od sveta. V Trstu je hudo divjala burja ter povzročila mnogo škode, pa tudi nekoliko oseb je bilo ranjenih. Tudi o gripi javljajo, da hudo razsaja po evropskih mestih; v Varšavi je obolelo okrog 120.000 prebivalcev. 41.000 tujcev, oficirjev in vojakov, se bori v Španiji na strani valencijan-ske vlade; po narodnosti so takole razdeljeni: 4.500 jih je Rusov, 14.000 Belgijcev in Francozov, 9.000 nemških, avstrijskih in češkoslovaških antifaši-stov, 6.500 Poljakov (po večini izsel-jencev-rudarjev, ki so v Franciji ostali brez dela in zaslužka, pa so ee prišli bit na špansko) ter 7.000 italijanskih, jugoslovanskih, angleških, severnoameriških in drugih antifašistov. Na Fran-covi strani pa se bori baje 29.000 Nemcev, Italijanov, Poljakov in čehoslova-kov. Svetovna gospodarska kriza je v letih od 1930 do 1934 povzročila člove-tvu prav tolikno škodo kakor svetovna vojna od 1914 do 1918 — tako zagotavlja prof. Woytinslcy v poročilu, ki ga je izdelal za Mednarodni delovni urad. Negušov zet ras Oes ta ji? skušal ustaviti prodiranje Italijanov pri jezeru Abbaji, kjer je prišlo do velike bitke, ki je trajala dva dni. Italijanom je poveljeval sam podkralj Graziani. Etiop-ci so utrpeli velike zgube; le malo se jih je rešilo in se skušajo sedaj umakniti v angleško kolonijo Kenya. Med temi je tudi ras Desta. Vojvoda wiinlsorski, bivši angleški kralj, in njegova izvoljenka Siinpsono-va se bosta menda naselila v Italiji. Iz Rima poročajo, da je vojvoda kupil Villo Torlonio na Campu Formio in da je veliko delavcev zaposlenih z njenim preurejevanjem. Zveza narodov je poslala v Španijo sanitetno komisijo, ki naj prouči zdravstveno stanje prebivalstva v krajih, kjer se vršijo boji. Komisija je ugotovila, da je v Madridu občutno pomanjkanje življenskih potrebščin in je izrazila mnenje, da bi morala vsaj polovica prebivalstva zapustiti mesto. Madridski obrambni odbor je zaradi tega odredil, da morajo vsi oni, ki niso sposobni za vojsko, ostaviti mesto tekom 72 ur; kdor bi tega ne storil, bo s silo izgnan. Strahovita nesreča se je dogodila v Chuquicamatiju, v Chileju, kjer sta iz nepojasnjenih vzrokov zletela v zrak dva vagona smodnika, namenjena ta-mošnjemu rudniku. Eksplozija je bila grozovita ter je prestrašila prebivalstvo daleč na okoli. Ubitih je bilo več ko 70 oseb in zelo veliko je tudi število ranjenih. su nt tki služabnik, katerega je Stalin v zahvalo odlikoval z najvišjim sovjetskim redom. Na moskovskem procesu je državni tožitelj zahteval gl'ave vseh sedemnajst obtožencev in več ko verjetno je, da bo sodišče sprejelo njegovo zahtevo. V ARGENTINSKIH STRANKAH O velikem sporu v socialistični stranki še zmtlrom mnogo pišejo skoro vái tukajšnji listi. Te dni so bile objavljene izjave uglednega socialističnega senatorja Pal'aciosa, ki razlaga, da sta se v stranki pojavili dve struji: ena struja je na stališču stroge zakonitosti in jc/njen program konstruktiven, druga struja pa je revolucionarna. Palacios' je dejal, da se mora sestati kongres stranke na izredno zasedanje, ki naj pokaže, katera struja jtl močnejša. Če se večina izreče za revolucio-narce, je dejal Palacios, bomo moji prijatelji in jaz brez odlašanja odložili svoje mandate v scfaatu in poslanski zbornici, ker nimamo namerna odpovedati se svojim demokratičnim načelom. Radikali in naprednj demokrati se pogajajo za skupen nastop pri bližnjih volitvah v pokrajini Santa Fe, ki je sedaj intctrvenirana. Posebno napredni demokrati bi radi videli, da se osnuje za te volitve enotna fronta proti konservativcem. Dosedanji razgovori sicer niso šel obrodili nobenega uspeha, mnogi pa u-pajo, da bosta sporazum dosegla dr. de l'a Torre in bivši državni predsednik Alvear, ki se bosta te dni sestala v Buenos Aircfeu. Radikalska stranka se je že začela pripravljati za prihodnje splošne volitve. Z veliko večino je stran kino vodstvo sklenilo, da se morajo radikali udelctžiti tudi volitev v bue-nosaireški pokrajini, čeprav so nekateri bili nasprotnega mnenja zaradi izkušenj, ki so jih doživeli pri zadnjih volitvah. GOBAVOST V SANTA FE V okraju Santa Rosa, v pokrajini Sania Pe, se je pojavila gobavost. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da s.! prepreči širjenje te strašne bolezni. REPATRIACIJA MOŠTVA LADJE "C. S. ANTONIO" Argentinske oblasti so začele z repatriiranjem moštva španske ladje "Cabo San Antonio", katero so pridržali v tukajšnjih vodah, ker se je posadka polastila oblasti na njej. V soboto je bilo odpravljenih z neko francosko ladjo pet španskih mornarjev, v ponduljek v kratkih jim bodo sledili še ostali člani po-presledkih posadke. Reklamna c°,ca .J&43E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico § 225.— Avda. SAN MARTIN 2780 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires Dr. ADOLFO HELMANN Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri Av. SAN MARTIN 6059 U. T. 50 — Devoto — 1523 PONAREJENI PETDESETAKI Spet so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci po 50 pesov. Oddala so jih nekatere tvrdke v par denarnih zavodih, kjer so ugotovili, da se gre za nove falzifikate, ki pa niso preveč posrečeni. Ivliše po-narejencev je za 4 mm manjši od cnciga pristnih bankovcev, podoba ki predstavlja napredek, je' slabo izdel'ana, pa tudi po jasnosti črt, po papirju in barvah v mnogem zaostajajo za pristnimi. OTROŠKA PARALIZA Iz Rosaria poročajo, da so v Juan B. Molino ugotovili več slučajev o-troške parali ze, pa tudi za kozami je obolelo nekoliko prebivalcev. Tudi v tem sl'učaju so blasti brž poskrbelo za zaščito prebivalstva. BOGATIN JE BERAČIL Policija je pretekle dni aretirala v Buenos Airesu nekega moškega, ker je na ulici beračil. Na 19. komi-sariji so ugotovili, da se imenuje Julijan Grand ter da je po narodnosti Francoz. Ko so mu preiskali ž^fpe. so našli pri njem 514 pesov v gotovini in štiri hranilne knjižice, iz katerih je bilo razvidno, da ima mož naloženih na raznih bankah 22.500 pesov. Izgovarja se. da je beračil... za kratek čas, ker pač ni imel drugega posla. Seveda so ga pridržali v ktflii. V zvezi s tem dogodkom so nekateri tukajšnji listi objavili celo visto podobnih slučajev beračev-bo-gatašev iz zgodovine Buenos Airesa. POLICAJ USTRELIL MLE KARJA V kraju Wilde je policaj José Níiñez pozval' mltVtarja Juana Cabrero, naj odpelje svoj mlekarski voz .s prostora, ki je določen za avtomobile. Cabrera se je radi tega začel prerekati s policajem in na pomoč sta mu prišla še dva tovariša. Vsi trije mlekarji so navalili na moža postave, da bi ga premikastili, vendar pa se je policaju posrečilo, da je mc|:l prerivanjem izvlekel revolver. ki so se ga mlekarji brž u-strašili. Skočili so na voz ter pognali konja. Policaj jih je pozval, naj ustavijo, a ker tega niso hoteli storiti, je ustrelil proti vozu ter smrtno zadel' zgoraj imenovanega mlekarja. Politiaja in oba tovariša umrlega so blasti aretirale. HUDA PROMETNA NESREČA Težka prometna nesreča se je dogodila v nedeljo zvečer. Po cesti Gral. Belgrano ki veže Avellanedo z La Plato se je vračal proti mestu kamijon, na katei-eni se je vozil'o mnogo izletnikov, povdeini otrok. Od nasprotne strani je privozil drug kamijon tako da sta obe vozili udarili ob strani skupaj. Učinek je bil strašen: Pascual Petrino, star 42 let, in njegov 7-letni sin Armando, sta bila takoj mrtva, v ponedeljek pa sta podlegla poškodbam še 13 letna Maria Gambeline in 10-letni Alfredo Petrino brat malega Armanda. Ranjenih je bilo 16 oseb, nekatere med njimi prav resno. Zdravijo jih sedaj v bolnišnici Fio-rito. NEVARNI ROPARJI V ROKAH POLICIJE Pretekle dni je policija aretirala trinajst roparjev, ki so več let stra-hovaíi v bui¡liosaireški pokrajini. Doslej so pri zasliševanjih izpovedali. da so izvršili 12 umorov, tin roparski napad na vlak pri 9 de Julio in še celo vrsto drugih "manjših" zločinov. NENAVADNA NESREČA Pred garažo na ul. Triunvirato 4962 je v tordk popravljal' neki ómnibus 17-letni mehanik José