GEOLOGIJA 41, 117-125 (1998), Ljubljana 1999
Kitovo vretence iz miocenskih çlasti v Turju blizu Dola
pri Hrastniku
Whale vertebra from Miocene beds in Turje near Dol
pri Hrastniku, Slovenia
Vasja Mikuž
Katedra za geologijo in paleontologijo,
Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: kiti, miocen, Turje, Slovenija
Key words: whales, Miocene, Turje, Slovenia
Kratka vsebina
Obravnavano je kitovo vretence iz badenijskih plasti pri zaselku Turje. Ugotov-
ljeno je, da gre za ledveno ali repno vretence odraščajočega osebka, najverjetneje pa
pripada kitu iz družine Balaenopteridae.
Abstract
Examined was the whale vertebra from Badenian beds near the settlement of
Turje. The vertebra is lumbal or caudal, and it belonged to an adolescent subject,
most probably a whale of family Balaenopteridae.
Uvod
Pri globokem oranju njive na svoji parceli, je maja 1996 našel kost Ljudevit Mejač
iz Dola pri Hrastniku. V začetku leta 1997 me je o najdbi kosti obvestil Janez Dirjec
dipl. arheolog z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Marca istega leta
smo si pri najditelju ogledali najdbo in samo najdišče. Ugotovili smo, da gre za kitovo
vretence, najdeno pa je bilo na parceh št. 842 k.o. Turje, v globeli vzhodno od cerkve
Sv. Štefana v Turju (slika 1).
118_Vasja Mikuž
SI. 1. Položajna skica najdišča miocenskega kitovega vretenca
Fig. 1. Location map of Miocene whale vertebra
Na Osnovni geološki karti SFRJ lista Celje (B u s e r, 1978) leži zaselek Turje na la-
škem laporju, južno od tod pa izdanja litotamnijski apnenec, oba tortonijske starosti.
Po podatkih B u s e r j a (1979, 35) so v debelejšem horizontu sivega masivnega laške-
ga laporja lahko ponekod tudi vložki biohermalnega litotamnijskega apnenca in kal-
karenita.
Najdbe fosilnih kitovv Sloveniji
Do sedaj so v Sloveniji našli ostanke kitov le v miocenskih skladih. Največ najdb
je iz badenijskih plasti. V badenijskem lapornatem peščenjaku med Staro vasjo in
Dobruško vasjo vzhodno od Šmarjete, je bilo najdeno precej veliko kitovo vretence
(Pavlovec & Perse, 1982). V badenijskem laškem laporju so v okolici Laškega
pri Mariji Gradcu našli kitovo repno vretence, pri Gabrnem pa ledveno (M a j c e n, et
al., 1997). Najdba najmlajšega primerka je iz sarmatijskega peščenega laporja pri Be-
nediktu v Slovenskih goricah (Pavšič & Mikuž, 1996). Tam so našli skoraj cel
skelet zelo majhnega mladega vosatega kita.
Kitovo vretence iz miocenskih plasti v Turju__119
- Paleontološki del
? Balaenoptera sp.
Tab. 1, si. la-lc; Tab. 2, si. la-lb
Nahajališče: Turje na nadmorski višini okoli 590 m, med Dolom pri Hrastni-
ku in Rimskimi Toplicami.
M a t e r i a 1: En stisnjen in precej poškodovan primerek. Po ostankih kamnine, ki
je ostala še na določenih mestih vretenca, lahko sklepam, da je bilo vrtence najdeno v
badenijskem rumenkastem biokalkarenitu (inv št. 750).
Opis: Srednjeveliko vretence je precej deformirano in poškodovano. Vretenčno
telo (corpus vertebrae) je z lateralne strani stisnjeno in je brez trnka (processus spino-
sus) ter prečnih (processus transversus) podaljškov Ohranjeni so samo bazalni deli
podaljškov oz. odrastkov. Na dorzalni strani vretenca je živčni kanal (canalis neura-
lis) zaradi poškodb le nakazan. Prav tako sta stisnjena in zavrtena kranijalni in kav-
dalni okrajek. Kranijalni okrajek (caput vertebrae) je rahlo izbočen, kavdalni (fossa
vertebrae) pa nekoliko vbočen. Blizu roba obeh okrajkov so koncentrične linije.
