LETO I. ŠTEVILKA 2 17.VIII.1944 NA POHODU Z BOJNO SKUPINO Zgora) lovo — Obon llnkt: Udarni bataljon s poveljniki na čelu odhaja na pohod Dltf Elntaligruppe mil (hran Fuhroin a n dar Spluo aul dom Maifcn Zgoraj dotno — Obon techlt Strelska skupina v dobrem kritju začenja ob-koljevati rdeče gnezdo Am Elnttuon (in« G'upp« antwlc*olt tleh tum Octechl - \ T&,; • • - v % , • a- lovo — llnkt; In po naskoku obvlada tudi skalnati teren Und putchl tleh Im »talnrgen Galando an dan Gagnot heran Bivši pripadnik IX. tolovajske brigade, ki se je predal z mulo vred, se v novi družbi počuti kar prijetno Ein Uberiiutar der IX Srigade der sein Maultier g eic* rr !craehte. scheint sicn in semer nauen Umgebung schon wohl zu funlen Ti »rdeči borci« niso utegnili zbežati "etingene, aenen zur Flucht keine Zelt mehr blieb Odmor po uspeSnem pohodu Ruhapaute nach arfolgraleher Ourchflihfung dat Unlornahmont i" Folo v. p. Slmonld Janko MIT EINER EINSATZGRUPPE IM BANDENGEBIET S pesmijo se fantje vračajo s pohodov Štngand kahrt ein« Kompanie au» dam Eintali lurUck Zadovoljstvo in poveljnikova pohvale sta domobrancem nova pobuda za nadaljnji boj Dl« Zulfl*d4nh«lt und dat Lob dat Kommandanten gaban deri landetwehrmarm«rn neue Anragungan tO' don welloten Kampl levo — llnkt: Del zaplenjenega orožja in opreme. — Ali bodo rdeči komisarji tudi to izgubo proglasili za svoj uspeh Ein Teil der eroberlen Watten und Autruslungtgegenttande — VVerden die roten Kommissare solche Teilertolge auch alt die ihrigen bezeichnen Sam poveljnik se mora ukvarjati z uporno mulo Der ElnheittfOhrer kllmmert tich selbtl um ein widerspenstiges Maultier Zaplenjeni top preizkulajo Ein erbaulatai GotchOltwlrd outproblarl VES SLOVENSKI NAROD JE BIL 10. AVGUSTA NA <5+. PREZIDENTOV ROJSTNI DAN V MISLIH ZBRAN OKOLI SVOJEGA REŠITELJA I Z.aKaf smo prijeli sza orožje ? Junija 1941, p<> vstopu Sovjetske K n s i j t- v vojno, je v Sloveniji začelo nastopali gibanje, ki si je nadelo ime »Osvobodilna fronta«. Osvobodilno fronto je po enoglasnem priznanju vso bili dogovorjeni s cesarsko vojsko, je Osvohodtlna fronta /ačela šele, ko je videla, da se brez pomoči te vojske ne bo mogla iznebiti svojih nasprotnikov. Cesarska vojska je zaradi teh neznatnih ter vojaško docela brezpomembnih akcij začela izvajati strahotne represalije nad slovenskim ljudstvom. Na deželi je pozidala vasi ter \ stotinah pobijala nedolžne ljudi, ropala in uničevala imetje. V Ljubljani je začela z racijami ter odvedla v internacijo če/ .1x000 Slovencev, po ogromni večini nasprotnikov komunizma in Osvobodilne fronte. Slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini se je poleti tl'4J /našlo med dvema strašnima ognjema. Na eni strani ga je pobijala, ropala in silila v gozd, torej v zanesljivo smrt, ter v uničenje Osvobodilna fronta; na drugi strani ga je z. represalijami uničevala italijanska cesarska vojska, namesto da bi sa bila zavarovala pred komunisti. Slovenskemu ljudstvu je tedaj šlo samo za to, da si ohrani življenje in morda še streho; da ostane na svoji zemlji živo. Videlo je, da mu je za to na razpolago ena sama pot: tla seže po samoobrambi, da prime za puško in se bori proti komunističnim zločincem, da bi mu potem morda prizanašala tudi italijanska vojska, katere mednarodna in človeška dolžnost je bila, da to ljudstvo in njegovo imetje varuje pred tolovaji. Tako je prišlo do ustanovitve vaških straž, do tako imenovane »bole garde«, iz katere se je razvilo današnje slovensko ilmnii-liranstvo. Pri tem ni bilo nobene agitacije, nobenega izdajstva, nobenih plačancev! Slovenci smo segli po puški ztiradi stiske, v katero nas ie prignala Osvobodilna fronta, segli stuo zaradi tega, ker so nas rdeči narodni izdajalci hoteli z vsemi sredstvi uničiti, ko se jim nismo hoteli ukloniti ter smo hoteli ostati živi; segli smo zaradi svojih otrok in zaradi bodočnosti vsega naroda. To ie bil edini in najgloblji razlog, iz katerega se je rodil naš vojaški boj proti komunizmu, ki so ga začele slabo oborožene, od vseh strani ovirane vaške straže iu ga danes organizirano in urejeno slovensko domobranstvo bojuje proti zmagovitemu koncu. To ji' bila za nas Slovence v Ljubljanski pokrajini edina pot, če smo se hoteli rešiti. l'o je edina pot za vse Slovence tudi po drugih deželah. Čim prej bodo to storili ter sami uničili komunizem ter njegovo Osvobodilno fronto, tem več jim bo prihranjenega gorja, ki smo ga morali prestati mil i,> f_nv ... Evropa in boljševizem Največjo vrednost za Evropo predstavljajo ravno naše dragocene dediščine, katerim grozi boljševiška lav in a, da bi jih uničila. Če bi bil prebit jekleni obrambni zid. ki ga tvori na vzhodu nemški vojak s svojimi evropskimi tovariši, tedaj ne bi zavladali nad nami Slovani, temveč bi prevzeli nadvlado židje in notranje-azijski nomadu Preko dežel Evrope bi se razlila pod židovskim vodstvom množica človeških čred; ta mešanica narodov ne bi bila nikdar v stanju očuvati obstoječo kulturo, še manj pa, da bi kaj ustvarjala. To bi bil v duhu Spenglerja zaton zapada. Ali je to neizogibno? Odgovor bomo našli, če bomo spregovorili nekaj besed o hibah evropske ljudske skupnosti. Te hibe moramo iskati predvsem v skrajni politični ter gospodarski razcepljenosti, v kateri se je nahajal del naše zemlje pred izbruhom druge svetovne vojne. Oboje je tesno povezano med seboj, kajti politika ima vedno svoj vpliv na gospodarstvo. Znane so nam posledice brez-miselnih carinskih meja, nezdravega gospodarskega tekmovauja, nenaravnega gospodarstva posameznih narodov. Poznamo gospodarske krize in brezposelnost, ki so privedle milijone ljudi v pomajkanje in bedo. Gospodarski razvoj Evrope je služil samo interesom ameriško-židovskih kapitalistov, ki so ga znali izrabiti v lastno korist, ter boljseviški razkrojevalni politiki. Manjkalo je enotno začrtano ter v skupne koristi evropskih narodov usmerjeno gospodarsko vodstvo. Toda vse to bi še bilo znosno, če ne bi obstojala druga še večja nevarnost. Ustvarjanje posebnega, izvenevropskega bloka (Anglije, Sovjetske zveze, USA) je imelo za posledico, da posamezne evropske države niso bile dorasle gospodarskemu in političnemu tekmovanju. Stale so vedno močnejšemu nasproti in so se morale izogibati močnejšemu pritisku. Kavno zaradi tega, ker je Evropejcu doslej manjkala zamisel višje politične enotnosti, je moral prenašati toliko nasilnosti in ponižanj. Začela so že v prejšnjem stoletju z oblastno politiko ruskega carja in so dosegla svoj višek z napadom boijševiškega vzhoda proti kulturnim narodom zapada. Proti vojaškemu kontinentalnemu bloku Sovjetske zveze se lahko zoperstavi samo združena Evropa. To mora biti vsakemu jasno. Evropa in njena zapadna kultnra ne bosta zatonili, če bodo ljudje, ki so jo ustvarjali, ostali ohranjeni. Dokler bodo v narodu na razpolago elementi dragocene krvi, ki bodo imeli v sebi borbenega duha in utelesili vse, kar je v njem čistega in dragocenega, lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost. Edino zavest, kaj mora braniti, mora postati jasnejša. To zavest ima mladina vseh narodov, ki se udeležujejo velike borbe proti vzhodnemn dednemu sovražniku. Ta mladina bo vrnila Evropi položaj, ki ga je imela prej kot nosilka svetovne kulture. Evropska mladina pod orožjem SS je