V e s t n i k. Iz okr. šolskega sveta za goriški okraj. Defmitivna imenovanja: I. nadučiteljem g. Kumar Rudolf za sv. Martin, Urbančič Josip za Ozeljan in Rudolf Vižintin zaRenče; II. uSiteljem Kuntik Josip za Ločnik, Mermolja Josip za Dobravlje; III. učiteljice gdč. Bajc Marija za Renče, Lovrenčič Klementina za Batuje in Fajgelj Cecilija za Šempas. V prvo plaČilno vrsto sta bila poraaknjena gospod Kuntik Josip in gdč. Jug Josipina; v drugo Poberaj Avgust in Strgar Franc, gdč. Gulin Alojzija in Krajnik Franja. Priznala se je VI. petletnina g. Oopi Josipu, IV. Zorn Ivanu in Rustja Antonu, II. Jelšek Amaliji in Strgar Francu. Kradejo — poezijo. Cloveku, ki se mu ni izpremenilo srce v kamen, so spomini na mladost sveti in dragi. Kako mehko mu je pri duši, ko se spominja božičnih praznikov, ki jih je preživel v mladosti, ko se spominja praznovanja godu sv. Alojzija, ko se spominja prvega obbajila! To je poezija njegove mladosti, čisto in dragoceno zlato, ki se razliva po jutru njegovega življenja. Tudi dandanes žive otroci, a v kratkem ne bo nobene poezije več v njib mladcm življenju. Kradejo jim jo, neusmiljeno jo vibijajo! Mladosti jemljejo mladost, cvetoče sanje, nedolžno veselje. Trda in brezčutna realnost tisči mladiuo k tlotn, da nervozna drgeče v neznosnem obremenjevanju. Kmalu je ne bo več vabilo v šolo presrčno veselje, vdana ljubezen — strogi nkazi jo bodo tirali vanjo, tirali tudi takrat, ko bi mladina opravičeno in ogorčeno labko klicala brezsrčnim ljudem: D a j t e o t r o kom, kar je otroškega! —.V resnici: kjer ni src, tam ni mnevanja plemenite vzgoje, tam mora umreti tudi — poezija mladosti! Sicer pa to še ni poslednja naša beseda! Odlike ni! Kranjsko ljudsko šolstvo se z naglimi koraki bliža svojemu višku. Sedaj so odpravili tudi odliko učencev in uženk. Kdor se je pridno in vztrajno učil, ne sme imeti v izpričevalu opazke, da je sposoben za višji razred z odliko, tudi ne sme biti y letnem poročilu tiskan z debelimi črkami. Zakaj ne? Zato, ker ni učenčeva zasluga, če se je pridno učil, nego to je zasluga njegovega talenta. Potem pa tudi zakon tega ne ukazuje, zato se mora vzeti otrokom tudi to veselje, tudi ta izpodbuda! Laž je namreč, da bi bil otrok pohvale vesel, zlasti če jo zasluži. Pri odraslih Jjudeh je to seveda drugače. Ti smejo biti odlikovani, najsi premnogokrat ne zaslužijo odlike. Svetlo znamenje na prsih — o, kako to dobro de gospodom! In potem pa tudi: ali se ne pehajo in ne zatajujejo nekaterniki samo zato, da bi hitreje po hrbtih drugih ljudi splezali tja visoko do kakega sekcijskega Sefa ali dvornega svetnika ali še kam više? Visoki gospodje smejo vse, samo ubogi ljudskošolski učenec nima privilegija, da bi mu Človek smel javno reči: nGlej, zaslužil si, zatorej te hvalim!" — Tako počasi, a sistematično trgajo rahle strune, nežno napete v otrokovi duši. Le pogumno naprej! Znamcnja kažejo, da nas čimdalje bolj objema formalizem, a notranji glas nam pravi, da bo vzlic vsemu formalizmu nekoč premagala trezna razsodnost. Zakaj resnično, resnično ram povemo: osebe izginejo, a kar je živelo visokega in neosebnega pred njimi — ostane! Pa tudi to ni še vseh nasih smelib besedi konec! Razstava risarij učencev obrtno - nadaljevalne šole v Šent Vidu nad Ljubljano se je tudi letos dobro obnesla. Razstavljenih je bilo iz I. letnika 147 listov geometričnega, projekcijskega in prostoročnega risanja, iz II. letnika pa 134 listov iz strokovnega risanja in 16 lepih detajlov. Razsavo je obiskalo veliko domažinov. Došlo je pa tudi precej odličnjakov, strokovnjakov in druge gospode iz Ljubljane in celo iz Radovljice ogledat si to razstavo. V šentviško obrtno nadaljevalno šolo se je vpisalo letos 166 učencev, in jo torej glede števila učencev prekosi le ljubljanska.