Dimenzije vretenca (Dimensions of vertebra):
dolžina vretenca (vertebra length) 120 mm
višina vretenca (vertebra height) 105 mm
širina vretenca (vertebra width) 63 mm
premer sprednjega okrajka (diamètre of vertebra head) 82 x 108 mm
premer zadnjega okrajka (diamètre of vertebra ) 84 x 100 mm
debelina sprednjega okrajka (thickness of vertebra head) 15 mm
debelina zadnjega okrajka (thickness of vertebra pit ) 15 mm
Slovensko in latinsko poimenovanje morfologije vretenca je povzeto po Rebesku in
sodelavcih (1986).
Zaključki
Obliko in dimenzije vretenca iz Turja sem primerjal s primerki kitovih vretenc v
člankih P i 11 e r i j a (1989) in Caretta (1970). Po dimenzijah našega primerka in s
primerjanji dimenzij v tabeli Caretta(1970,30) lahko sklepam na sledeče: po dol-
žini vretenca naš primerek ustreza 8. repnemu vretencu, po višini 9. repnemu vreten-
cu, po premerih okrajkov pa 11. repnemu vretencu. Ker je dolžina vretenca v primer-
javi z višino in premeri okrajkov najmanj prizadeta oziroma spremenjena, bi se naj-
lažje odločil za 8. repno vretence. Vendar je 8. repno vretence drugače oblikovano.
Vretence iz Turja ima ob straneh široke in dolge bazalne dele za prečna podaljška
(processus transversus) in konkaven osrednji ventralni del vretenčnega telesa, kar je
bolj značilno za vretenca lumbalnega in začetka kavdalnega dela kitove hrbtenice.
Vretence iz Turja pripada najverjetneje odraščajočemu kitu, na kar sklepam po veli-
kosti vretenca in še nepopolni zaraslosti sprednjega (kranialnega) in zadnjega (kav-
dalnega) okrajka.
Po enem razmeroma slabo ohranjenem, najverjetneje ledvenem (lumbalnem) vre-
tencu, seveda ne morem določiti niti rodu, niti vrste. Morda pripada osebku iz rodu
? Balaenoptera. Danes določajo kite predvsem po značilnostih glave in manj po post-
kranialnem okostju. V glavi pa predstavlja največjo taksonomsko značilnost koščeni
bobnični mehur (bulla tympanica).
120_Vasja Mikuž
î
til lud j iimoíTí nViiííúoú
Whale vertebra from Miocene beds in Turje near Dol pri
Hrastniku, Slovenia
The shape and size of the vertebra from Turje was compared to whale vertebras in
articles by P i 11 e r i (1989) and C a r e 11 o (1970). According to the measures of the
specimen, and to the comparisons with dimensions inCaretto's table(1970, 30),
the following can be established. With respect to length, the vertebra corresponds to
the caudal vertebra, with respect to height to the 9'"' caudal vertebra, and to dia-
meters of vertebra head and pit to the 11'" caudal vertebra. Since the length of the
vertebra with respect to its height and diameters of vertebra head and pit is the least
affected by alterations, the choice would be the 8^^ caudal vertebra. However, the S''^
caudal vertebra has a different shape. The vertebra from Turje has on sides broad and
long basal parts for the two processi transversi, and concave central ventral part of
the body of the vertebra; this is more typical for the vertebras of the lumbal and be-
ginning of the caudal part of the whale backbone. The vertebra from Turje belongs
most probably to an adolescent whale individual on the ground of the size of the ver-
tebra, and imperfect degree of overgrowth of the vertebra head and the vertebra pit.
A single, relatively poorly preserved vertebra, most probably of the lumbal region,
does not suffice for determination of the genus nor the species. Perhaps it belongs to
an individual of genus ? Balaenoptera. Nowadays, the whales are determined mainly
according to characteristics of head, and less of the postcranian skeleton. In the he-
ad, the most important taxonomic characteristics is the bony bulla tympanica.