prvoboriteljica nove bodočnosti zapada. Ta mladina pa bo tndi priborila nov življenjski in gospodarski red pravega socializma, kakršen je bil v narodnosociali-stični državi že davno uresničen. Nova doba, na katere začetku stojimo, je doba dela nstvarjajočega človeka. Mi vsi vemo, da mora nebrzdano gospodstvo kapitalizma, tega dediča 19. stoletja, biti zlomljeno kljub odporu Anglije in Amerike in njenih židovskih miljarderjev. Borba med kapitalom in ustvarjajočim delom, med zlatom in krvjo, se bo danes odločila na vzhodnih bojnih poljanah, na mejah evropske trdnjave z orožjem Nemčije in njenih zaveznikov. Celokupno gospodar- stvo, kapital iu produkcija morajo služiti iu koristiti v novem redu izključno iu edinole blaginji evropskih narodov. Mi ne maramo reakcije angloamerikanske judovske plutokracije, še manj pa preosnovo družabnega reda z. boljševiškimi množenstve-niini umori, ki prinašajo s seboj konec evropskih narodov in njihove kulture. Nova Evropa bo iz.vojevona pod zastavo revolucionarnega socializma. To pomeni, da bo premoč židovskega kapitala iu mednarodnih velebauk za vedno zdrobljena. To pomeni, da delavci in kmetje ne bodo več služili židovskemu ali nežidovskemu kapitalizmu, temveč samo lastnemu blagostanju, uspehom lastnega naroda iu ustvarjanju evropske skupnosti. Kakor je danes že v Nemčiji, naj bi postali tudi vsi drugi evropski delavci iu kmetje ravnopravni člani občega blugostaujii. Vsem tem lio jamčilo politično vodstvo človeka vreduo življenje, socialni napredek in kulturui vzpon. V Evropi ne bo vladal krivi sovjetski »socializem«, ki ropa kmetom njihovo lastnino in ponižuje ljudi v brezpravne delovne živali, temveč pravi socializem svobodnega dela s svetim načelom privatne lastnine /a vsakega ustvarjalca. Kakor danes v Nemčiji, tako bodo tudi v novi Evropi od države urejeni načrti preprečevali vsako kapitalistično zlorabljanje, vsuk nepravičen dobiček, vsako izrabljanje človeškega dela. Vse to bo prineslo konec bedi, brezposelnosti in brezpravni revščini. »Skupna korist pred lastno koristjo.* To je temeljuu osnova narodnega socializma, ki bo vladalu nad vso Evropo in bo porok, da bo vsako delo prejelo zasluženo plačilo. Bojazen pred tako revolucionarno voljo nove Evrope, pred takim novim redom je privedla do zavezništva med boljševizmom in plutokracijo. Boljševizem ve, du bo zmuga evropskega socializma, ki se je uresničil v nemški državi, pomenila konec suženjstva. Enakopravnost delavcev in kmetov bi postavila na luž pomen razredne borbe. 2idje, ki stoje za Stalinom, vedo, da bo zmaga evropskega socializma napravila konec njihovim sanjam o svetovnem gospodstvu in podjarmljenju narodov. Zaradi tega hujskajo narode Sovjetske zveze s peklenskim sovraštvom proti Nemčiji in njenim zavezmikom. Tudi plutokrati v Angliji in Ameriki, židovski svetovni bankirji, ki stoje za Churchillom in Koosevcltom, vedo, da jim bo z zmago mlade Evrope odbila zadnju ura. Oni vedo, da se bo tudi delovno ljudstvo v Angliji in Ameriki dvignilo proti gospodstvu zlata, ko bodo zaznali za srečo evropskih narodov. Velika ura nove Evrope in novega socializma se bliža. Socialna politika nemške države potrjuje, da bo Adolf Hitler uresničil pravi socializem v vsej Evropi. Za dosego tega visokega cilja morajo biti pozvane nu delo vse sile orožja in delu. Vsi evropski narodi, ki se danes bore za svoj obstoj in za nemško državo, se borijo tudi za pravi socializem in Evropo bodočnosti. Odrešena Evropa bo izvršila obnovitev vseh moči. Samostojnim narodom bo poglobila zavest kulturne skupnosti /.a svobodno skupno odločanje, za nov socialni življenjski red, ki jih bo privedel h kontinentalnemu gospodarskemu bloku. Na skupni kulturni osnovi in v medsebojnem sodelovanju bo nova Evropa rešila svojo prehranjevalno svobodo (neodvisnost), ter svoje gospodarske, politične in vojaške probleme. Stara nucioiialna državna miselnost bo prav tako kot privatna kapitalistična dobičkaželjnost preboijenn na bojnih poljanah. Skupna usoda in skupna blaginja bosta ustvarili novo, svobodno Evropo. Jčdo /e ktoM.,.? Nokje nu Dolenjskem. Zgodnje jutro, dne 7. juliju. V drevju se prebujajo ptiči, iu prvi petelini, ki so skočili z gredi, prhutujo nu gnojiščih in /.aleglo kikirikajo, da odmeva med lesovi. Sonce odpira /lato zrklo in si mežika z. odsevom na čeladah domobranske patrole. ki gazi rosno travo nekam navkreber. Fantje molčijo. Morajo molčati. Zato pa so njihova srca polna, in misli se pogovarjajo z davnimi spomini iu se blatijo z žgočim hrepenenjem po odrešenem domu tam nekje v Suhi uli Beli Krajini... v Bog sam vedi. ali je naš petelin še živ,« se spomni Tevž, ko se je nekje v dolini zopet razrepenčil gospodar gnojišča. »S takim globokim basom je kikirikul,« misli naprej in se trpko nasmehne. Saj še vedel ni, če so mu starši živi, njegovo mehko razpoloženje to zlato jutro pa se je /atekalo k petelinovemu basu, ki je danes predstavljal novo podobo neutešenegu domotožja. »Pa pridemo tudi tja... Ni več tako daleč... Oj mati in oče, Bog vaju naj čuva do takrat... Lep bo dom, ko bodo gozdovi zopet čisti.. .< Stisnil je zobe in se zazrl v sonce, da mu je v očeh posvetilo kot odsev uresničenega hrepenenja. Ta-kst... St-st... Trrrrr... Tevž je razprl oči, kot da bi hotel samo sonce vsrkati vanje, da bi šlo z njim, ko se je sesedel in se strkljal po hribu navzdol. Nekje pa je menda prav ta hip zapel njegov petelin z globokim basom pesem Tevževega domotožja... Fantje so se razpršili in že so pele njihove brzostrelke rezek napev smrti. Kot razkačene mačke so se zapodili med sikajočimi »vinčenkaini proti zasedi v gostem grmovju. Grrr--Grrr — — Potem je vse utihnilo. Zuseda je uničena. Fantje so našli pet mrtvih. Trije so padli najbrž žc na begu, ker ležijo kot ru/uictuiii med grmovjem. Prcgosto zrnje so se-jale brzostrelke Tevževih prijateljev, da bi jim mogli uiti. Mi-traljezec s prestreljeno glavo je našel oporo na strojnici, ki je preluknjala prsi zasanjanemu Tcvžu. Njegov pomočnik se je Krčevito oprijemul zabojčka s strelivom. Iz ust mu je tekel tenek curek krvi. Funtjc jih preiskujejo, da bi našli listine, po katerih bi jih lahko spoznali. Ničesar nimajo pri sebi. Nikogar ni mogoče prepoznati. »Svinje komisarske,« zaškripljc z zobmi Jošt, ki je bil včasih pri tolovajih. »Tudi takrat so natn prepovedali imeti s seboj listine, po katerih bi nas lahko spoznali. Scdai pa bodo nekje razočarane matere živele v praznem upanju, da njihovi sinovi še žive, ko ne veš kam sporočiti...