Gómez. Ker je delo tako zahtevalo, je zlezel pod vozilo. Šofer omnibusa se je črez nekaj časa vrnil in ker je mislil, da je mehanik že opravil svoje delo ter se vrnil v garažo, je pognal vozilo naprej. Kolo težkega avtobusa je mehaniku šlo črez glavo Mi- ga tako poškodovalo da je kmalu po tej nenavadni nesreči izdihnil v bolnišnici Pirovano. ZLOČINSKA POČETJA SKUPINE ARGENTINSKIH GANG-STERJEV Avto, v kterem so se vozili štirje moški, je prejšnji petek zvečer podrl v Córdobi na ul'. Entre Ríos, 11-Mínega dečka Ubaldina Gonza-lesa. Približal se je v bližini službujoči policaj da intervenira. Neznanci so skušali zadevo urediti s tem. da so fantu dali deset pesov ter ponudili policaju petdteetak. Ker je pa policaj odklonil denar, so se močno razhudili, potisnili fanta in policaja v avto ter se z njima odpeljali. Krožili «o i>o raznih cestah in ko so dospeli na pot, ki vodi proti Jesús María, so policaja z grožnjami prisilili, da je ustavil neki avto, ki jim je vozil nasproti; v vozilu je sedel dr. Albitrto Salas iz Buenos Airesa v družbi bivše plesalke An-gelike Medina. Tolovaji so se s policajem in dečkom preselili v Sala-sov avto, vozili vse križehn in končno, pri postaji Cárcano, ostavili dr. Sal asa, kateremu so naročili, da mora za svojo prijateljico najti 10 tisoč pesov odkupnine. Nadaljevali so nato vožnjo proti Buenos Airesu. Pri Ballestera so se ustavili in ukazali policaju, naj izstopi. Dva izmed tolovajev sta ga odvedla na njivo, posdjano s turšico, ter ga tam z največjo hladnokrvnostjo ustrelila. Vrnila sta se nato spet v avto, ki je krenil dalje. V petek, okrog 4. popoldne, so razbojniki ustavili vozilo pred neko staro hišo, v katero so spravili fanta in dekle t-dr ju tam pustili do nedelje opolnoči, ko so ju spet spravili v avto ter oddrdrali z njima proti Gral. Rodriguezu, kjer so ju ostavili. Dali so jima tudi denar za vožnjo do Buenos Airesa in nekoliko jedil. Ko so se tolovaji od- POZOR Kot je že na drugem mestu javljeno, se vrši v soboto dne 6. februarja ob 9. uri zvečer skupna zabava 'Trosvete" in "Tabora" na obširnem dvorišču SPD.I. ul. G. César Díaz 1657, ki je kot nalašč pripraven za domače zabave na prostem. Druga zabava pa se bo vršila na pustni torek v prostorih "Tabora", v uL Paz Soldán 4924. Povejte to tudi vsem svojim prijateljem in znancem¡ ANGEL VELYANOVSKY UVOZ — ZASTOPSTVA — IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih suhih gob in semen za Argentinij o in Uruguay 25 DE MAVO 726 BUENOS AIRES 1». T. 31 - Retiro 3315 KO RABITE ODVETNIKA za kakršnokoli pravno nasvete, obrnite se na pisarno M. D. HoSevar, Traductora pública nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Alt es, U. T. 31-3108, ker se boste m tem /.ava-rovali perd izrabljanjem ter ne boste padli v napačne rokle. Isto-tain so PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI. Položaj v Evropi Vojna v Evropi se nadaljuje z vsemi svojimi grozovitostmi na španskih tleli. V bojazni, da bi se moglo klanje, radi vmešavanja tuj-ecfv v špansko državljansko vojno, razširiti z Iberskega polotoka, tudi drugam, si Anglija in Francija že več mesecev prizadevata prepričati druge države, predvsem Italijo in Nemčijo, naj bi premikale s pošiljanjem bojevnikov in materiala na Špansko. Angleška vlada je po raznih drugih neuspelih poskusih pred nedavnim spiit poslala v Rini in Berlin novo noto o vprašanju tujih prostovoljcev, namigujoč, naj tuje vlade nehajo "igrati se z vojsko", ker utegne res priti do velike evropske vojske. Nemčija in Italija sta odgovorili v ponedeljek: predlagata, naj se i z Španije odpokličejo vsi prostovoljci t. j. vsi tujci, ki se borijo v enem in drugem taboru, ter naj se potem vsa španska obala podvrže strogi kontroli, katere namen bi bil preprečiti sleherno poSiljatev ljudi, municije in orožja v Španijo. One dele obale, ki so v rokah valen-cijanske vlade, naj bi nadzorovale italijanske in nemške vojne ladje, ostal'o obalo pa, ki je v rokah revo-lucionarcev, naj bi nadzirali Angleži in Francozi. OdgoVor Nemčije in Italije je naredil v Parizu in Lon-donu najlepši vtis. Tako vsaj zagotavljajo uradna poročila in tako pišejo napol uradni listi, v resnici pa malokdo verjame, da sta. oba fašistična diktatorja. Hitler in Musso-lini, res iskreno pripravljena vtikati svoje prste vj- španske zadeve. Načrt, kako naj bi se preprečilo nadaljnje dostavljanje materiala in mož valencijanski vladi in Francu, je londonski odbor izdelal že v vseli podrobnostih, vendar pa menda ne kaže gojiti preveč upanja, da bi se načrt res uveljavil ter da bi potem samo Španci imeli odločiti — sicer na zelo tragičen način v bratomorni vojni — kakšno vlado hočejo imeti: fašistično ali demokratično. Možno bi sicer bilo, da bi se Nemci odpovedali ribarjenju v kalnih španskih vodah, a to le pod enim pogojem: ko bi dobili proste roke na vzhodu ter bi smeli poizkusiti svojo vojno srečo proti Rusiji. Hit-ferjevi diplomatje so si zadnje čase prizadevali prepričati Francijo, naj bi pristala na to, da bi v vseh evropskih vprašanjih sodelovale samo Anglija, Francija, Ttalija in Niimčija — torej brez Rusije, ki naj bi jo v Parizu nehali gledati s tako zaljubljenimi očmi. Seveda se Francozi preveč zavedajo, da je njihova varnost v mnogem odvisna od sodelovanja in prijateljstva z Rusijo, da bi mogli pristati na takšno nemško kombinacijo. Sicer pa je Blum, francoski ministrski predsednik, jasno povedal v velikem govoru, ki ga je imel' preteklo nedefljo v Lill'eu, da je Francija najboljše razpoložena tudi na pram Nemčiji in je celo pripravljena pomagati ji iz sedanjih velikih gospodarskih težav, če Nemčija dokaže, da hoče v resnici delati za mir. Dokazati pa moro to samo na en način: da preneha, s svojim velikim oboroževanjem. Pred nekoliko dnevi je tudi angleški minister Eden govoril obširno o položaju v Evropi ter je nit'd drugim dejal, da je ohranitev miru v mnogem odvisna, od zadržanja Nemčije. Zato svet z velikim zanimanjem pričakuje, kaj bo Blumu in Edenu odgovoril danes Hitler povodom otvoritve! novega zasedanja državnega zbora. Za ta govor so v Nemčiji sami naredili veliko propagando. Vsi uradi, vse trgovine in druga podjetja bodo za čas seje zaprti. nameščenci pa se bodo zbrali c.krog radio aparatov, da čujejo Hitlerjev govor; prav tako bodo poslušali fudlirerjevo besedo v vseh šolah ter po gledališčili in kinematografih. v katere bo imelo prebivalstvo prost vstop. Po vseli teh pripravah je pač dovoljeno sklepati, da namerava Hitler kaj važnega po\\Itlati. Iz njegovega govora bo najbrž tudi videti v koliko sta se glede skupnega političnega sodelovanja Nemčije in Italije domenila Mussolini in Goering, katerega je bil Hitlar poslal v Italijo pogrevat že nekolikokrat ohlajeno prijateljstvo med Berlinom in Rimom. Dasi v Evropi mnogo govore > potrebi ohranitve miru, se pa le vsi 7. veliko vnemo pripravljao na vojno. kakor kažejo razna znamenja. Tako na primor se v Buenos Airesu mnogo komentira dejstvo, da je bilo v enem samem tednu, t. j. od 15. do 22. januarja, vkrcanih letos v tukajšnjem pristanišču za evropske drž:,ve 524.000 ton žita, kar predstavlja v zadnjih deset hitih največjo količino, vkrcano v enem .samem tednu. Nekateri mdnijo, da se Evropa zato tako močno zalaga z žitom, ker je prepričana, da se nekaj hudega pripravlja. KROJAČNICA LEOPOLD USA J IZKUŠENA BABICA Filomena Benes de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Bueno» Airesu. Zdravi vso ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Bueno Orden 838» Bueno« Aires pdljali, sta si ugrabl'jenca odvezala oči, ki sta jih imela tekom voženj ves čas zaprte, ter nastopila pot1 proti Buenos Airesu, kjer ju je takoj zaslišala policija. V torek sta se Medina in González odpeljala v Córdobo, kamor ju ji^ pozvala ta-mošnja policija obenem z dr. Sal'a-som. Oblasti si na vso moč prizadevajo, da bi čimprej dobile drzne roparje v svoje roke. Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnja krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. Aires Paternal NAŠA DRUŠTVA V DOMOVINI Nejii člankar je v "Učiteljskem tovarišu', ki zhaja v Ljubljani, napisal o naših društvih na vasi zanimiv članek, ki ga vsem našim dru-štvenikom' priporočamo, da ga paz-no prečitajo, ker bodo bre dvoma našli v njem marsikaj, kar velja tudi za naša društva v izseljeništvu. Samo koristiti nam more, če poznamo pogreške naših društev v domovini, ki zavirajo kulturni, socialni in gospodarski razvoj celokupnosti, ker moremo na podlagi takih ugotovitev usmeriti naše društveno delovanje v izseljeništvu v koristnejše svrhe nego so dnevna politika in medsebojna nasprotovanja, ki, kot v domovini tako tudi v izseljemi-štvu, ne prinašajo nič dobrega, pač pa mnogo slabega. Omenjeni člankar piše: "Gospodarsko beden, socialno izkoriščan, fizičfno zgaran in izčrpan ni imel in nima naš kmet niti časa niti smisla za kako močnejšo kulturno razgibanost. Zaradi svoje male posesti, katera mu mora nuditi srqdfttva za preživljanje njegove družine- in vse ostale dajatve, je bil prisiljen, da je postal skrajno previden in rezerviran napram vsem "novotarijam' in produktom civilizacije, ki so se v toku zgodovine ponujali kot sredstvo za zboljšanje njegovih delovnih metod in njego vega načina 'zivlenja. Stoletja izigravali, opeharjen in razočaran nad raznimi obljubami in neuspelimi akcijami ,je postal še bolj vase zaprt, konservativen in skrajno individualistično usmerjen. Vsi ti in ostali elementi, ki tvo rijo psihologijo vasi in mentaliteto našega kmeta, imajo svoje objektivne pogoje in vzroke, ki so izven njer gove volje in izven njegove zavesti. S tem nismo povedali nikak paradoks, ker govorimo o vasi in kmetu iz mase, ki nikakor no izključuje izjeme in bi na videz več ali manj nasprotovala tej trditvi. Za pravilno razumevanje kulturnega življenja naše vasi je predvsem potrebno poznavanje teh objektivnih vzrokov in pogojev razvoja. Da se približamo kmetu in začnemo na vasi kakr šnokoli lakcijOj ki naj račluna na uspeh, je tako razumevanje in spoznanje neobhodno potrebno; predvsem je to potrebno za kulturno delo na vasi, ki se vrši v tako zvanih kulturnih društvih in organizacijah. Koliko utrošenih in neuspelih energij bi bilo prištedenih, koliko razočaranj prihranjenih! Slovenci se radi ponašamo s svojo visoko razvito kulturo. Kot argument prav radi kažemo visoko število društev, ki živijo po naših vaseh in .skušajo, po svojem, ideološkem obeležju in programu vplivati na duhovno rast in opredeljenost vaškega življenja. Saj ima že skoro sleherna vas par takih društev. Če pa pogledamo ta društva pobliže, prvotni vtis kmalu zgubi na svoji veljavi. Prvo kar moramo ugotoviti je, da slu'zijo ta društva po svoji večini le zbiranju in kontingentiranju mladih kmečkih fantov za, razne politične stranke in strančice. Saj je značilno, da je postal način grupiranja vaške mladine po obstoječih društvih že nekako deden, ki se v posameznih družinah ponavlja iz roda v rod tudi šs v času, ko ni več objektivnih pogojev za obstoj takih društev na v.asi in so le še nekak preostanek politične tradicio-nalnosti in psihološke zakoreninjenosti. Umetno jih še vzdržujejo člani nekaterih družin, ki nikakor ne morejo pretrgati s tradicijo svojih prednikov. To še bolj pospešuje tisto žalostno in kvarno dejstvo, da mesto kulturnega tekmovanja in prosvetnega dviganja vasi stopa vedno bolj v veljavo dnevna, politična borba v vaških društvih, mesto načelnosti in strpnosti osebno maščevanje in ravanžna srboritost, mesto enotnih akcij razdvojenost in razcepljenost. Stvarno vzgojno in izobraževalno delo vaške mladine je potisnjeno na periferijo društvenega delovanja. Drugo, kar moramo ugotoviti glede društev na vasi, se tiče vzgojnega momenta. Le redko vzgajajo ta društva samostojne kulturne in gospodarsko.socialne delavce na vasi, predvsem ne take, ki bi bili v stanju dajati iniciativo, organizirati in voditi poedine akcije vaškega občestva, katere naj bi odgovarjale interesom in zahtevam celokupne vasi. Najlepše to vidimo na primerih, ko zapusti društvo kaplan, učitelj ali občinski tajnik, da je društveno življenje obsojeno na živo-tarjenje, če že ne na direktno smrt, ako ne dobi društvo kmalu vrednega naslednika,. Ta avtoritarni vzgoj- ni in izobraževalni sistem se kaže na vsakem koraku: v skrajnem analfabetizmu in nepoučenosti kmečke mladine, o njenem položaju in nalogah v vaškem občestvu in v družbi, o skupnih potrebah in skupnih potrebah in skupnih akcijah vaškega življenja itd., še posebno drastično se kale v seksualni bedi in nepoučenosti o spolnem življenju, ki se tako kvarno in nemoralno odigrava. Kdor je kdaj prisluhnil duševnim utripom kmečke mladine^ je začutil ves kompleks problemov in vprašanj, ki jo muči in zaman čaka. odgovora v naših podeželskih društvih." Prav nekaj podobnega se dogaja tudi med nami, samo v drugačnih okoliščinah in zato tudi v nekoliko drugačni obliki, kar pa načeloma ničesar no spreminja. O teh pogreškah smo napisali v izseljeništvu že serijo člankov. Z združitvijo obeh listov pa je našim društvom dana možnost, da se sporazumejo za skupno delovanje, četudi se morda v vseh podrobnostih ne strinjajo. J. K. MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, tla Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VKLJANOVIÓ sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . . . Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure PUSTNE ZABAVE Slovensko prosvetno društvo in Izseljensko društvo Tabor priredita skupno za pust dve domači zabavi, Prva bo v soboto dne 6. februarja ob 9. uri zvečer v prostorih Slovenskega prosvetnega društva v ulici General César Díaz 1657. Na vzpo-redu so razne pevske točke, kupleti in šaloigra. Po sporedu pa, bo prosta zabava do jutra. Druga zabava se bo vršila na pustni torek v prostorih "Tabora" v ulici Paz Soldán 4924. Tudi na tej zabavi bo lep in primeren program za ta dan. Na obeh zabavah bo bufet preskrbljen s hladnim pivom ter z dunajskimi in kranjskimi klobasami. Prodajala se bo tudi razna druga pustna roba. Vabljeni ste vsi člani in članice obeh društev ter sploh vsi rojaki in rojakinje, da se v čim večjem številu udeležite ter pustnih zabav. ODBORA SPD. in TABORA. Dr. Enrique Daniel Dauga || Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires Prvo nedeljo po Veliki noči priredi S.P.D. I. veliko prireditev v dvarani XX. settiembre, nI. Alsina 2832. PEVSKE VAJE Pevske vaje SPD. I. za moške vsak petek, za ženske pa vsako nedeljo ob navadni uri. Pevci in pevke vzemite to na zna-njiS ter pridite točno in vsi! PIKNIK PROSVETA-TABOR Predzadnjo nedeljo se jé'vršil v San Isidru skupni piknik društev SPD in Tabora. Udeležilo se ga jo preko 200 oseb in je bil torej to gotovo največji slovenski piknik v zadnjih letih. Vsi udeleženci so bili tako zadovoljni da so izrazili željo, naj bi društvi v kratkcon spet organizirali podobno zabavo v' prosti naravi. IZ VILLE DEVOTO V Villi Devoto je društvo GPDS priredilo preteklo nedeljo prireditev, katere delni čisti dobiček je bil namenjen za kritje stroškov tamoš-njih tečajev za materinščino. Šolarji so nastopili z raznimi točkami, ki so želi zasluženo odobravanje. PIKNIK G.P.D. iz Villa Devoto priredi dne 14 feb. piknik v San Isidru, Recreo Tres Ombúes, 2 kvadri od postaje. Vabljeni ste vsi člani kakor tudi vsi prijatelji društva in zabave na prostem. Odbor. PUSTNA ZABAVA G.P.D.S. v Vill'a Devoto bo imelo pustno zabavo v nedeljo dne 7. feb. popoldne v svojih prostorih v ul. Simbrón 5148; trajala bo do jutra. Na programu so razne pevske točke in šaloigra "Zamorec". Za pijačo in prigrizek bo bogato preskrbljeno. Vabljclni ste vsi rojaki in rojakinje. Odbor. IZ MALAGUEÑE \ V DAR DOBITE na, vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepQ sliko v barvah. Atelje MARKO RAD Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD -3S9 Ko smo dobili "Slovenski list", smo bili kar iznenadeni. Vsi smo ga z velikim navdušenj etm sprejeli in čitali. Želimo, da bi ta združitev obeh listov prinesla obilo uspehov za naše izseljenstvo. Samo v sl'ogi je moč! Edino, kar bi vsi vroče želeli, je, da bi Slovenski list prinašal veidno samo resnico, da bi bil pravo slovensko glasilo v pouk naši naselbini. Zato apeliramo na vse rojake in rojakinje, da se vržemo vsi na propagando za "Sl'ovenski list". Le če bomo složni, bomo dosegli kar želimo, z neslogo pa stf vse samo pokvari. Želimo prav srečno novo loto vsem čitateljem in čitateljicam "Slovenskega lista" posebno pa naši slovenski naselbini v Mal'agueñi in Cordobi. ^g Jože Radkovič OBJAVE KR. POSLANSTVA Kr. poslaništvo v Buenos Airesu (Charcas 1705) išče spodaj navedene izseljence: Hildo Berk, iz Zagreba. Ivana čuniča, ki je svoj čas živel na Dock Sudu. Ivana Diminiča, iz Petrovega se- la. Kdor bi o imenovanih kaj vedel, je naprošen da to sporoči poslaništvu na gornji naslov. "Slovenski list" v vsako izseljensko hišo EXPRESO "G0R1Z1A" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIIJbABOEI, 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 RESTAVRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F I O R D E L L I Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martín 2688 — U. T. 59-1656 ŽELITE SPOZNATI SAMEGA SEBE? Obrnite se na priznanega grafologa. Zadostuje, TRŽAŠKI "PICCOLO" SE POTE GUJE ZA ZBLIŽANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Po mil'anskem govoru Mussolini-ja, ki je bil ponudil Jugoslaviji prijateljstvo, so razni italijanski listi začeli obravnavati vprašanje zbližanja med obema dežcilama in s prav posebno vnemo je se za boljše odno-šaje začel poganjati tržaški "Picco-lo", ki je o tem objavil' več člankov. V uredništvu tega lista so pričakovali, da bodo njihovi članki imeli v Jugoslaviji vcilik odmev in so se zato zelo čudili, ko so ugotovili, da se onstran meje ni nihče navduševal za njihovo pisanje. Da bi ugotovili, kaj je vzrok te "hladnosti", so poslali v Jugoslavijo svojega najbolj sposobnega urednika Maria Nordia. Ta se je mudil delj časa v Beogradu te&- bil sprejet tudi od predsednika vlade dr. Stojadinoviča. O svojih vtisih iz Jugoslavije je objavil dva članka. V prvem poudarja, da so od nesporazumov med Italijo in Jugoslavijo imeli korist samo tretji. Že v kratkem času svojega bivanja v Jugoslaviji se je mogel prepričati, da je to bogata in urefiena država. Prepričal pa se je tudi, da vlada v Jugoslaviji razpoloženje za soledovanje z Italijo. V drugem članku opozarja Nor-dio, kako so se poslabšali gospodarski stiki med obema državama zaradi sankcij. Do sankcij .je bila Ita-Hja prva med odjemalci jugosloven-skelga blaga, pozneje pa je zaostala za Anglijo, Nemčijo in Češkoslovaško. Tudi sedaj se položaj še ni popravil, ker je med tem Jugoslavija našla drugod dobre kupce. Vendar pa ni računati, da bi trajno ostalo pri tem stanju, marveč se bo prej ali sluj zopet pokazalo, da sta si Italija in Jugoslavija v gospodarskem pogledu najbližji. Za dosego zbližanja bo treba še mnogo dela. Slabo je, da v Jugoslaviji Italije skoro ne poznajo. Ni mogoče govoriti o kakih kultúrnih, a tudi ne o turističnih stikih. A ravno ti so zelo važni, zato jih bo treba sistematično graditi. Velika naloga čaka tisk. ki mora v obeh državah razširjati spoznavanju razmer pri sosedih in s tem odstranjevati ne- VSEVRSTNE BOLEZNI NOTRANJE IN ZUNANJE se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačni — Govo-.. ..ri se jugoslovanski.. .. Dr Antonio Pereda Medrano 151 Buenos Aires zaupanje in nesporazumljenja. Atmosfera za tako delto je po tolikih razburkanih in brezplodnih letih sedaj ugodna. Mario Nordio prihaja končno do prepričanja, da bosta Mussolini in dr. Stojadino\ič srečno končala delo, ki sta ga preti 12 leti začela Mussolini in pokojni Nikola Pašič. ODŠKODNINA ZA KONFINACIJO Za časa Jevticeve vlade je bil mo-starski odvetnik dr. Smoljan konfi-niran na ozemlju zetske banovine. Dr. Smoljan je sedaj tožil državo ter zshtdval odškodnino, ker da je bila njegova konfinacija samovoljen in protiustaven čin tedanjih državnih oblasti. "Hrvatski dnevnik" poroča, da je okrožno sodišče v Mostarju res obsodilo državni erar na plačilo 34.487 dinarjev odškodnine ter na poravnavo sodnih stroškov, ki znašajo okroglih 7.000 Din. SMRT HRVATSKEGA UČE NJAKA Po daljši bolezni je preminul v Zagrebu sveuovno znani geolog, paleontolog in antropolog dr. Dragu-tin Gorjanovic - Kramberger, ki se je posebno proslavil' z odkritjem krajinskega pračloveka. Pokojnik je bil od leta 1880. vodja paleonto-loškega oddelka hrvatskega narod-nclga muzeja v Zagrebu. Tzdelal je geološko karto Hrvatske in Slavo-r.ije in bil dolga leta profesor na zagrebški univerzi. Od leta 1899. je bil član Akademije znanosti v Zagrebu. Spisal je veliko število znanstvenih dc(l. Leta 1905. je končal svoja izkopavanja v tako zvani IIu-kenjakovi jami ter se je proslavil v svetu s svojimi odkriti o krapin-skem človeku. Izkopal' je nad 500 kosti ter sestavil deset okostnjakov tega pračloveka, ki predstavljajo najdragocd lejšo zbirko zagrebaške-ga. narodnega muzeja. TUJI KAPITAL V JUGOSLOVAN SKIH DELNIŠKIH DRUŽBAH Po nedavno zbranih podatkih o udifežbi tujega kapitala pri jugoslovanskih delniških družbah dosel-gajo inozemske naložbe v obliki u-deležbe pri glavnici teli podjetij in v obliki kreditov: pri industrijskih pod,je t,jih 4821 milijonov Din od tega 2200 milijonov na glavnici in 26621 milijonov v kreditih, pri trgovskih in prevoznih podjetjih pa 360 milijonov Din. od tega 115 milijonov Din na glavnici in 245 milijonov v kreditih. Po narodnosti se ta kapital deli takole (v milijonih Din): francoski 963.1, angleški 827,2, švicarski 675.6, ameriški 538.5, češkoslovaški 518.7, italijanski 444.1, avstrijski 297.1, belgijski 210.9, madžarski 183.9, švedski 107.8, hol'audski 78.9, nemški 54.9, skupaj 5181.3 milijona Din. KROJAČNIGA "GORICA" ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izredno nizkih cenab. Rojakom 6e vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 Ü. T. -19-3102 MALO AVTOV List "Auto-motor" je objavil statistične podatke o razvoju avtomobilizma v Evropi. Iz teh podatkov je razvidno, da j d Jugoslavija, kar se avtomobilizma tiče, na 24. mestu med evropskimi državami, med katerimi prednjači Francija, ki ima danes dva milijona avtomobilov. V naši državi so našteli 12.400 avtov. ČITANJE NAŠIH LISTOV PREPOVEDANO Tz Šempasa poročajo, da so tamo-šnje oblasti spet "opozorile" Franca Batiča, ki je bil lansko leto konfi-niran. a so ga na podlagi amnestije poslali pred nedavnim spet domov; "opozorili" so ga zato. ker je baje čitaV miki ugoslovanski list, kar smatrajo v Italiji za neodpustljiv in državi nevaren greh, čeprav fašistični novinarji, ki zadnje čase mnogo pisarijo o potrebi zbližanja z Ju-gloslavijo. zagotavljajo v svojih listih. da smejo Slovenci in Hrvati v Julijski krajini čitati karkoli se jim zljubi. ŽRTEV ALKOHOLA Prav žalostno je končal svoje življenje sicer vesten in marl'jiv hlapec Anton Šuligoj, po rodu Idrij-čan. Pri kovaču Ivanu Poljanšku na Šelu pri Žireli je služil že petnajts let. V nedeljo 6. debembra je popival z nekaterimi drugimi ljudmi. Pil je hudo žganje. Ko se je vračal proti gospodarjevemu domu, je padel' v potok ter v njem utonil. SMRTNA OBSODBA Pred veflikim kazenskim senatom v Mariboru je bil obsojen na 6mrt 24 letni bivši trgovski pomočnik Bruno Govedič, ki je lani, 9. novembra. umoril ter oropal 16-letne-ga trgovskega vajenca Branka Pu-šaverja, da bi se polastil 5.420 dinarjev, ki jih je žrtdv imela pri sebi. Obsojenec je iz dobre in poštene trgovske rodbine, od katere je pa živel ločen, ker sel je bil' z očetom spri. PONOVNO KONFINIRAN V septembru lanskega leta so ka-labinerji aretirali v Gabrovici pri Mačkovljah dvanajst vaščanov. ker so protestirali proti prodaji nekega občinskega zemljišča. Iz preprostega incidenta so skušale oblasti skuhati državi nevarno zaroto, kar jim pa ni uspelo. Po nekoliko mesecih so izpustili na svobodo vse razen enega: kmeta Elementa Purgerja, o katerem poročajo sedaj, da so ga oblasti spett poslale v konfinacijo, iz katere se je bil pred nedavnim vrnil na podlagi amnestije. JOSIP LAVRENČIČ UMRL V Leonišču v Ljubljani je po kraj šem bolehanju umrl' g. Josip Lav-renčič v 78. letu svoje življenjske dobe. Rajni je bil rodom iz Postojne, preživel pa je» večino svojega življenja v Ljubljani. Po dovršeni trgovski šoli se je poročil in prevzel domačijo v Postojni, kmalu po poroki pa se je preselil' v Ljubljano, kjer je celih 18 lelt bil pri deželnemu in kasneje pri mestnemu užitninskemu zakupu. Pozneje je vodil gospodarstvo Narodne tiskarne zopet eiflih 17 let. Leta 1911. je po preselitvi v Postojno bil izvoljen za župana, 1. 