Zahvala j
Zahvaljujem se najditelju gospodu Ljudevitu Mejaču, ki je kitovo vretence poklo-
nil paleontološki zbirki Katedre za geologijo in paleontologijo v Ljubljani. Iskrena
hvala prof. dr. Vidi Poharjevi za številne nasvete pri sestavljanju članka in prof. dr
Jerneju Pavšiču za pregled besedila. Hvala tudi Janezu Dirjecu, ki me je obvestil o
najdbi kitovega vretenca in Marijanu Grmu za slikovno gradivo.
Kitovo vretence iz miocenskih plasti v Turju_    121
Literatura
B u s e r, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ Celje 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beo-
grad, Beograd.
B u s e r, S. 1979: Tolmač lista Celje. Osnovna geološka karta 1:100 000. - Zvezni geološki za-
vod Beograd, 72 str, Beograd.
Caretto, P. G. 1970: La balenottera delle sabbie plioceniche di Valmontasca (Vigliano
d'Asti). - Boll. Soc. Paleont. Italiana, 9 (1), 3-75, tav 1-20, Modena.
M a j c e n, T., M i k u Ž, V. & P o h a r, V. 1997: Okamnine v paleontološki zbirki laškega mu-
zeja. - Geol. zbornik, 13, 104-118, Ljubljana.
Pavlovec, R. & Perse, J. 1982: Fosilni kiti pri nas. - Proteus, 45, (1982/83), 61-64, Lju-
bljana.
P a v š i č, J. & M i k u ž, V. 1996: Vosati kit (Balaenoptera acutorostrata cuvierii) iz miocen-
skih plasti pri Benediktu v Slovenskih goricah, Slovenija. The Baleen Whale (Balaenoptera acu-
torostrata cuvierii) from Miocene Beds near Benedikt in Slovenske gorice, Slovenia. - Razprave
4. razreda SAZU, 37/4, 85-97, Ljubljana.
P i 1 1 e r i, G. 1989: Balaenoptera siberi, ein neuer spätmiozäner Bartenwal aus der Pisco-
Formation Perus. - In: Pilleri, G. (Ed.), Beiträge zur Paläontologie der Cetaceen Perus. - Hirna-
natomosches Institut Ostermindungen, 65-85, Taf. 1-10, Bern.
R e b e s k o, B., R i g 1 e r, L., Z o b u n d ž i j a, M. & J a n k o V i Ć, Ž. 1986: Slikovni priro-
čnik anatomije domačih živali. - Državna založba Slovenije, Ljubljana.
122_Vasja Mikuž
Tabla 1 - Plate 1
la    ? Balaenoptera sp., desni lateralni del kitovega vretenca z bazalnim delom stranskega
odrastka. Turje, x 0,55
Right lateral side of whale vertebra with basal part of processus transversus. Turje, x 0,55
lb    ? Balaenoptera sp., ventralna stran istega vretenca. Turje, x 0,6
Ventral side of the same vertebra. Turje, x 0,6
Ic    ? Balaenoptera sp., levi lateralni del kitovega vretenca z bazalnim delom stranskega
odrastka. Turje, x 0,55
Left lateral side of whale vertebra with basal part of processus transversus. Turje, x 0,55
Kitovo vretence iz miocenskih plasti v Turju__123
124_Vasja Mikuž
Tabla 2 - Plate 2
la    ? BaZaenopiera sp., kranijalni del (vretenčna glava) kitovega vretenca. Turje, x 1
Caput vertebrae or cranial side of whale vertebra. Turje, x 1
lb    ? Balaenoptera sp.,kavdalni ali repni del (vretenčna jama) kitovega vretenca. Turje, x 0,9
Fossa vertebrae or caudal side of whale vertebra. Turje, x 1
Fotografije (Photo): Marijan Grm
Kitovo vretence iz miocenskih plasti v Turju _125