« Pri mitraljczcu so našli pod ušivo srajco samo droben, umazan. s kopirnim svinčnikom popisan zvežček. ki nosi napis »Moji spomini — 1. del«. Čigavi so ti spomini? Mrličevi zatrdno! Toda, kdo je nesrečnik? Štajerec je bil. To je Jošt ugotovil že po nekaj vrsticah, ki jih je še ves trepetajoč od razburljivega boja na hltrico preletel. Na platnicah je ista pisava napisala: »Vajdl Jožef, Sv. Matevž, Gomilsko«. — Kdo je to? Je to on sam? Njegov oče? Brat? — Prijatelj? Kdo bo to pojasnil? Nekje pa nekdo živi v trepetajočem upanju. Vsi zapiski v zvezku so prehitevajoči se vtisi, zmešnjava čustev in pojmov, tragedija zapeljane duše... Zato je pod strelom iz njegove strojnice padel Tevž in zato se je sam s preluknjano glavo zrušil nanjo. Padla sta dva slovenska fanta! Mehki štajerski funt je streljal na sanjajočega Dolenjca, ker so tako zahtevali nekateri izrodki slovenske krvi. Mogoče je hip prej sanjal o goricah nad hramom... Potem pa je po nekakšnem satanskem navdihu, ki so mu ga vcepile prodane duše slovenskih komunistov in ga zapeljale, sprožil strojnico in pretrgal sanje dolenjskega Tevža. ki se je pogovarjal s spomini na domačega petelina... zato, da se je naslednji hip brez misli in hrepenenja zgrudil na strojnico... Njegova smrt in solze, ki jih bo točila izmučena mati, kličejo prekletstvo na zapeljivce. Njegov zvezek pretrganih spominov pa je živa priča strahotne krivde onih, ki za protislovenske, boljševiške namene trgajo naše fante izpod domačega krova in jih pošiljajo klat brate zato, ker so hoteli, da bi nad njihovo domačijo za vsako ceno plaval mir. ki prinaša našemu kmetu takšen blagoslov kot samo še zlato sonce, ki zori polja za bogato žetev. In tu je veren prepis spominov od začetka do konca. Brez sprememb, brez razlage. Sam nam dovolj jasno priča o strahotni zmešnjavi pojmov, sam je dovolj neovrgljiva obsodba za tiste, ki so mehko štajersko dušo zvabili z doma... »Dne 4. V. sem bil mobiliziran. — Dne 5. V. ležim v gozdu, malo hoče dež padati. — Dne 6. V. noč sem še srečno prespal prestavili smo se zopet drugam. — Dne T. V. Nedelja je sem visoko v planini in Tukaj nas je že dosti, sem sem prišel sinoči ves moker, danes gre pa zopet dež in ne izgleda da bi bilo lepo... — Dne 8. V. šli Smo celo noč to je 12 ur marša, sedaj sem zopet meni nepoznanem kraju, šel je celo noč dež, — Dne H. V. snoči smo se morali nenadoma prestaviti na drugo mesto za večerjo smo šli spat... samo da sem na suhem spal. — Dne 9. V. danes sem še vedno nu starem mestu kruha ni in pa tobaka. Dne II snoči jih je šlo nekaj naprej, med njimi moj najboljši kolega nuj brž ga nebom nikoli več videl, samo sestra semi smili ako gane bo več nazaj. Nocoj bo m o pa najbrž mi na vrsti. Dne 12. V. Snoči jih je zopet šlo nekaj naprej pa so kmalu prišli vsi nazaj, pravijo da ni bilo veze. Danes zjutraj ob 4. uri smo morali pa ne nadoma naprej a ob 6 uri smobili na mestu. Dunes so zopet šli preko Save jaz sein še ostal nainestu. Dež gre kot bi ga naprosil. — Dne 13. V. danes je zopet lepo vreme, snoči seje pri vožnji en čoln prevrnil in so se skopali in potopili. Nocoj kakor izgleda nebomo šli naprej. Vse bi še bilo samo dolg čas, glad in domotožje me muči. Obljubljeno je bilo danes nam da pridemo nazaj na Štajersko. — Dne 14. V. danes je nedelja, vreme je lepo ležim v gozdu in čakamo na trasport za čez Savo — dne 15. V. vedno še ležim in spim danes sem na hlevu v mrvi, snoči smo se zopet prestavili, danes zopet gre dež. ako bomo šli večer naprej bo joj pomagaj. — Dne 16. V. prišel sem na Do-lensko sedaj sem v Stični kraj je lep in prijazen. Na potu sem že celo noč kako dolgo še bomo maširali po nevem, tako hodil kot sem sinoči še pa nisem nikoli, tema kakor v rogu dež in blato morali smose držati za roke drugači bi se takoj zgubil. — Dne 17. V. sedaj sem prišel enkrat prišel do kraja. Prišel sem šele snoči v mraku sem hodili smo včeraj celi dan jedli pa smo samo enkrat čisto župo. Sedaj sem v vojaški šoli pri Žužemberku. Tukaj sem dobil zopet one tovariše ki so šli pred menoj dol, imam že puško ki pa je ne morem otpreti. soli ni tukaj nič jesti moramo kar milo. (?) Stojim na straži tu pa tam poči kakšen strel. Nevem kako bo šlo čim dalje hujše mi je po domu. — 19. V. danes sem bil prvič na vežbi. to je že tretja vežba v vojski, pa da vežba ako ne bo huje kod je bilo danes še bom že prestal. — Dne 21. V. Zopet je nedelja nič kaj vesela. Politična ura. Maše ni. Snoči sem bil na patroli hodil sem celo noč zjutraj do 6 ure, danes sem bil prost za to — dne 22. V. zopet je prišlo dosti novincev veliki reveži so. sedaj je nas že tukaj vse črno — 23. V. snoči je prišlo dosti novih znancev domačih krajev ko bi le siromaki vedeli kam so prišli. Nocoj sem mislil da bomo morali bežati pokalo je zelo blizu novi so se strašno bali nekateri so jokali. Danes je bilo pa hudo bila je borbena obuka — Dne 24. V. odšlo jih je zopet nekaj naprej ned njimi tudi Nanda. Bog ve kje bom siromaka zopet videl in kedaj???? Mogoče nikdar več jako mi je hudo za tega človeka kije padel v takšno nesrečo kot jaz. — dne 25. V. danes zjutraj je bilo precej mrzlo a čez dan je pa toplo, danes so pa nas že zopet malo bolj nasukali. je pa šola 7. korpusa. — dne 26. V. snoči jih je zopet dosti prišlo s štajerskega nekaj pa tudi odišlo naprej. Kakor se mi vidi bo precej trda ta služba a največ zaradi kruha ki so nam rekli daga bomo imeli preveč — dne. 27. V. ura je 16,30 sem popolnoma v neznanem kraju, maširali smo celo noč pa še nismo na cil ju, šle so 4 čete naprej Sedaj sem prišel enkrat v brigado hodili smo še do 5 ure popoldne a jedli še pa nič kako bo tukaj bomo kmalo videli, sem bližje doma. — Dne 28. V. danes je binkoštna nedelja a za me ni nobena razlika od drugih dnevov danes sem prišel v četo. kako bo tukaj bomo kmalu videli, pisal sem prvič domu. Bodo domači dobili? — Dne 29. V. nocoj sem čisto umoren hodil sem celo noč še danes do večerje šel sem po orožje pa nocoj mi še tudi nekaže da bi kaj spal. — Dne 30. V. hodili smo celo noč po nekakih prokletih gozdovih. Mislili smo napasti neko postojanko a spopada nismo imeli ker smo se bali ker imajo boljše orožje. Danes sem na straži vse naokrog poka, so ti prekleti psi izvohali našo sled. — 31. V. Včeraj smo se raje umaknili kotpa bi se spustili v boj, rekli so nam da smo bili izdani ker drugače bi bila zopet ena postojanka manj. Danes pa počivamo in se pripravljamo nanove pohode. Ob takšnih prilikah imamo vedno politično uro kije zelo zanimiva. — 1. VI. Snoči smo krenili na pot in to cela brigada naenkrat in skupaj kar se še ni prigodilo kar sem jaz notri. Hodili smo zopet celo noč. Tako rad bi že spal sedaj sem pa zopet v zasedi in gledam ven iz gozda kako se ljudje mučijo in delajo za vsakdanji kruhek jaz pa tako Bogu ča-> kradem Dan jo potekel čisto mirilo dne 2. VI, sera /opet \ zasedi \ \ I. /godilo so nič posebnega bil n« patroli /opet po polnoči cakoda nič ne spiiu a človek vsega navadi, še ja se bom menda navadil žicanja 4. NI, Človek si ne sme nikoli tu delati gotovih načrtov ker mu jih vedno prekrižajo Snoči smo trije sit na stražo tui sovaščani na neko mesto kjer bi nam bilo jako lepo... (? Op. ur.) Pa je nenadoma prišlo no volje , a pokret pa ta pokret se je slabo obnesel ker smo se po dvetirni hoji vrnili biti nazaj na svoje mesto Dne t'. NI. Danes sem bil blizu meje Odšli smo snoči nenadoma naprej, sedaj sem \ eni planinski \.t>t blizu Stične a tukaj ni tako varno kot je bilo doli a šli še bomo naprej kam pa neveiu. Dež je tudi /aCel padati. To je grozno ta večna noja in marši ko ni nikjer miru 7. VI. danes sem /opet nekaj sveta videl, smo na nekem položaju \ neki gorski vasi. sedaj vidim kje so živeli Kočevarji. Mil sem napatroli pa bi me skoro dobili ti prokleti belčki. pa smo jo pravo časno odnesli. Včeraj se je začela invazija mogoče bo res kmalu konee te proklete vojne. Dne 8. \ I. dan je bil jako neprijazen sedaj ne čuješ drugo kot invazija invazija na politični uri. <>. \ 1. Bil sem zopet na patroli pa belčkov nismo