1913. pa za deželnega poslanca. Med svetovno vojno je bil kot zaveden Slovenec konfini-ran na Štajerskimi Po vojni pa je 1921. postal poslanec Julijske krajine v rimskem parlamentu. Zadnjih 10 let je zopet živel v Ljubljani. V življenju je mnogo trpel. Posebno ga je potrla smrt ženci, ki jo je izgubil pred dobrim meescem. pa indi že prej je smrt globoko posegala v njegovo družino. Umrla sta mu oba otroka. Milena in Stanko, ki je gospodaril na domačiji. Trpel pa je sevelda tudi radi razmer, v katerih živi naš živel j na Krasu. Pri zadetim svojcem iskreno sožalje.. Njaj počiva v miru! SMRTNA KOSA V Brjah pri Rihembergu je umrl 28. nov. Franc Furlan, star 64 let. Bil je delaven in razumen mož, znan po vsdj Vipavski dolini ter povsod čislan in spoštovan. Vse do svoje smrti je opravljal razne javne službe. Pogreb je bil hnpozanten. Poleg številnih znancev in prijateljev pokojnikovih, so se pogreba udeležili tudi šolski otroci z učiteljstvom na čelu. osobje občinskega urada itd. Pokojni je ostavil doma ženo Karolino, sina Franca, hčerko Ka-rolino in veliko sorodnikov; tu, v Argentini, žaluje za njim sin Ivan, ki živi s svojo ženo in sinčkom v Villi Devoto. Vsem žalujočim naše sožaljd. Dva nova grobova v starem kraju Gowanda, N. Y. — Lilo Stavanja, je zadnje dni prejel žalostno vest. da je v Nadanjem selu pri št. Petru na Krasu umrla njegova mati Ivana Stavanja v starosti 73 let. V Ameriki zapušča dva sinova in hčer, v starem kraju pa moža, ki se je pred leti tudi nahajal v Ameriki, največ v West Virginiji, dalje sina in hčer. — Antonija Stavanja je pa tudi prejela vest. da ji je skoro istočasno umrl v Hrast ju pri Št. Petru na Krasu njen oče) Mihael Stavanja v starosti 74 let. V mladosti je delal pri železnici v Št. Petru in bil je vedno naprednega mišljenja ter dober gospodar. V A-meriki zapušča hčer in zeta. v stari domovini pa dva sinova, hčer in brata. Odprava srbohrvaščine na tržaški visoki šoli Prav v dnevih, ko napovedujejo italijanski Tisti in sam Mussolini zbližanje z Jugoslavijo, je fašistična vlaela, z zimskim semestrom, na trgovski univerzi v Trstu odpravila srbohrvaščino kot talcozvani drugi obligatni jezik. Med šestimi jeziki, izmed katefiih si morajo slušatelji izbrati obvezne druge jezike, je- bila doslej tudi srbohrvaščina. Po napovedi zbližanja med Jugoslavijo ir¡ Italijo pa so odpravili ta jezik kot relativno obvezni predmett in so ga degradirali na neobvezen "komplementaren predmet". Dasi se ta korak splošno obsoja v trgovskih krogih in tudi v samem profesorskem zboru, si vchdar nihče ne upa protestirati. Adamič piše novo knjigo New York. — Louis Adamič, naš pisatelj v aglenščini. piše novo knjigo, ki se bo imclhovala "My America (Moja Amerika)" in bo slikala probleme priseljencev ter 30 milijonov njihovih otrok in vnukov. rojenih v Ameriki. Iz Minnesote Elv. Minn. — Pri tukajšnjih občinskih volitva'h, ki so se vršilk pi-rH kratkim, je bil izvoljen za župana rojak Jakob Pešel. Novi župan je bil rojen v Ameriki in njegov oče je iz Jerneje vasi pri Črnomlju v Beli Krajini. V novi elvški občinski upravi so trije Slovenci. Star pionir umrl Tomahawk. Wis. — Dne 13. d¡i.-. je tu umrl eden najstarejših naseljencev in bivši Calumetčan Jos. Štefan ec. Star je bil 72 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini. Iz starega kraja v Calumet jei prišel pred 52 leti in tamkaj je bil dolga l'eta znan kot gostilničar na Osmi cesti. Bil je tudi soustanovitelj Sloven-skohrvatske zveze, podporne orga ii'zacije. Leta 1919 se je oelsejf.il v Wisconsin na,farme. Zapušča ženo in pet odraslih sinov ter eno hčer. Slovenci, naročajte si knjig iz domovine Pri vseh naročilih katerekoli jugoslovanska ali tuje knjige in za vse knjižne informacije se obračajte na "NOVO ZALOŽBO" r. z. z. o. z. Naslov: LJUBLJANA, Kongresni trg 19. INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. * ANA C H R P O V A t t > Slov. babica t dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z vei1-letno prakso v praSki porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzioniatke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene Izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 Mayo K1H2 ; Dajte mi besedo! Prejeli smo: Gospod urednik, dajte mi bcteedo in mi dovolite kratko pridigo. V zadnji številki Slovenskega lista ste rekli, da je vsak narod, ki si je ustanovil v kaki mladi zemlji novo domovino, dolžan doprinesti kaj dobrega iz kulturne zakladnice svojega stari (ga doma. To se mi zdi zelo resnično in vprašal sem se, kaj bi mi Jugoslovani mogli dati Južni Ameriki ? Sreča Severne Amerike in skrivnost njenega čudovitega napredka na vseh poljih človeškega dela je v njenih kulturnih temeljih. Severno Ameriko so ustvarili angleški pionirji, podjetni, pogumni, poštena in trmogl'avo vztrajni možje, ki so se doselili tja oboroženi z vsemi vrlinami anglosaškega phknena, ki je predstavljalo in predstavlja še danes najpopolnejšo kulturo v najbolj dovršeni civilizaciji. Ljudje, ki so prvi gradili Severno Ameriko, nikakor niso bili kulturni proletar-ei, obupanci v domačem kraju, lahkomiselni pustolovci, marveč zna-eajni bojcivniki, ki so si šli osvajat •novo domovino, ko jim je stara postala pretesna, in ki so prenesli tjakaj tako trdne moralne in politične nazore, da kasnejši dotok brezštevilnih desetih bratov iz celega svc(-ta do današnjega dne ni mogel po--polnonia izpremeniti značaja Nove Anglije. Zato je razumljivo, da se potomci starih pionirjev še danes imajft za n ikakšno ameriško aristokracijo in da s ponosom pripovedujejo zgodovino svojih pradedov, ki so si z vozom, nato vor j enim z družino, in .s puško v roki iskail v brezmejnem prostoru Novega Sveta varnega doma. Vloga jugoslovanskih izseljencev v Južni Ameriki nikakor ni taka. Mi smo ponekod, kakor v Chacu, bili sicer nični pionirji; iz spretnosti naših prednikov ,je tudi vzrasla, na primer, prva velika parobrodna organizacija. toda široka množica naših izseljencev je vendarle prišla kasneje, da sprejme t.cižaško delo v podjetjih, ki so jih bili prej usta- novili drugi. Mi tudi dobro poznamo vse svoje narodne slabosti, svojo zagrizenost v malem in popustiji-vost v velikem, pomanjkanje discipline v zadevah skupnosti, mcflse-bojno zavist in škodoželjnost. .. kar nas gotovo ne priporoča za pionirje in zidarje nove kulture v mladi republiki. Toda kjub temu vidimo, če se raz-gl'edavamo s pazljivim očesom po tukajšnjem življenju, da bi marsikdaj moglri biti doma spoštovane kreposti kulturi Južne Amerike ko-riste. Ne bil bi izraz nikakšnega narodnostnega separatizma in pomanjkanja državljanske zvestobe novi domovini, če skuša naša kolonija tukaj uveljaviti, kolikor pač med seboj moro, v starem kraju še vedno cenjeno vestnost dela, osebno poštenje. čut za pravičnost, moško besedo, iočnost v dolžnosti, brezstra-stno sodbo, resnicoljubnost, spoštovanje do tujih pravic in moč v obrambi lastnih, zlasti pa socialni čut, ki je v starem kraju, kakor se mi zdi, mnogo bolj razvit nego v ameriških republikah. Nekatere izmed teh lastnosti so nam pridobile precej slovesa, toda žal da slovimo le kot posli. Če že govorimo o šoli. naj bi njena naloga bila tudi ta, da postanejo on- je ubilo v Miainiju, na Floridi v Združenih državah, ko se je I zvrnil v kanal avtobus, na katerem so se vozile. Goriški nadškof je odr. #lil, da se morajo v bodoče v vseli podeželskih cerkvah, kjer se še rabi slovenščina, oklici -i: znaniti v italijanščini, če bi to zahtevale prizadete stranke. Svetovno znana letalka Marv Brad lord je izgubila življenje na letališču s sladkornim poprhom (stoičen slael"; v Mascotu; letalo, v katerem se je vo- žila z dvema prijateljicama, je zadelo v drug avion ter začelo goreti. Vsj tri ženske so umrle med plameni. 