mogli najti nocoj bom na položaju - Dne 10. \ 1. danes smo na patroli dobro izhodili sem se dvakrat pri kmetih do sitega najedel mlečnih .'gancev. Sli smo zopet \ eno drugo vas, kakor izgleda najbrž ne bo treba zopet nič spati It. VI. snoči sem imel srečo sem le spal ti ur. bil sem zopet na patroli dobil pri kmetih malo kruha da semse najedel Južne ni bilo kakor izgleda bo tudi večerja šla k vragu. Sli smo na zasedo pa so nas napadli švabobranci tla sem jo komaj odnesel trije so padli. Sedaj sem v gozdu in čakam noči mislim, da bodo prihodnji dnevi hudičevo vroči 12. NI. šli smo snoči naprej a kje sesedaj nahajam mini znano, cel dopoldan je pokalo da je bilo veselje dosedaj še nisem bil v borbi zgubil sem se od čete smo šli štirje tovariši pregledavat teren medtem se je pa šla četa da nevem kje. Napravili so umik in pustili mrtve Nocoj bo menda kar potrplenka za večerjo — I \ Al. snoči bi skoro padel \ zasedo šli smo po neke stvari za komoro, pa so nam povedali civili. smo pa prej se v rnili. Prišel sem nazaj \ svojo četo in takoj na položaj. — 14. \ 1- nocoj sem enkrat spal res kar pod milim nebotn sedaj sem pa zopet na straži to je krivica zdipa se mi da bo prišlo v kratkem do večjih dogotkov. Govoril sem danes tudi s karlijem. — 15. \ 1. Imeli smo sinoči miting danes zjutraj pa tudi miting ki so mu igrale strojnice Zaenkrat so se umaknili sedaj sem pa v gozdu in čakam in južina je Sla Po likvidaciji slovenskih narodnih dobrin se umika CKKPS na svoje zadnje redno zasedanje... zopet k vragu. Iti. \ I. I o je strašno snoči smo se /opet morali prestaviti na nove postojanke nikdar ni miru da mi že vso trepeče. Celo noč je pokalo iu še zjutraj nekaj časa sedaj pa je \se mirno. Ves dan sem preležtil \ bankam. 17. \ I. Sem še vedno v bunkaru. Ponoči pa sem bil /.opet no patroli to je hudo. Noč je bila mirno in tiho je bilo ta tihota m- mi vidi sumliva. Južna je bilo zopet nič po še dež. je zraven podal. Dne IS. NI. nedelja je \es dan pada de/. Snoči pa smo se zopet prestavili to ni za vzdržati sedaj sem po zopet no položaju. Zaenkrat je še vse mirno. Malo sem ga že polomil, ko sem Sel v partizane. Zal mije do se nisem skril. l'o kakor mi je odločeno. Kuhi človek le kakšno pošto dobil od doino tako po ne vem nič kako je Ljudstvo je tukaj precej verno, eno večer seni Sel mimo ene cerkve kjer je bila cela \as /brana iu molila tla meje bilo sram. Sedaj sem \ eni vasi kije vsa požgaua po tli somo ta koliko sem jih Že videl iu tudi cirkve so uničene kam bo vso to prišlo oko ne bo nič konca togo divjanja l.iudcm so že itak vso pobrali o koliko so pa drugače uniči. Najslabšo za /ivcc jo zaseda ker to ti razburi živce do skrajnosti posebno ako jo So slabo vreme. Pa tukaj menda nič ni leto ker jo Se sedaj mrzlo. Novem kako dami danes tako uhajajo misli na dom in I anija. Bog ve kaj sirota /daj dela če je So doma in živo če tudi nje niso odgnali kom zo menoj? Bog ve koil hodi uien brat Nantloi* Res trdo jo tepe življenje smili se mi siroto. one 19. VI. Nocoj je bilo zopet noč brez spanja, do polnoči som bil no straži, po polnoči som šel po v zasedo na rudeči kal. pritcm smo zopet premešali nekaj blato I/ kola smo Mi pa v drugo zasedo sedaj sem dobil pa še injekcijo v roko do je za /noreti po Se dež pada celi dan. — JU. VI. blato je tako do kar plavamo po njem. Nocoj se bil na straži sedaj sem pa no položaju N so kakor izgleda bo nocoj zelo topla noč akoravno pada dež. kakor jo božja volja tako pa bo. Bog mi grehe odpusti! Dne JI. NI. Sedaj sem no straži blizu Stične v boj naši četi ni bilo treba iti noša četa za zaščito komoro. Napada S brigada Stično Nocoj som zopet prebedel celo noč pada pa zopet tudi dež, dne JJ. N I. sem še vodno na položaju. Včeraj proti noči nas sovražnik je obsipal dobro z bombami. Križna vas je padla včeraj popoldne nuni v roke ni bilo belčkov nič tam. - J"?. N I. Včeraj popoldne smo jo dobro cvirnali nazaj, prišli so uutit ti prekleti belčki za hrbet smo se morali umakniti. Povrhu tega je še pa dež nas pošteno namočil. Pri včerajšnjem boju jo padel med drugimi tudi zopet eden Štajerec iz Paskih vrhov doma. Ta revež ne bo videl več doma. Sedaj sem zopet na Lužarjevem Kolu kakor se mi vidi smo se morali zopet umakniti pa nam pravijo da ni res. Danes sem bil v divizi na straži pa vse skupaj na hitro je pomaknilo nazaj. Odšli smo zopet na Muljavo kjer je brigadu in kuhinja — J4. VI. Včeraj je nas strašil en avijon da smo samo po grmovju lezli Dosedaj som še na Muljavi, danes so nam tudi te uši malo oparili. Zadnjič je ušlo nekaj spoduje Štajercev. Kaj se je z njimi zgodilo to ne vem, samo to so nam rekli da ležijo vsi v št. Vidu v mrtvašnici kjer so jih bele svinje poklale kjer vsakega zakolejo kise preda. Pač žalostna smrt in po sami neumnosti. — dne 25. VI. Nedelja jo. Sedaj sem na Grmadi 9 ur hoda od Muljave v smeri proti Trebnjem Spet sem hodil celo noč ves z.bit in blaten. Nositi imam municijo za Soviča« (?? — Op. ur.) imam je 520 kom. povrhu še svojo in puško. Sinoči sem videl kako je razbit Žužemberk so ga same razvaline. Prišli smo do sem na Trebenski vrh iz Grmade do sem je 4 ure hoda. Koko dolgo bom tukaj nevem kakor se mi vidi bomo mogoče še nocoj morali oditi. Tukaj bomo pa imeli opravka s »črno rokoc do bo še lepše. — Dne 26. VI. dan še zadosti miren. Imel sem borbene vaje. — 27. VI. Nocoj sem bil na straži. Mislili smo danas je prišla obiskavat črna roka in smo se ustrašili. — Dne 28. VI. Zopet sem v drugem kraju na Babni gori. Tukaj je zopet bolj nevarno. Danes zjutraj so nemci in domobranci napadli prvi bataljon. V tem kraju so ljudje zelo prijazni do nas. drugje pa nas radi črno gledajo. — 29. VI, Celo noč strašen dež. Naš bataljon je sedaj na istih položajih kot je bil včcruj prvi, smo vsi v strogi pripravljenosti. Tukaj so včeraj dobro naklestili prvi bataljon imeli so 5 voz mrtvih in ranjenih ne vem koliko ujeli so jim celo komoro. Ob 3 uri popoldne sem še vedno na straži brez hrane vse je mirno in tiho, samo juz sem zaspan da že komaj gledam in nevarno je. Nocojšnje noči hc že sodu j bojim. 11 u 1111 bo /,a prestali tu služIm a izhodu pa ni nobenega več in llog ve kakšen bo konec le naše tolovujščine. In la osamljenost, čisto sam med tujimi ljudmi in nimam prijatelja kibi bil res prijatelj ker narava Štajerca je čisto drugačna kol primorcu a sii pa večinoma Primorci in itusi. Samo ko bi le kakšen glas prišel od doma ali pa ko bi mi šli na štajersko, tam bi mogoče tali ko kako se rešil tegu. Zaenkrat mi ne kaže nič drugega kakor potrpeti in čakali. Kani pride človek in kako hitro. Ko bi to vedel prej oj ne bi me gledala Dolinska. Pa mi je že tako usojeno da moram sedaj tako trpeti, Nevem kdaj bomo dobili uniforme ker seinše vedno civil samo kapa me i/.daj a /a partizana o/.iroma vojaka svobodne Jugoslavije. Žalostna vam je takšna vojska. Urana je /a en drek. Soli ni in kuharje bi nloruli zamenjati. I oda sedaj so črešujc zrele in še že gre suino za vojsko ni to življenje. 1'okrajiuu je zelo hribovita ravnine je jako malo pa na vodi uboga. Sedaj sem v Tchovski vasi, žalostni spomin na prvi bataljon pa kaj takega se lahko tudi nam zgodi. Nocoj bo kakor se sliši miting. I uliko bo Se pa kakšen drugačen miting, liog ve kaj je temu vzrok dase danes moje misli sučejo vedno okoli Fnniju, ker zadnje čuse sem že čisto pozabil na njo a danes mi je pa tako živo stopila pred oči. Kuj hudega se ji ju ui zgodilo l)a tudi nje niso odvlekli v to nesrečo. Res dobra je bila tako dobre prijateljice nebom imel nikoli več. Če ravno naju je usodu ločila mogoče za vedno? Ali v mojem srcu bo vedno ostal ljub spomin na njo. 'H). VI. ura je clevet sem na straži. Nocoj se mi iu sanjalo da sem prišel domov, pu Funi ni bila nič kaj vesela, bil pa je domu tudi Nundu ki ušel iz vojske sem ga nekaj karal zakaj gre delat takšno neumnost, /godilo se ja menda ni kaj kateremu. — I. VII. sedaj sem naizvidnici v nekem gozdu ob veliki cesti katera mislim da pelje v Stično Trebnje kako se vas. imenuje ki je pred menoj pa nevem. Nocojšnja noč je šla k vragu sedaj sem pa truden da komaj gledam. Dobro mi je bilo včasih du niti sam nisem vedel kako. Sedaj se pa moram potikati po ti prekleti Dolenski kot kak razbojnik. O ti nesrečno moje življenje ti. Dan je ]K>-tekel čisto mirno. Dopoldne smo bili v zasedi v Podgorici. — 2. Vil. napravil sem samo nupud nu eno črešnjo in sem se vsaj č rešen j enkrat najedel ko drugega ni. Danes popoldne dežuje kot iz škafa- Sem pu še vedno nesmenjen na straži v štabu pa imajo družabni večer, prepevajo in cvilijo da je veselje a to veselje iu petje je vedno kadar gremo na kakšno akcijo. Ne bo nič dobrega- Moja želja je da bi kmalu zopet prepevali doma ter vsi zdravi in živi kar nas je po neumnosti potepenih po svetu. — Dne 3. VII. Spal nisem celo noč nič. Sem zasedi in z dalno-gledom opazujem celo dolino okroc Velikega gabra. Včeraj je pudel pri Stični namestnik komandanta 2. bataljona. — 4. VIT. mulo so se nam načrti pokvarili. Mislili smo spati pa nam je bilo iavljeno daso gardisti blizo. Tam gori proti Ljubljani že dva dni strelja topništvo dakar bobni. Danes je dva mesca od kar sem pod orožjem, dva mesca se že mučim in ubijam po tej Dolenski po krivdi teh švnbobrancev. — 5. VII. Snoči smo krenili na pot. Ravno smo si napravili šotore iz smrekovih vej dabi bili pod streho pa >nio morali iti. Prišli smo do Sela Sumberk. Snoči so goreli kresovi v čast sv. Cirilu in Metodu in temu slične stvari. Zjutraj smo imeli pešadijski eksercir potem je prišlo nenadoma povelje da moramo iti v zasede sedaj sem na eni gori blizu Krke blizu Zagradca pa se mi vidi da smo prišli prepozno, da so jo ptički odnesli. Večerjamo na Orlaku in mislim du bomo tukaj prespali če bomo. - 6. VIL Ura je ob ^ih zjutraj. Sem nu straži v Stchanji vasi prišli smo po žito a bomo kmalu odšli nazaj. Prebedel sem spet celo noč. Snoči smo šli napoložaj u ravno toliko da sem legel spat jc prišlo povelje za odhod. Brigada nevem kam je Šla pa jo bom že našel.«--— Tu se dnevnik konča. Kaj bi nesrečnik še napisal? Kolikokrat bi se mu še porodila misel na predajo in pobeg; kolikokrat bi to misel tidušil strah, ki ga vcepljajo tem siromakom \ duše komunistični politkomisarji? Kaj je bilo tisti hip v njem. da je sprožil iu podrl Tevža. kar je moral plačati s svojim bednim življenjem, ko bi lahko zavpil: »Hej fantje, stojte, ne hodite naprej in ne streljajte, / vami greni!« Bil je obseden, kot so obsedene stotine zapeljanih nesrečnežev, ki verjamejo načrtnemu poneumljanju komunističnih zločincev, da domobrancu vsa- kega purtizuna, ki se preda, pri priči zakol jejo. Ta laž. je bila, ki je pritisnila njegov prst, du je sprožil, podrl mirnega Tevža in sam končal svoje nemirno, bedno življenje, da bo nekje obupana mati točilu solze. Ta luž. je bila, da ni izrabil stotin priložnosti in se ločil od ušive sodrge ter se pridružil domobrancem. Zaradi te satanske luži, ki tira stotine poštenih slovenskih fantov v smrt za komunistične, ušive politkoinrsarje. je zapeljana duša štajerskega fanta sama končala svoje hrepenenje po domu. Njegova duša jc končno našla — brigado. Uvrstila se je v brigado desettisočev nepotrebnih slovenskih mrličev, da je tam brez hujskanja politkomisarjev spoznala pravo resnico in našla mir po toliki lakoti, po tolikih neprespanih nočeh, po večnem nemiru i a potikunju brez konca. Tako je ta v bistvu dober fant po tuji krivdi končal ž.ivljenje tihemu Tevžu, du je šel z njiin tja, kjer sta se v srečnejšem onostranstvu dve slovenski duši objeli v skupnem spoznanju in v skupni molitvi za odrešenje trpinčenega naroda. In vendar jih je še mnogo, ki verjamejo komunističnim lažem, da bodo še padali tiaši fantje zaradi tega in da bodo končno tudi mnogi, premnogi teh nesrečnežev končali kot ta, čigar dnevnik objavljamo. Ta dnevnik pa nam bo ostal v pričevanje o strašni krivdi narodovih zvodnikov. V njem se zrcali boleča zmešnjava čustev in pojmov, katera nam odkriva pretresljivo sliko duševne zmedenosti. ki jo v mobilizirancih ustvarjajo komunistični izpljunki slovenske zemlje. Por. dr. Stanko Kociper. SVETOVNI PESNIK A: Schiller je spesnil: »Wallensteina« za Nemčijo, Willjema Telia« za Švico, »Fiesca« za Italijo. Devico Orleansko^ za Francijo, »Marijo Stuart« za Anglijo... B: Za nas Sovjete nič ni vedel? A: Za nas je napisal »Razbojnike«! četa, ki je imela nalogo prodreti od Krke vzdolž ceste mimo Globokega iu Peče vasi na vrh Klingarjevega klanca in ta in postaviti zasedo, se je neslišno porazgubila \ visoki travi nad reko. Nekaj minut pozneje je l udve mogel opaziti samo še malo število mož patrulje zaščitnice, ki so previdno lezli med grmovjem in skalami po strmini ter drug za drugim tonili v strmino smrekovega gozda. C"e ne bi vedel, da se proti gozdu pomikajo domobranci, bi se mu na prvi pogled zdelo, da se preko z nizkim grmičevjem zaraščenih skalnatih grmad in med njimi plazijo zelen kastolisaste želve, ker je bilo videti samo motno se svetlikajoča temena čelad, ki so se od njih odbijali rdečkasti žarki zahajajočega sonca. Čez nekaj hipov so druga za drugo tudi čelade izginile in na oni strani je mrtva tišina objela gručo vegastih, s slamo in skodljami pokritih bajt. vrtove in gozd nad njimi. Iz grap in tesni ob globoki ozki strugi Krke se je s tihimi koraki plazil prvi mrak. Ludve je skočil na noge, vrgel brzostrelko čez pleča, se obrnil proti Gabrovki, ki se je rdeče bleščala v daljavi, in zamahnil z zastavicami. Po nekaj znakih je od tam dobil odgovor, da so njegov klic videli in razumeli. Ker se je nočilo, je bilo treba hiteti, dokler je bil mrak še prosojen. Z že sto- in stokrat ponovljenimi gibi rok in zastavic v njih je povedal, da je četa na pohodu pravkar prekoračila reko in prodira proti Klingarju. Tudi to so nad Gabrovko še videli in razumeli. Potem je zvil zastavice in jih zložil v nahrbtnik. Drugo poročilo bo prejel in oddal že z lučko, ker bo takrat že trda noč. Iz nekaj metrov oddaljenega gozda je prijetno zadišala konzerva. Vojaki so tam večerjali svojo mrzlo večerjo. Tudi Ludve je poiskal v nahrbtniku pločevinasto škatlo, jo z bodalom odprl in odrezal kos črnega komisnega kruha. Pa mu danes večerja ni šla v slast, četudi je bil lačen, saj so bili že od zgodnjega popoldneva neprestano na pohodu skozi gozdove ob Krki. Oči in misli so mu s silo uhajale tja preko reke. na vijugasto in grapasto pot, ki se vije mimo Deče vasi, Ratnice. Sv. Petra nad Kamen vrhom, čez Ravni dol nekam preko Ambrusa in dalje sam Bog vedi kam. Ravni dol! Na samoti, tik ob začetku