31. jan.: Maša na Avellanedi, 30' dan za Korpič Mikloša. Večernice na Paternalu ob pol 5h. 7. februarja: maša na Saavedri, večernice na Avellanedi. 2. febr. je Svečnica. Nezapovedan praznik. Verni ljudje ta dan, ali ob drugi priliki, darujejo cerkvi sveče. Primerno je, da tudi mi damo kaj v dar za sveče v onih cerkvah, kjer je naša služba božja. Sicer bi moralo biti človekovo življenje, kakor sveča, ki izgoreva v božjo čast, ker v tem vsakdo kaj pogreši, naj pa v dokaz dobre volje daruje cerkvi sveče, ki bodo gorele med mašo na oltarju. V Berisso Zelo številna je tam naša kolonija, zato se moramo tudi tam pozanimati za naše ljudi. Vsem, ki imate prijatelje v Berissu, bo zanimiva novica, da se bo vršila tam slovenska maša 28. februarja ob 11. uri v cerkvi na ulici Callao. Poskrbljeno bo za cenen prevoz tja za tiste, ki se bodo pravi čas priglasili. kor). Tako dobimo limonov sladkor, ki ga prav s pridom uporabljamo 7.a kuho močnatih jedil ali sadja. Čebulna iuha z vinom Več čebul seseikljaš in jih opražiš v presnem maslu. Nato doliješ go-1 veje juhe ali vode in pustiš, da dobro prevre. Potem precediš in naj spet zavrel Še osoliš, popopraš, dodaš malo paprike in naj se še kuha, da je gosto. Preden daš juho na mizo, vliješ malo vina v juho in malo sesekljane zelenjave (peteršilj, dro-bnjak, zeleno) in žvrkljano jajce. Sol kot hladilo Kadar kuhaš jajca, deni v vodo nekoliko soli. To prepreči, da jajca ne počijo. — Kadar postavimo kakšno jed ali pijačo v mrzlo vodo, deni v voelo nekoliko soli, pa se bo hitreje shladilo. — Če pečeš mi No v pečici, vedno brizga mast na vse strani, zato deni v mast nekoliko solí. To mast takorekoč pomiri. Založba "Luč" v Trstu jii po daljšem presledku spet izdala svoje publikacije, namreč štiri knjige, in sicer France-ta Bevka "Mrtvi se vračajo", prevod Iv na Drena "Tarta-rin v Alpah", Bevkov "Izlet na Špansko" in 19. zvuzek "Biblioteke za pouk in zabavo". Prvoimenovana knjiga je bila natisnjena že leta 1935 in ima italijanski m slov: "Francesco Bevk. I morti ritorna-1) (Mrtvi se vračajo). TJnione editor i avle Goriziana — Gorizia." Giška tovorna ladja "Espiro" se je potopila v portugalskih vodah, kjer je zavozila na čeri. Sedem mož posadke je utonilo, drugi pa so se rešili. Avtomobilske nesreče v Zedinje-nih državah so v 1'etu 1936 zahtevale 35,708 smrtnih žrtev. Število tozadevnih nesreč je bilo samo za 353 nižje kot v letu 1935. Ruska klinika 28 vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijeni, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIKKE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Buenos Airona. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Klektrično zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami. Cena od 1 ? dalje dnevno. Dajemo nasvete pismonim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI S UIP A C H A 2 8 malem mu moram natočiti gorje, da bo tem delj poginjal od njega. . . Kaj, mojster Claude, mu porečem, ali me ne poznate več? I, kako bi, ko ste jih toliko nakolesili in izprebičali v svojem življenju! . . . Poglejte me dobro! Jaz sem tisti, ki ste ga priklenili k sramotnemu stebru, ki bi mi bili tako izlah ka dali uiti! ... iz maščevanja sem potlej ugrabil vašo malo Violetto. . . O, počakajte, to še ni vse! D^jte, da vam povem, kaj sem storil z nedolžno golo-bičko, ki je bila vaš ponos, vaša radost in vaše življenje. . . Vrgel sem jo v posteljo vojvode Guiskega! . . . Kako vam ugaja ta šala, dragi mojster ¿laude? ... He, he!..." Tako govoreč sam s seboj, je stopil lopov v hišo. Vsa vrata pred njim so bila odprta. Zdi-jci pa je odrevenel. V edini sobi, ki je bila razsvetljena, je videl Clauda, sklonjenega nad posteljo. In čul je njegovo ihtenje... "Živi! ..." je Tiropel bivši krvnik ka kor iz uma. "Gospod Jezus, ki imaš u-smiljenje s siromaki, usmili se tudi mene! . . . Violetta, dete moje, odpri oči... Ne boj se, nevarnost je minila... Kakor hitro se zdani, pobegneva... samo malce e>dpri oči!..." Belgoder je stal nekaj trenutkov kakor kip. Nato se je tiho obrnil in je po prstih odšel iz hiše, ne da bi ga kdo opazil. "Kaj pomeni to?" je škrtal sam pri sebi. "Guise je poslal črnega plemiča k meni. Dobro. Spravil sem deklino, kamor mi je bilo ukazano. Storil sem svojo dolžnost, o tem ni spora; zlati, ki sem jih dobil, so najboljši dokaz... Prekrasno. Ves vesel se po tem takem odpravim h krvniku, da bi mu povedal, kaj sem storil z n jegovo hčerjo... in kaj vidim?. • • Vrata so odprta, krvnik kleči pri postelji in na postelji leži Violetta vsa premočena. .. Kaj se je zgodilo? Ali ji ni obetal, da jutri pobegneta? ..." Po dolgem ugibanju si je cigan raz ložil pravkaršnji prizor tako, da se je Violetta najbrže iztrgala Guisu in skočila v Sekvano, Claude, ki je bil pc> čudnem naključju priča tega dogodka, pa je skočil za njo in jo je otel. čim delj si je slikal izjalovljenje svoje osvete, tem hujša besnost ga je grabila. Brez dolgega pomišljanja Je krenil k Favstinemu dvorcu in jel razbijati po vratih. Straža ga izprva ni hotela spustiti v vežo; naposled jih je vendar preprosil, da so ga peljali k Favsti. Imela sta dolg razgovor. Med tem razgovorom je skrivnostna prin» cesa udarila z zlatim kladevcem ob majhen zvonek ter velela slugi, ki je prihitel: "Naj teče nekdo še to minuto po kneza Farneškega..." Po razgovoru so odveli Belgodera v samotno čumnato in so ga zaklenili. To jetništvo je bilo prej ko ne samo začasno in dogovorjeno, zakaj cigan ni pokazal ne presenečenja ne Bog zna kak-nega strahu. Pomoč gospe Gilberte, ki jo je slekla, otrla in spravila v posteljo, je zdramila Violetto iz omedlevice. Ko se je smel mojster Claude vrniti v sobo, je ležala deklica z odprtimi očmi, vsa zasanjana, kakor bi premišljevala o težkih, žalostnih stvareh. Zakašljal je, da bi jo opozoril nase, ter jo ogovoril od daleč s ponižnim, prosečim glasom: "Zaspi, dete. . . in ne boj se, ne misli na nocojnjl dogodek; verjemi, vse je minilo! Treba je, da se spočiješ, zakaj jutri za rana odpotujeva... ne, molči, ne reči ničesar. . . Preveč bi me bolel tvoj glas, ako bi. . . nu, kaj! . . . Vedi samo to: kadar bova daleč od Pariza in se ti ne bo bati ničesar več. . . takrat bo tvoja volja, ali me boš še hotela gledati blizu sebe aH ne..." Claude je bil že izginil. Samo njegov vzdih je še čula. . . vzdih, ki je bil podoben ihtenju. . . Zaspati ni mogla. Vso noč je ležala nepremično, z odprtimi očmi in ročicami prekrižanimi na prsih, ter mislila brez prestanka. Ko so posvetili v sobo prvi solnčni žarki, je vstala, oblekla se in sedla v naslanjač. Kmalu nato je vstopil mojster Claude ^ potni obleki. Delal se je nekam veselega in na obrazu mu je igral nasmeh. "čer nekaj minut pride pote nosi! nica", je dejal. "Sedla boš vanjo z gospo Gilberto... ali še pomniš Gilber to?... Ob, kje mi je glava! Enkrat samkrat si Jo videla, ko si bila majhna, še «isto majhna. . . Nu, vidiš, z njo bo potovala. . . in jaz vaju bom spremljal na konju. . . O, nič se ne boj; glej, ta dva samokresa vzamem s seboj in tr bodalo... Gorje mu, kdor bi..." "Preden odrinemo, bi rada bovorila z vami", je zajecljala Violetta. "Tako?... Govorila bi rada z menoj?. . ." Violetta je pokimala. "Saj sem vedel!" je zastokal Claude