ozke vozne poti. ki se nekaj sto metrov nad Klingarjem odtrga od glavne ceste in zavije navzdol na desno skozi gozdič proti Kalu. stoji njegov doni. Cisto nova hiša, z rdečo opeko pokrita. Spodaj ima hlev z listnjakom. zgoraj shrambe in svetle izbe z belim podom iz smrekovih desk. Najlepša je v Ravnem dolu. Stoji na vrhu planote, ki se potem že 50 korakov dalje nagne proti Ambrusu in je tam posejana na gosto z belimi grmadami, ki na njih rastejo koprive, divji šipek in česmin. Planota v Ravnem dolu pa je gladka kot miza. da s koso ali plngom nikjer ne zadeneš ob kamen. Sosedne hišice okrog so večinoma lesene, prekrite s preperelo slamo in se kot mršave kobilice na spomlad obešajo po pobočju vinogradov pod Kamen vrhom in v Bovljeku vse tja do Korinja. Vse zarjavele so od starosti in revščine, ki se plazi po teh od dežja razjedenih in izpranih skalah. Hiša na samoti v Ravnem dolu pa je bela. vsa sveže pobarvana, velika okna z zelenimi polknicami veselo gledajo v svet Prav na vrhu, na konici strehe je oče pribil lesen križ. da bi Bog iztegnil svojo ljubečo roko nad dom in ga čuval zla. Na obronku gozda iui oni strani Krke je znlilisnilti signalna lučka, l.udve je skočil pokonci iu segel s žep po svojo tor nekajkrat pritisnil na guinl). \ naslednjem hipu je že zvedel od nevidnega poročevalca, tla je čela dosegla Klingurjcv klanec in se razvrstila vzdolž ceste pod Ratnico. Izvidnice so na Kamen vrhu v vinogradih pod njim, na Stružnem vrhu in za Ravnim dolom zasledile močnejše rdeče enote, ki so tam zakopane na dobro utrjenih položajih. Ludje je upiral oči v noč, v bliske-tnnje na oni strni in v preseknnih stavkih ponavljal, kur um je govorila oddaljena lučka skozi temo. Vojak ob njeni je / mrzlično naglico pisal sporočilo na papir. Potem je blisketauje nad Dečo vasjo ugasnilo iu l.udve je še v istem trenutku prav isto novico povedal na Gabrovko. Čez četrt ure je iiatl Krko zopet molčala noč. Samo redke svetle zvezde so se zvedavo ogledovale v mirni, globoki votli pritajeno šumečo reke. Ravni doli — llišn na samoti! Ludvetov dom! Kakor šepet zdravamarije v rožnem vencu mu je priplaval na uho zveneč šelesl pomladnega vetra v mladem listju leskovega grma nad njim. Morda doma ob tem času molijo rožni venec. Oče kleči ob mizi. mati |>ri postelji, Francka iu Jož pa pri peči. Na mizi brli leščerba iu preganja temo, ki z velikimi očmt gleda sko/i okna v izbo. Po očenašu za srečno zadnjo uro si bodo voščili lahko noč in zaspali. Ludve je nehote stresal z glavo in si poinel oči, tla uiu jih ne bi zalepil spanec, ki je polagoma objemal vse njegovo utrujeno telo. Iz. teme je slišni umerjeno globoko dihanje svojih tovarišev, ki so spali v grmovju na suhem listju, zaviti v odeje in plašče. Le straže so se s previdnimi koraki plazile po obronku gozda in med debli oprezovale v noč, ki je dihala nad zemljo. Da bi zaspal? - Nocoj? — Ne! - Ludve nocoj ni hotel zaspati. Tam preko Krke. samo nekaj kratkih streliajev od tod je spal v temi Ravni dol. njegov dom. Tam so bili njegovi starši, oče in mati. sestra Francka iu brat Jož! Koliko dolgih zimskih noči je prebedel v vojašnici na straži in hrepenel, da l>i vsaj od daleč smel videti domov. Samo tisti ovinek ceste uad Dečo vasjo l>i rud videl, ki potem skozi gozd iu preko Klingurin gre čez Ravni dol. mimo domače hiše. Dovolj l>i mu bilo takrat, če bi smel za trenutek stopiti na Bovljek in z očmi preleteli tisto iaso med Ambrusom in Zagradcem, od koder je /bežal lansko leto, komaj nekuj dni po rešitvi iz Turjaka. Toda dnevi so tekli, tedni in meseci so šli mimo. Ludve pu je romal domov samo v mislih in hrepenenju. Nocoj pa stoji na hribu nad Krko, otl koder bi skoraj lahko z roko segel na ovinek pod Dečo vasjo in dalje proti Ravnemu dolu. Nocoj ho pač po tistem ovinku uli kar ctv grmado in skozi gozd prišel preko Klingurja pod molčeča oknu domače hiše in potrkal na šipo. In stari oče bo najprej \ strahu s trepetajočim glasom vprašal: »Kdo je?« Mislec, da so zopet rdeči prišli stikat po shrambah in predalih. Potem bodo spoznali njegov glus in do Francka pritekla odpuhnit vežna vruta. Oče bo prižgal luč, mati bo sedela nu postelji in tudi Jož bo počasi prjlezel izpod svisli, kjer je njegovo ležišče. Tako bo Ludve rišel domov. Po dolgih in težkih osmih mesecih! — Prišel bo ot domobranec v sinji uniformi, s čelado na glavi in brzostrelko čez pleča. Pri vežnih vratih bo stisnil roko Francki, potem bo stopil v izbo in pozdravil kot nekoč: »Dober večer, mati! — Dober večer, oče!« In mati mu bo s tresočo se roko naredila križ nn čelo, na usta in na srce... Kakor takrat, ko je zbežal pred rdečimi v Ljubljano. (Konec v prihodnji številki.) FRANCE LEVSTIK Slovensku komunistična purtiju, ki se je v zadnjem času skrila /.a narodno Osvobodilno fronto, je v svojem sestavu dalu nekemu oddelku v vojski tudi naziv Levstikova brigada, češ, tudi Levstik France jo )>il velik revolucionar, zutorej zasluži počeščenje, da nosi njegovo ime velik iu pomemben oddelek narodno osvobodilne vojske nu Slovenskem. Poglejmo, s kakšno pravico I France Levstik je bil v resnici eden izmed nujvečjili slovenskih duhov zu Prešernom, vsekakor največji ob začetku druge polovice preteklega stoletju. Res je tudi, da je bil v nekem pogledu revolucionaren, todu še od daleč ne v takem, kukor ga slikujo in izrubljujo njegovo veliko ime in poslanstvo med nami dauušnji revolucionarji nu slovenskih tleh. Levstik je bil v ostri opoziciji s tuko imenovanimi slovenskimi prvaki ali Staroslovenei, tedaj z. dr. Janezom Bleiweisom in njegovim krogom Noričurjev. Znano je v naši kulturni zgodovini, du je s tem rodom Staroslovencev Levstik imel hude boje dolgih 18 let, to je od IH54 pa do 1872. Ti njegovi boji so bili večinoma samo književne narave, le deloma tudi znanstvene in družabne. Nas zanimajo njegovi družubni boji. Ko je Levstik stopul v slovensko kulturno življenje, je bilu še nekaka patriurhuluu doba pri nas: naše takratno juvno življenje je vodil Bleivveis, ki so ga imenovali »oče slovenskega naroda«. In res je kot nekak o?č vodil ves nurod in vsi drugi so bili zbrani okrog njega kot zvesti sinovi, dobri člani iste družine. To bi bilo kar prav, todu res je pu tudi. du se je v tem patriurhalnem življenju izcimilu marsikatera napaka, posebno ta, da so sinovi morali hvaliti vse, kar je izšlo iz rok očeta in voditelja in iz njegovega ožjega kroga. In proti temu in takemu hvulisanju je nastopil bojeviti Levstik ter nu vsa usta zahteval stvarne kritike, mirne presoje vsega delovanja, zahteval ne samo pohvale, marveč tudi graje, če je bila potrebna. Tako je začel Levstik voditi oster boj mladih proti starim, kot se v življenju zmerom dogaja, ko raste in prihaja na vodilna mesta mladina. Ta Levstikov boj se je zlasti razvnel v slovenskem družabnem življenju. Vse odbore so iincli v rokuh Staroslovenei, mladi Levstik pa jih je zahteval zase in za mladino, tako pri čitalnicah, pri Slovenski Matici in drugod in to tem ostreje, čim bolj je videl, da mladi ne morejo priti do kruha, ker so se stari le vse predolgo zadrževali po najrazličnejših mestih. Treba je vedeti še to, da Levstik ni študiral vseučilišča, zato si ni mogel ustvariti v življenju pravega poklica, kot n. pr. sodniškega, profesorskega, notarskega, zdravniškega itd., marveč je bil in ostul vse življenje le književnik, nazadnje je šele dobil mesto knjižničarja na slovenski licejski knjižnici. V tem in samo v takem pomenu je bil Levstik revolucionaren duh. da je v slovenskem javnem življenju zahteval stvarne kritike, zahteval, naj stari napravijo mesta mladim, naj se naša mlada znanost in književnost iztrgata iz zastarelih rok iu dasta v mlade, nadebudne roke novega rodu. Nikoli in nikjer pa ne najdemo pri Levstiku kakih razrednih bojev. Prav nasprotno: vse njegovo delo je izrazito domače, izrazito slovensko. Sam je kritiziral Ciglerjevo prvo izvirno slovensko povest Sreča v nesreči, da je vse premalo izvirna, da bi se mogla imenovati domača, pa je zato vzgojil pisatelja Jurčiču prav s tem, da ga je napotil med kmete, na deželo, kjer je mogel mladi Jurčič najti pristno slovensko besedo, pristno domačo izgovarjavo, pristne domače šege in navade in rekla in pregovore. Vse to mu je naročil uporabiti v njegovih povestih, dramah in romanih, šele če bo pisatelj vsa ta njegova navodila upošteval, šele potem bo zrasla res prava slovenska povest In sam je dal prekrasen zgled take povesti s svojim nesmrtnim Martinom Krpanom! Dejal je pisateljem, da morajo slikati Slovenca v svojih delih, da se bo vsak naš človek gledal v knjigi kot v zrcalu. Zato naj pisatelji gredo med ljudstvo, naj poiščejo po naši domači zgodovini znamenitih dogodkov in osebnosti in naj jih upodobijo v svojih knjigah. Posebno naj radi posežejo po snov za svoja dela v dobo turških upudov na našo zemljo, v dobo kmečkih uporov, v dobo reformacije, v dobo, ko so naše fante lovili v vojake in v dobo skrivačev in rokovnjačev. In res, Jurčič je bil najzvestejši učenec Levstikov, pu je prav zato tudi postal naš klasik, naš prvi veliki slovenski pisatelj romanopisec! Tak in samo tak je bil veliki Levstik! Slovenec z dušo in telesom, Slovenec do dna. V vsem svojem velikem in za nas izredno koristnem delu se je naslonil prav na jedro našega naroda, na kmeta, kot je to storil pred njim naš največji učenjak Jernej Kopitar. Kot Kopitarju je bil tudi Levstiku kmet tisti stan, ki ima velikansko večino v našem narodu. Nanj se je tedaj po vsi pravici naslonil. In ker je naš kmet še danes izredno močno zraščen z našo zemljo, zato je bila Levstikova pot pri delu za narod edino pravilna. Kot kmet je bil tudi sam kar zakoreninjen v našo lepo zemljo. In če sedaj premislimo, kaj bi storil danes Levstik, če bi videl, kako ga krivo razumevajo, kako ga napačno razlagajo, kako ga stavijo za zgled popolnoma nedomačim, narodu škodljivim gibanjem, bi se v grobu obrnil! Kdaj bi se bil veliki Levstik mogel navdušiti za povsem tuje ideje, ki se danes hočejo bohotiti na naših tleh? Kdaj bi bil Levstik mogel posoditi svoje ime ljudem, ki pobijajo lastne ljudi, in to v toliki meri prav njegov ljubi kmečki stan? Tisti, ki je s tako izredno • vnemo čistil naš jezik vseh tujih primesi in jih nazorno prikazal v znamenitem spisu Napake slovenskega pisanja, tisti, ki je delal z vso vnemo naš znanstveni slovenski slovar, tisti, ki je napisal prvo klasično slovensko povest in vzgojil prvega slovenskega romanopisca Josipa Jurčiča, tisti se pač nikdar in nikoli ne bi mogel vneti za ideje tujega židovstva, tretje internacionale. za srp in kladivo! Kar je hotel Levstik reformirati, je bilo samo izboljšanje slovenske družbe, pa ne v kakem materialističnem smislu, marveč v popolnoma etičnem: hotel je v vsem našem življenju zmago resnice in pravice. O, kako daleč so od Levstikovega boja za resnične dobrine slovenskega naroda tisti, ki danes izrabljajo njegovo ime in delo v svoje povsem strankarske namene! Zato je pa povsem jasno, da je Levstik hotel in želel tisto, kar danes zagovarja velika večina našega zdravega kmečkega naroda in tudi tista prava inteligenca, ki je iz tega preprostega naroda izšla. Levstik bi bil nedvomno na strani tistih, ki danes s puško v roki branijo pravico našega naroda, pravico do življenja in razcveta, pravico do lepega, samostojnega življenja v družbi z drugimi kulturnimi narodi v Evropi. Da, prav po Levstikovih stopinjah bomo morali zmerom in povsod hoditi, če bomo hoteli ostati res dobri, res kulturni, res plemeniti člani človeške družbe kot posamezniki ali narod kot celota. Levstik nam je vzor pravega Slovenca. Zavedal se je. da smo Slovenci — prepojeni z zapadno kulturo — tesno povezani z usodo ostalih evropskih narodov. MMHA M PO SVETU POlčNl DROBCI kralj Veliko Britanije. Jurij YL. si je nedavno ogledal osvojena Italijo, njena bojišča in kritje, skozi kater*- se je podila vojn« vihra. Vatic več-due\ ne tuu bivanju ni poka*al nobene volje, da bi rekel dobro besedo v tolažbo narodu m njegovim vodnikom, ki so * sramotno izdajo mislili odgnati vojno s sv oiih tal in z lisičjo politiko izkovati jase močan kapital. Na njegova vrata so potikali ministri Bouomijeve vlade. da bt mu potožili svoja razočaranja, pa jih je straža odgnala. kako trpko in creuko razočaranje »a tiste, ki so ali Se pričakujejo, da uovi os\ojevalci trosijo samo darove. Predsednika poljske begunske vlade v Londonu, Nikolaje-vka, so Sovjoti > tihim privoljenjem bri-tatiske vlade prisilili, »ta je. Sel v Moskvo na knžev pot in se ihhI nečastnim i pogoji i>ogajal za bolijo usodo svojega naroda. ki je po njem udarila bolj-Seviška /ver. Sprejeli so «a tako, tla so mu že na prvi korak dali razumeti, da se Moskva požvižga na tiste, ki se aanašajo na angleško zabito. Njemu v brk pa so z bučnimi manifestacijami počastili lutke, ki so jih sami postavili v tako imenovani poljski osvobodilni odbor«, ki ni nič drugega kakor sovjetski trojanski konj, ki naj v poljsko zemljo vtihotapi boljševizatorje izrazito protikomu-uističnega narod«, kakor je poljski. London o balkanskih boljševikih noče imeti pravega pojma, čeprav se krik žrtev, ki so padle pod noži Titovih rabljev, razlega po vsem svetu. Švica pa se dobro laveda. kje je njeno mesto in kam je treba postaviti boljše v iske zapečnike, namreč na hladno. Tako je švicarska vlada storila z jugoslovanskimi ofarji. ki so se uatepli v njeno državo in se, izkoriščajoč gostoljubje, takoj vneli na nadaljnje, n Turčija se je vdala pritisku Anglosasov iu So- ■MHVHHH^^uiieaHpHiB hujskaška delo. \ se skupaj je policija pobrala in adalju' jim onemogočila vsako nad rovarjenje. vjetov ter je prekinila diplomatske od noša je z Nemčijo. To je ena stran zavezniške kolajne. Drugo so odkrili švicarski listi, ki so povedali, da se je Velika Britanija postavila za turškega varuha in je svojo varovanko pripravila do tega koraka samo z obljubo, da ji bo zvesto ob strani za primer, ako bi Sovte.ii začeli po niej stegovali svoje grabežljive roke... Zares, občudovanj« vredno zavezništvo. da o »prijateljstvu* sploh ne govorimo! >Y t; še neprestano deluje na London in okolico. Kakšen je vojaški učinek tega orožja? Težko uganiti. Pa veadar zadoščajo podatki o škodi, ki so jo priznali Angleži sam: v poldrugem mesecu teh neljubih obiskov so našteli 17.000 popolnoma razbitih hiš. naj SOO.OCO pa je poškodovanih. Doslej je iz Londona pobegnilo dva milijona ljudi, k- so morali za njih prevoz porabiti tista vozita, ki so bila sicer prihranjena zgolj za vojaštvo. Razkrojili bi nas radi. Pri terencu Kresarju na Jezici