sam pri sebi. "Prelepo bi bilo, ako bi se končalo tako, kakor sem mislil... A kaj mi hoče povedati?. . . Groza jo je moje bližine. . . rajša umre, kakor da bi bežala s takim človekom... seveda!... A kaj bo z menoj?... Ali naj se ubijem?... Oh, če bi se upal! Ce me ne bi bilo strah tega, kar Je onkraj smrti!...'» Violetta je molčala. Trepetala je in gledala v tla. Claude se je obupno smehljal. "Nu prav", je rekel z glasom, ki se mu je zdel naraven, čeprav je bil v resnici samo hropenje izmučene živali. "Govori, povej, kar ti je na umu... Jaz, vidiš. . . jaz. . ." In zdajci je pal na kolena. Ko je zagledala tik pred seboj to bltčje, ki se letela še hujša groza. "PosJušaj me", je zaječal Claude iz dna svoje bolečine. "Tudi jaz moram govoriti s teboj. Prav imaš, bolje je ne odlašati. . . treba je, da ti razložim. . . da vsaj poizkusim razložiti. . . Molči, ne sodi še! . . . Da, res je, ubijal sem... ubijal na povelje! Ne prebje-...... saj sem ti re- Violetta Je hotela nekaj reči, todaje krčilo v divjem obupu, jo je izpre- devaj, zaklin.ium te... kel, da je tvoja volja. . . in da se ti ne približam več, ako ne boš hotela. . . samo tvoj pes bom še, vrata tvoje hiše bom čuval. . . Vidiš, dete, preden te je dobrota božja poslala v moje življenje kakor solnčni žarek, sem opravljal svoj posel, ne da bi premišljal kako in kaj. Vrhovni sodnik je prjšel k meni ali pa mi je poslal ukaz. Sel sem, kamor mi je bilo rečeno, na Montfaucon, na Grévski trg ali drugam... in sem prevzel obsojenca ali obsojenko.. Vrv in sekira sta bili zame samo orodji. . . jaz sam sem bil orodje. . . Kaj naj ti rečem v svoje opravičenje? Moj oče, moj stari oče in moj praded, vsi so ubijali, ne da bi vpraševali koga in zakaj. Krvništvo je bilo pri nas rodbinski poklic. . ." Violetta se ni mogla ganiti od zavzetosti. Claude je plakal. Solze so mu drle po licu, ne da bi vedel zanje. "Tako Je bilo z menoj", je nadaljeval. "In evo, nekega jutra sem te dobil, tako šibko, tako majceno in tako ljubko. . . Nikoli ne boš vedela, kaj se Je zgodilo v mojem srcu tisti mah, ko hI iztegnila ročice proti ljudstvu..." "Iztegnila sem roke... proti ljudstvu?..." Je zamrmrala Violetta. "Kakopak! In jaz sem te vzel s se boj, ker nisi imela očeta..." "Ker nisem imela očeta!" Deklica je vzdrhtela do dna svojega bitja. "Oh, res... saj ne veš... ves čas sem te varal..." Violetta se je z grozo zazrla vanj. Claude pa je rekel z grenkim vzdihom in s ponižno sklonjeno glavo: "Nisem tvoj oče..." Violetta si je položila roke na oči, kakor bi jih hotela obranitj, prežarke luči. "O, Simona!" je vzkliknila. "Uboga mamica Simona, vendar si govorila resnico na smrtno uro..." "Nisem tvoj oče'', je ponovil Claude. "daj vidiš, da me lahko ostaviš, kadarkoli ti draga. . . Toda poslušaj. Preden sem našel tebe, ubogo zapuščeno dete, nisem vedei, kaj je življenje. Ne srca nisem imel ne duše. Ko pa si bila ti pri meni, sem se nekega dne zavedel, da nisem več tistf, ki sem bil. . . in groza me je postalo ubijanja. . . Gledal sem vešala in seikro in sem trepetal... že takrat sem mislil na to, kaj porečeš ti, kadar zveš strašno resnico. . . Oh, kruto sem jel trpeti! Neprestano sem videl strahove, ki so me preklinjali. .. Mislil sem, da najdem mir, ako se odpovem svojemu strašnemu opravilu. Gorje mi! Ko sem storil to, mi je postalo še huje in strahov okoli mene je bilo čedalje več... Zaman sem dajal miloščino, zaman sem hodil v cerkev; v nio-jem srcu je zevala rana, ki no bo nikoli zaceljena. .. Samo pri tebi, v najini hišici v Meudonu, sem čutil, da spet postajam človek. Kadar si se mi ti nasmehnila, nisem bil več nesrečnež, ki je begal pred svojo lastno senco in se je ponoči bal samote v nerazsvetljenl sobi. . . Obhajalo me je, kakor da sem v raju, in bili so trenutki, ko se mi je zdelo... oprosti... da si res moja hči. . ." (Nadaljevanje) POZOR !!¡ Lepo posejan, 7 ha velik vrt (quinta) proda tajtoj BONCELJ FRANC, Pereyra Lusena 2000, Lomas de Zamora FOSD. Listnica S. T., Jujuy. — Koliko ste zaostali na naročnini N. L. Bomo že v kratkem poslali obvestilo. Dalje pišete: "Moje čestitke vsem, ki so pripomogli k temu, da je sedaj konec rav-sanja, kar je bilo samo v škodo naši naselbini. Veseli me tudi, da ima v S. L. tudi g. Janez svoj kotiček. Tako je prav! Svobodo vsem. Proč s fanatizmom, pa bo konec prepirov, ker ko-nečno itak vsi stremimo za istim ciljem, čeprav smo različnih mnenj." Seveda so nekateri tudi drugačnih misli, a kaj hočemo — vsem pač nikoli ne bomo ustregli. Pozdrav! A. B., Olavarria. — Najbolj ceneno vozno karto za domov dobite za nekaj manj kot $ 400___Več pismeno. Pozdrav! B. B., Mesto. — Denar in pismo dobili v redu. Hvala! Nas veseli, da ste tudi Vi eden izmed mnogih, ki jih veseli združitev slovenskih listov. Pozdrav! J. G., Cordoba. — Koledar smo Vam odposlali. Naslov od B. D. bomo spremenili, kot želite. Več pismeno. Pozdrav! J. V'., S. tlel Estero. — Naročnino za S. L. in Koledar prejeli. Nas veseli, da ste pristopili v vrste novih naročnikov. Pozdrav! J. M., Mesto. — Seveda bomo po čakali, če bi vsak malo poagitiral in če bi se vsi Slovenci zavedali, kaj pomeni lasten tisk, bi kmalu imeli tak list, da bi se čudili. Pozdrav! J. B., Malagueña. — List bo tak kakršnega boste vsi hoteli. Zato je prav, da sce se tudi tam malo zdramili. Vsak dopis bo dobrodošel. Pozdrav! J. B, Združene države. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! J. M., Berazategui. — če se ne motimo, smo Vam Koledar že odposlali, vendar bomo še enkrat pregledali se- RESTAURAN T "KRONA" 337 - Calle TUCUMAN 337 BUENOS AIRES Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 ct». — Vsak večer svira prvovrstna godba. Se priporočata lastnika: TEMLIN & GOMBOC. znam. — Seveda, če imate plačan S. T., velja sedaj tudi za S. (L. Pozdrav Vam in Vaši družini! P. M., Ordoqui. — Denar prejeli v redu. Bomo že vse uredili kot želite. Pozdrav! A. C., Huincul. — Vašo naročnino ter za Vašega prijatelja kakor tudi Koledar smo prejeli v redu. Najlepša hvala! Izročite naše pozdrave vsem Slovencem tam okrog! A. 1!., Ccrdoba. — Tvoje pismo prejeli. Vse kot želiš. Pozdrav! J. M., Salta. _ Denar smo dobili. Koledar smo Vam tudi že odposlali. Da že štiri tedne niste lista dobili se nam pa res čudno zdi. Bomo pogledali kje je vzrok. Pozdrav! I. M., V. Ateina. — če ste dobili po pomoti dva lista, oddajte enega kake mu svojemu prijatelju ali znancu. — Seveda, naročnina za S. T. se Vam bo štela za S. L. O drugem pismeno. Pozdrav! mo poslali kot želite. Denar prejeli v redu. Pozdrav! A. B., Lozano. — Naročnino prejeli. Ko bomo pregledali plačano naročnino pri S. T. in N. L. bomo zabeležili do kedaj imate poravnano naročnino za S. L. Pozdrav! M. C. B., Cinco Saltos. — Koledar smo Vam poslali. Naročnino prejeli v redu. Pozdrav! V. D., Mesto. — Naročnino prejeli. Da ste nam zdravi! B. M., Bs. Aires. -nino prejeli v redu. - Polletno naroč Pozdrav! A. Z., Olavarria. — Koledar Vam bomo poslali. Za naročnino S. L. lahko malo počakamo. Vi ste vdova s šestimi otroci in še si upate pritrgati za Koledar in za S. L. Mnogi naši ljudje pa imajo za vse drugo dovolj denarja, samo za slovensko čtivo ne. Pozdrav Vam in vaši družini! J. L., Lomas de Zamora. — Vam bo- Ivdo ve zanj? Kdor bi vedel za Franca Križmana, starega 38 let, doma iz Dornberga in ki je prišel sem 1929., v decembru, naj to sporoči našemu uredništvu ali na. naslov Luisa Mrevlje Cadix 18, Berisso. Imenovani je bil 1932 še v Buenos Ai-resu. Po njem poizveduje njegova sestra Ivanka v Kairu, v Egiptu. Restaurant "Osorio" Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe - Vsako nedeljo ples CENE ZMEiNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL Prekomorska pošta 30. Augustus in And. Star. 31. Cap Arcona ln Pssa. María V FEBRUARJU: 2. Groix 4. Gral. San Martín 5. High. Patriot 8. Florida V FEBRUARJU: 2. Cap Arcona in Augustus 4. Higli. Brigade 5. A ti t. Delfino. ZOBOZDRAVNIKA Dra. Samoilovic de Faticov in Dr. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Trelles 2534 U. T. 59 - 1723 ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd: VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SASTRERIA RECORD CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927 Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVL JENJ F- PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija l.v:ti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 Slovenski restavrant Edino slovensko zbirališče na Avellanedi — Lepi prostori — Postrežba točna — Cene zmerne Vsako nedeljo ples Se priporoča lastnik KAROL TERPLAN Chacabuco 501 — Avellaneda Krojačniea MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastian Mozetič BUENOS A TRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) CAR1Č1N LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadal jiivanje 18 "Pokleknite!", zakliče ciganka. "'"In ako vam je življenje drago, ne izpregovorite sedaj nobenu besede." Orna Marfa se obrne, odpre majhno kletko, ki je bila do sedaj nevidna in vzame iz nje majhno belo miš. Marfa ji z bliskovito hitrostjo razreze grlo in spusti kri v kotili, mrmraje pri tem čarovne besede. Zatem vrže v kotel neko travo in sedem malih svinčenih križcev. Vso je kipelo in vrelo v kotlu. Svinec se je raztopil. Ciganka sname kotel iznad plamena in vlije vanj dišeče vode. Ciganka malo počaka, potem pa izvleče iz kotla predmet iz svinca. Katarina in Potemkin nista vel rovala svojim očem. Bila je cesarska krona, kar jim je črna Marfa pokazala. Katarina in Potemkin skočita n ciganka se jima približa, pade pred Katarino na kolena in ji ponudi krono. "Boginja noči je izpregovoril'a. Odkrila mi je kdo si ti. Katarina ruska carica. Sedaj si tnoja gospodarica. moje življenju je v tvojih rokah." "Vstani ciganka," odgovori Katarina, "ne boj se me. Vidim, da poseduješ nadnaravno moč in znanje. Moja naklonjenost ti je za vedno zasigurana." Potem povleče Potemkina k sebi in ni n zaš.tpeta : "Ali šo sumiš, Aleksander? So na svetu stvari, ki so nam nepoznane. Ciiranka nikakor ni mogla vedeti, kdo da sem. Nihče ne ve kam ,sva šla." Potemkin sicer še ni bil prepričan, a vendar je bil zelo začuden. "Počakaj, Marfa," reče on. "Morda si že kdaj videla earično sliko, pa si jo sedaj spoznala. Moje slike sigurno nisi še nikdar videla, Če mi poveš moje ime, potem ti bom tudi jaz veroval." Črna Marfa pride do njclja. Vzame njegovo roko. Ni je še dolgo gledala, ko izpregovori: "Kdo da si, tujec.' Povedala ti boni: najsrečnejši si človek vse Rusije. Srce ti je napolnjeno z nado, ra glavi imaš krono, ki ni sicer zlata in z dragulji okrašena, temveč zvita iz rož in vijolic. Na glavi imaš krono ljubezni, in to ljubezen mogočne carice. Ti si Aleksander Potemkin." "Povej nam črna Marfa." reče Katarina, "ali bo najina ljubezen trajala do konca, ali ga bom jaz vedno Ijubii'a? Ali mi bo Potemkin vecino zvest? Ako mi odgovoriš na to, te boni bogato poplačala." "Preveč vprašanj naenkrat," odgovori Marfa." Vprašala bom boginjo noči." Marfa odide v ozadje sobe. Na mestu štedilnika j > stala klada in na njej živa sova. Bila je privezana na klado s tanko vrvico. Črna Marfa poklekne pred ptico in začne s svojimi molitvami. Katarina je bila do skrajnosti razburjena. Drugače modra in hladnokrvna carica, se je dala prevariti od lokave ciganko. "Boginja noči mi je odgovorila ,saino na eno vprašanje," reče ciganka čez dolgo časa. "Povedala ti bo, kdo je edini člo- \ek ki s teboj pošteno in iskreno misli in v čigar objemu boš nekoč končala. Ali hočiK videti svojo bodočnost, v sliki tega moža ?" "Hočem," ji odgovori carica. Srce ini pravi, da boš to ti. Aleksander Potemkin." "Ne želi tega. ljubljena," jo je prosil Potemkin. "Odidiva iz te 'strašne hiše." On prime carico krog pasu in hoče ž njo oditi. "Ne. Dovolj sem močna, da vprašam usodo. Jaz sem Katarina, carica ruska. Narodi trepetajo pred menoj. Zapovem tudi usodi, da mi bo pokorna." Potemkin si v grozi pokrije lice z rokama. Marfa stopi zopet v ozadje sobe. Sedaj se vsa soba naploni z belim blagodišečim dimom, čez nekaj časa se začujejo te besede: "Poglej sem, carica. Evo ti moža. ki t, ga je usoda namenila. — Evo ti moža, ki ti je najbolj zvest in .s katerim boš srečno končala svoje življenje." Katarina in Potemkin sta se objela. čuteč kako je mrzli veter zapihal v sobi. V ozadju se j,t prika-| zala prikazen, ki je postajala ved-1 no bolj jasni'. Bil j" to mož oblečen v sijajno obleko. Bledo lice je obkroževala brada. Zdelo se je, kakor da ta slika živi. Oči so imelu živ izraz •— in sedaj — Katarina zakliče, omahne in se zruši Potem- ¡ kinu v naročje. "Orlov!" je jecljala Katarina.1 "Gregor Orlov! To je torej moja' usoda." Prikazen na zidu polagoma dvigne roko, si jo položi na srce in po-. gleda z očmi polnimi hrepenenja in ljubezni Katarino. "Oh, Aleksander", je jecljala carica, "ločiti nas hočejo. — umorili te bodo, — a jaz bom za večno prikovana k onemu strašnemu človeku. Prvič čutim sedaj, da sem samo slaba žena in da bo Orlov nad menoj vladal." "No bo, Katarina," živo zakliče Potemkin. "To se ne bo nikdar zgodilo. Pa čeprav me ne boč več ljubila. vseeno te bom branil, ker vem, da te ne ljubi Orlov kot ženo, tem-vu: kot carico." "Oh, Aleksander." reče Katarina. "l>a, ti bodi moj rešitelj, moj junak. Brani me pred tem demonom." "A vse to je prevara, carica," zakliče Potemkin. "Ravno ta prikazen najbolj.i dokazuje, da je bilo vse pripravljeno." Z blisk ovito hitrostjo odpre Po temkin svoj pl'ašč in izvleče sabljo, l-:i jo je bil skril. "Ako si duh, potem si neranljiv", zakliče on in odhiti ,v ozadje sobe k prikazni. Potemkin zamahne z mečom in udari v prša prikazni Orlova, ki je stal.i nepMnično. Meč se mu zlomi in niu p:-(le iz rok. Zasliši se peklenski smeh. "Ubij to, kar je umrljivo. Orlov bo živel še tedaj, ko bo edina .sled za teboj še samo prah." Svetloba ugasne, prikazni izgine. Potemkin. bled kot stena, se vrne h Katarini. Prišel je ravno še pravočasno da jo je prijel, da se ni zgrudila. "Odpelji me odtod," je jtisljala Katarina. "Odnesi me na rokah. Ah, (V se bom morala ločiti od tebe." "Ne misli na to. ljubljena," zakli- če Potemkin. "Moje ljubezni ne bo nikdar komv. A zaupam, da bo tudi Katarina ostala meni zvesta." "Tako, kakor si ti, Aleksander Potemkin, ostal zvest — Elizabeti Vo ronco v! — se zasliši kakor iz daljave tajinstven glas. Sedaj nista mogla. Katarina in Potemkin dalje vzdržati v sobi. Drhteč sta iskala vrata in bežeč dospela do odprtih vrat. Katarina izvleče mošnjiček z zlatom in ga vrže na tla, a nato odhitita na ulico. Mrzli zrak zimske noči je na nju ugodno deloval. Katarina se nagne k Potemkinu in mu reče: "Pozabiti hočemo, kar smo nocoj videli in slišali, Potemkin. Imaš prav. Človek ne smU privzdigniti tančice, ki mu zakriva bodočnost. I živajmo sedanjost! Daj, da jo uživamo. morda sreča ne bo večno trajala. Ako si istega mišljenja kakor jaz, Aleksandter, kljubovala h ovia usodi." "Tvoja beseda mi je sveta, Kata riua," zakliče PoMmkin. "Pojdiva. draga. Izginiva iz te strašne ulice. Čeprav nisva danes videla male Fa-tiine. bom jaz poskrbel za njo." ".Jaz bom .skrbela za njo," reče Katarina. "Naj bo srečna. Domenila se bova, kako bova otroka Mar-fi odvzula in ga nekje na varnem kraju skril'a," čez pol ure sta prišla do zimskega dvorca. V sobah so prižgali luči. Katarina je ležala v naročju svojega ljubimca. Pozabila sta na pre rokovano bodočnost, srkala sta sladkosti sedanjosti. (Nadaljevanje) ■v,-:': ^ - - - - BU! '.•:>: v. «Hii « išsi'-: «iS« ijíSSiiSSíiSís i-ííSfSí5>™s.;i: ;|1|1|1 illfi Í-íwí; iv'íSÍ PRODUCTOS DE ALTA Y SECURA CALIDAD PARA EL PUBLICO IffQrego » Manufactura de Tabacos particular y GARANTIA DE LIBRE INDUSTRIA PARA EL PAIS »SLOVENSKI LIST" » antes: „N0¥l LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOV EGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 m