so našli navodila. kako si komunisti zamišljajo razkroj domobranstva. V naše Trste hočejo vtihotapiti čim več svojih najsposobnejših partijcev. ki bi tako v edinicah za zakonito slovensko oblast', so izvedli na osvojenem ozemlju tudi volitve. Izdali so letake, s katerimi proslavljajo svoje volitve kot »prve svobodne volitve v Sloveniji,« na katerih bo prvič volila tudi slovenska ena. Namen teh volitev pa je bil SOV oda ta. du bi prilli na vodilna mosta po \aseh pristaši komuuistov, l'«ko se je tudi /godilo; kjer mi ve volitve izvedle, so bili izvoljeni povsod i ristuši komunistov. Zakaj to? Vli stoji slovenski kmet na strani svojih lastnih morilcev? Prav gotovo no! Slovenski kmet se okle {»a trdno iu odločno sv »»jih rešiteljev — doluo-i ranče v; o tem nam pričajo vrste kmečkih itful iu fantov, ki se bore proti komunizmu Pač pa so se komunisti posluževali r**uih zvijač in prevar« Po vaseh, za katere >»> vedeli, da ^o njim nasprotne, sploh niso volili. Zato »o še pred volitvami zbrali točne podatke o posameznih vaseh tti njih prebivalcih. Da jim je trda predla celo v krajih, ki so kolikor toliko na njihovi strani« naiu priča sledeči zapisnik padlegn partizana: »Volilu« kampanja. I J. V l»>44. Toplice Volitev ne bo v 14 vaseh. £>topičo: b-* vasi volitve bodo v 14 vaseh. £t, Jernej: Vasi -- pobitih 16 zaupnikov — J! zaupnikov - ponoči dostopnih ? vasi. ki so večinoma bele. Št. Peter: S postojank, večinoma Inlogard i stične. Šmarjcta: Ves okraj kontroliran, vsako delo nemogoče. Mokronog: Dostopnih 22 va>i — veliko skrivačev — volitve se ne dajo izvesti. Inebelno- Volitvv v treh krajih — ljudje prestrašeni — 120 se iil» je prodalo belim. Mirna: Vast 52, volilnih področij M. volilna kampanja v Ji) krajih, volitve bodo v 14 — mihailovičevska propu. ganda. Sv. križ: Ji vasi — ljudje prestrašeni tihotapstvo — moških ni doma 40 starih partizanov — 4t> skrivačev. Trebnje: .m« vasi volilna kumpanja v tb vaseh z 22S vojnimi obvoz-uiki, 55^ mobtltsirnncev dezertiralo). boo -»kri-vačev, 4«*! v partizanih. 200 belih. Mirna peč: V» vasi — okraj kontroliran — ljudje podlegli belo« gardistični propagandi. Dobrnič: 44 vasi IS volilnih področij — volilna kampanja povsod volilna udeležb« bo ca. b0*'t t Žužemberk: "V4 vasi -16 volilnih področij — ljudje prestrašeni — 100 partizanov — 500 belih.* Domobranci so prve dni meseca avgusta snova uspešno izvedli večje akcije v Suhi krajini. \ !*»-i:h. v katerih je padla 107 komunistov. It pa je t>i!o ujetih, so se posebno odlikovale 31., \2. in četa. Domobranci so zasedli Žužemberk in pognali v beg vse rdeče tolp**. Tokrat sv> domobranci rešili tudi 15 žen« in mož. ki so jih komuuisti zaprli v Žužemberku. Meti njimi so bile 5 ranjene Te so hotele pribežati k domobrancem in »o rdeči nanje, streljali. Hude poraze so komunisti doživeli tudi v Beli Krajini, komunisti sami priznavajo, da so imeli o priliki zadnjega napada domobrancev iu nemške vojske na Metliko preko 500 mrtvih iu 2000 ranjenih. Proti Kordunu na Hrvaškem se je po napadu na Metliko umaknilo * brigad. Rdeči so bili skoraj vsi bosi in muogi brez orožja. Po pripovedovanju očividcev je bila med njimi |M>(»olna zmeda. Hrvaški komunisti so se zlasti jezili na domobrance in se zaklinjali. da ne bodo več Sli na Kranjsko. Dne 7. avgusta je padlo s bojih v litijskem okrožju 120 komunistov. 70 pa je bilo ujetih. Rdeče tolpe izgubljajo ozemlje za ozemlirm. Domobranske skupine jih preganjajo povsod. Ilude ure zanje so se pričele zadnjih 14 dni tudi na Blokah in v Lož ki dolini, kamor jih hodijo obiskovat Rupnikove junaške čete. V zadnjih akcijah proti preko Slivnice, proti Martinjaku. Žirovnici in Grahovem sta se zlasti odlikovali 47.'in 17. četa. V Dobrniču »o komunisti mučili Sajtelovo mamo. Odrezali so ji nos in ji izkopali oči, nato pa ustrelili. Ko so jo hčerke prepeljale na domače pokopališče, so ugrabili tudi nčerki in ju odpeljali. Komunistično glasilo je prineslo v svoii 18. šte-vilki z dne 19. julija na 5. strani naslednic,: »Iz Ljubljane sta odšla J!?, junija na italijansko bojišče dva transporta švabobranccv — približno 2W0. Verjetno so bili to fvabobranci. ki «o jih rabili za ojačenje postojank Višnja gora. Stična in Grosuplje. Svdbobrance v grosupeljski posadki so namreč zamenjali Nemci.« — Vsako pojasnilo je nepotrebno. Nov uspeh Rupnikove bojne skupine. Dne. 10. avgusta je 47. četa po boju zavzela Radljek in zasedla Lisec. V boju je bilo ubitih 18 (naštetih) tolovajev, med njimi komandir čete in politkomisar, vodnik in dva desetarja. Rdeče izgube presegajo čez 40 mrtvih, še več ranjencev. Skupina je takrat ujela 23 rdečkarjer, zaplenila pa tri lahke strojnice in 5 pušk. Za ranjence in invalide Slovenskega dorno-branstva so darovali: Stotnik Trošt Ludvik 1000 lir. nadporočnik Forštnerič Jakob 1000 lir. IS. četa Slovenskega domobranstva 6000 lir. Tehnični odsek Org. štaba 1000 Irr. Podčastnica šola 800 lir. vesela družba Tehn. odseka 500 lir. — Posnemanja vredno! KOMI MSTICN1 PORAZI ZADNJIH U DNI: UBITIH 45| UJETIH 25 PRI HM/NI KOV 112 PRIJAVLJENIH SkRDAt I V bi k TEMU AE PO LASTNIH KOMUNISTI« Nlll POROČILIH OKROG 5i>o UBITIH iu OKROG 200t) RANJENIH V AKCIJAH V BELI KRAJINI Ni se jim posrečilo. Večin skupina novo mobiliziranih Štajercev je preteklo nedeljo skušiila preko meje mi Dolenjsko Med njimi je bilo tudi mnogo žensk, komunistični jpiiganJači so jih pripeljali na Dolenjsko zato. tl.t bi izpopolnili hudo razltiie vrste svojih ikrigad Nemške obmejno Mrn/«-so skupino sprejele 4 ognjem in jih zavrnile. Pri tem j» bilo mnogo ujetih, več desetin pa je žrtvovalo življenje t~\ bedaste komunistične lt«2it ŽIVELA »KRALJEVA VOJSKA« Glasilo novomeških domobrancev prinaša pod gornjim un»lovom naslednji odstuvek- »Nečkrat niiio v našem li*ak korak menjavajo mojo taktiko. Ob \ maketi) takem primeru je navadno vzrok slab vojaški položaj, v katerem se nnhnjajo, ali dejstvo, da *o ljudje spoznali niilmvo lažnivo lice. m kouiuiiisfičuci namene, U istlli vzrokov mi odložili peterokrake zvezde in »e proglasili za »vojsko kralja Petra«, katerega so še pred ueduviiim blatili tu ga imenovali »izdajalo*, kaieretuu ui več l>ovratka v domovino«, tli komiiuMtičnesa glasila >Nnša žena« za april.I O vzrokih te p rele v il v t? je prineslo ftaotmivo razpravo glasilo pmi«»jn»ke bojne skupine >Mi gremo naprej«: »Popolu )H>liličtii m vojaški zlom ter v»ei*pJošni narotlni tnlpor je prisilil komuniste, da (Miizkušajo Ker j »a vleče, kaj šele zcdiujuje. »e je bilo potrebno zateči « lažjo in slepili i»«Hlaljšali samim »rbi neizprosno smrt. Ker pa /ulov sko-kouiunishčiia zvezda več lic p«id kraljevi grb in iugiMlovan%ko zastavo, da bi ujeli nove kaline na limanee, stare pa otlvrnili od. pobegov, I oda ni edini vzrok temu obupni vojaški položaj, Slovenski tolovaji »o bili v svoji /aslejdjc-nosit iu otročji kratkovidnosti popolnoma prepričani, da bodo sovicUke-^Ntijske tolpe kar čez uoč »za-srdlc« našo domovino. Za to priliko pa jih Je bilo kajpak potrebno oričakovati s rdečimi zvezdami, da bi jim kot najbolj »vernim« komunistom takoj < :li vso blast! 'I oda kakor v mm. «... M Udi to Imt pošteno urezali! Divjih azijutskih h«»rd oprotuo pa so na primer tlalniatiuski otok V is zasev. .A ; . ■M«TtlSVi ** .v'" ,-Vt^ # * « , ■ J: