trtÄ SLOVENSKI SCILA.
Odgovorni vrednik: Aut. Janežic.
St. 42.	V eetvertek 14. oktobra 1852. III. leto
Nevesta očetu vkazuje.
Ruska narodna.)
V	polju je labudka klicala,
V	jispi je nevesta plakala: Bog ti sodi mojega očeta, Mlado mene ptujeinu so dali! Vert zeleni bo ostal brez mene, Povehnule bodo rožce v verlu, Rožice rudeče, cvetke bele,
In modriš moj ljubi, nebomodri. Vkazala bom svojemu očetu : Vstajajte moj oče zgodaj rano, Rožice polijajte pogosto,
V	juternej in u večernej zarji Jih Škropite s gorkimi solzami.
Stefan.
Obrazi iz Serbie.
( I L P r a Ž s k i U n o v i u )
I. Novi Sad.
Ko je Serbska Vojvodina svojo največo slavnost o poldvanajstih v No-vemsadu obhajala, zazvoni matros naparobrodu „Zriny" pervokrat, in ker sim hotel slavijpst prihoda Nj. c. k. veličanstva v idili, sem moral hiteti in vse zapustiti/ Topi Petrovaradinski so gromeli daleč na vse strani do Backe, Banata, Srema in Fruške gore. Cela vojvodina se je sbrala na razvalinah Novosadskih, kakor nekdaj Izraeliti na Jeruzalemskih razder-tinah. Vsakemu je zavrela kri, kadar je pogledal te neskončne razvaline. Junaki na konjih iz Subotice, Baje, Bečkereka, Serbobrana (Senloma-šani) in iz Tenkrina so se tu bili skupili in jezdili so skoz vse ulice posutega mesta. Vse je bilo narodno oblečeno s narodnimi banderami ru-dečo — bèlo — modrimi. Vse.je pozdravljalo svojega vladarja, vse se je veselilo nja pričujočosti. — Matros zazvoni tretjokrat. Ze se ziblje „Zri-ny" po valovih Dunaja. Jaz sem se samo še trudil, te prekrasne obraze v svojej domišlii spet zbuditi in ponoviti. Razbiti zvonik in požgana cerkev Novosadska, na ktero so največ in Varadina streljali, in terdnjava Varadinska je nas spremljala v krasne loke, ktere so nas peljale memo
Karlovica, Titela, Slankamena do Zemuna. Na ustju ribobogate Tise smo vidili 48 najlepših pelikanov, kteri se ogromnega Zriny-a nie niso bali, čeravno bi jih mogel s puško postrèliti. Vender nas je zajimal krasni pogled do banatskìh nižin in do verhov čarokrasne Fruške gore. Od II-loka do Slankamena kinča ona pravi vbreg slavjanskega Dunaja s prekrasnimi gaji in bogatimi vinogradi. Čudne in pesniške obraze zbuja v popotniku" da se ni čuditi, da je ravno ta gora domovina premnogih narodnih pesnikov — serbskih slepcev. Pokrita s mnogimi samostani se rahlo v rodovitne in lepe nižine zgublja. Pri Slankamenu počne na pravem bregu Dunaja jednoslično, visoko in golo brégovje, na levem močvirje in različne rame Dunaja in Tise, na kterih se tisuč in tisuč raznih ptic najde. Na dve uri se vidi terdnjava Bèlgradska, zakrita s sinjo meglo, kakor lepa deklica s nježniin zavojem. Stoji na terdej skali, v ktero bijejo valovi Save in Dunaja, ki se potem proti iztoku oberne k pekelnim vratam — k Oršavi. Komaj si more gledavec vse te obraze vrediti, že se vidi konec visokega brèga Dunaja in »Zriny« ziblje se k svojemu stanovišču v pristan.
II. Z e m u n.
Misli si krasno deklico serbsko v fezu (rudečej kapi) opleteno s krasnimi, cernimi vlasmi, v plajšu s dobrim zlatom izšivanem, v praz-ničnej obleki, rudečega lica, černih veselih in iskrenih očes, ktera v jednej roci derži nježno rudečo—bèlo—modro, v drugej pa černožolto banderco: tu imaš cel Zemun nasli,kan o prihodu našega vladarja. Ostal sem v gostivnici zraven »slavjanske kavarne.« Pred solnčnim zahodom podam se za mèsto na verh, da bi vžival krasnega pogleda po okolici. Ko pridem okoli terdnjave na verh, na kterem se cesarka bandera veje, ozrem se po krasnej okolici. Tam kjer se temni Dunaj in bistra Sava sta-kate, se krasno jezero razprostira. Med obema rèkama je zelen otok, kterega so si slavjanske Vile v starodavnih, paganskih časih za svoje stanovanje zbrale. Vse to zbuja čudne misli, spomin davnih časov, starega basnoslovja južnih narodov, vse, vse pride ti pred oči in meni ni bilo mogoče, vse te različne reci si dobro zapomniti. In kaj še le, če pogledaš na nasprotni Belgrad, kteri ti cèlo zgodovino našega južnega naroda kaže. Belgrad, ki je zdaj krasen kinč in biser Serbie, zdaj pa ojster tern od osode v nje serce zaboden, kakor bolečine ljubezni v sercu mladenča alj deklice. Belgrad ti kaže prorokovo slavo m vlado Turkov nad kristjani, alj on ti tudi kaže zmago blagodarnega križa nad vgasečim polmescem, zmago izobraženosti nad neotesanostjo, zmago ljubezni nad divjostjo in okrutnostjo v nebo vpijočo. —
Z tega verh a se more pregledati celo mèsto. Zemun je najimenitnejše mèsto v cèlem Srèmu in na granici proti Bèlgradskej terdnjavi. Od Varadina je 8 mil vzdaljen in bode ž njim v kratkem po daljnopisniku zvezan. Tu je središče tergovine med Turškim in Ogerskim alj Austri-janskim v obče. Prebivavcov je okolj 15000—različnih narodnosti. Največ je Serbov, Novo — Gerkov in Nèmcov. Tudi Cehov je tu pri 200, veči-dèl rokodelcev. Tu je največa kontumacia na celej turskej granici. Mèsto ima dobro stavljene, široke ulice, velika pohištva in lepe cerkve. Severni dèi se imenuje od prejšnih prebivavcev Cikanka. Zemun ima napravo za izrejo deklic, židovsko seminišče, veliko solno uradnfjo in bolnišnico. Okolj mési a so bogati vinogradi, na Dunaju je kopel in pristan, v kte*
rem se več sto jamborov viditi da. Z brega nad Dunajem se vidijo razvaline grada Jana Hunyady-a, predzid kristjanstva imenovanega, kteri je tu, kakor tudi Ulrih Celski umeri in v cerkvi stolnega Bèlgra-da (Stuhlvveissenburg) pokopan leži. Da bi se za to mèsto dobil svobodni pristan, se že od lèta 1832 brez uspèha dèla. Stari Rimljani so to mesto Gigindunum imenovali, ki je že tadaj tergovno mèsto bilo.
Raz deli tv a d é d š i n e.
(Dalje.)
r»
Dil je lèp in prijeten polèten večer. Iztnael je ravno na svojem vertu mladim drevescem prilijal in njegova mila ženica cvetlice in rožice škropila, kar pride služabnik ter mu naznani, da so prišli trije popotniki in želijo z gospodarjem govoriti. Izmael jih vkaže v hišo peljati. Pusti svoje dèlo in tu se vidi mu bližati tri možje v razcapanih oblekah, suhe, ble de s priklonjenimi glavami in pobešenimi očmi. Tuga in žalost se je brala v njih kumernih obrazili. Izmael jih pogleduje in gleda in spozna naslednje — svoje tri brate. S razpetima rokama jim hiti nasproti in jih na svoje serce pritisne. On jih ne praša in ne izbarkuje po uzroku njih nesreče; temuč jim hilro na pomoč priteče. Nježna Zulema je delila ž njim občno za'ost in olročiči, viditi pervikrat jokati, tudi inilo zajočejo nevede zakaj in kako. — Mustafa pervi spregovori: Dragi brate! mi smo bili zarès pozabili našega dobrega in poštenega brata, pa smo vendar prišli h tebi prosit, da nas pod svojo streho sprejmeš in z jedjo okrepčaš. Ničesar nimamo zvun golega živlenja, ki nas zmiraj naše nespameti in reve spominja. Sedimo pod senco tega drevesa in po redu ti hočemo povèdati naše prigodbe."
H u s e i n jame pervi govoriti: „Moja pravda je z začetka jako dobro tekla. Sodniki so poterdili naslednje mojo pravico in jaz zadobim s pomočjo našega brata Mustafa blizo tri miljone piastrov premoženja. — Pa brezdèlavnost mi postane kmalo nepodnošljiva; tako sim se bil zaljubil v pravde, da sim samo v njih svojo zadovoljnost najti mislil. Ker nisim imel laslnih pravd, jih kupujem od družili častitih ljudi. Iskal in izmišljeval sim vse mogoče, mestjane med seboj v prepir pripraviti. Kmalo se je jela skorej polovica mèsta Alepa med seboj pravdati in jaz sim bil povsod deležnik ali saj posrednik in svetovavec. Tako sim preživel svoj čas ali v sodnicah ali v pisarnici. Moja hiša je bila shodišče vsih ule uiov, kadij in mnogo pisarjev. Neprenehoma sim se pravdal; ker mi je pa bilo k temu veliko penezev treba, zagreznem v dolgove, ki so od dne do dne bolj naraščali. Poleg založnih in tergovskih pisem so me deržali za milionarja pa v resnici je bilo vse drugači. Poslednjič se po nesreči, ki je našega brata Mustafa zadela, oberne tudi moja osoda. Iz vsih strani so dohajale k sultanu pritožbe zavolj nereda med mèstjani, posebno pa čez mene, da jih na prepir šuntam in clo krivične sredstva upotrebujem, se obogatiti. Sultan mi prepove, se dalej še pravdati in ta- . ko pade tudi vse zaupanje mèstjanov do mene. Upniki in drugovi mi poberejo vse moje imetje in tako sim moral z beraško palico mèsto zapustiti, kjer so me ko nemirnega in prepirljivega človeka poznali. Nisim
imel mèsta da bi glave na-nj naslonil; zatorej sklenem, pri svojem modrem bratu Izmaela zavetja in utočišča iskali.«
»Moje nagnenje k bogastvu«, jame Alia „me je spodbodlo, si tergovino za dedšino izbrati. Sel sim v svojem poželenju naprej brez konca in kraja. Več ko siin imel blaga in bogastva, več siin še hotel imeti. Pridružil sim se vsakemu tèrgovskemu družtvu, da bi si le več pridobiti zamogel. Ker veliko tergovino nisim z lastnim premoženjem vderžati mogel, sim stopil v družtvo, na upanje jemal in večidel svojih stvari ptujiin ljudem zaupali moral. Nisem imel toliko časa, da bi se z vsimi maličkosli sam pečali zamogel. Želja za sladostmi in veseljem je vžgala v mojej duši ludi željo za zlatom. K temu sim moral imeti veliko znancev; da si pa njih prijateljstvo ohranim, sim bil prisiljen jih gostiti in pitati, njim vsaktere veselice pripravljati, ila sim njih prijateljstvo na svojo koristi obračati mogel. Koinej nekoliko ur mi je še ostalo za mno-goverstne opravila in posle Moji drugovi in tergovski mladiči so obračali mojo brezdèlavnost v svoj prid ; in tako se je jelo veliko poslopje, ki sim si ga sozidal, počasi spet podirali. Z vsih strani so mi dohajali glasovi, ali da so se ladje na morju potopile ali da je ogenj moje hra-nišča požgal in \končal, ali pa do so moji dolžniki propadli. Med tiin so vsi moji deležniki tergovine bogatejši prihajali in mene samega popuščali. Jaz sim sprevidil, tode žalibog prepozno, da je tergovina , ki ni na glavnicah, temuč samo na dobičkarii in upanju osnovana, ednaka odbitim sončnim žarkom u vodi, ki samo leškečejo, ne pa grejejo. Vselej sini bil pravičen, stanoviten in zvest danej besedi in vgovorom, vfendar strah, svoje celo imetje zgubiti, me je nagnal, v goljfii pomoči iskati ; pa Bog me zató ojstro kaznuje. Tičas so se ladje velkega sultana oboroževale in se granicam približevale Oglasim se, da hočem za vojsko potrebno hrano priskerbovali in tako potrošim ves imelek za te zalog. Zaupajoč, si s tim spet opomoči, si nakupim za malo denarjev vso sprideno in pokvarjeno I rano po morskih pristaniščih, Kapudan-baša in zahairdži-baša je bil z menoj v porazumljenju, vendar vezir ostane zvèst svojej dolžnosti in predstavi stvar sultanu v pravej svetlosti. Kapudaoa-baša veržejo v morje, zahairdži-baša vbijejo v kotu saraja ; meni pa poberejo vse imetje, mi dajo 500 palic po podplatih in me lako iz mesta izženejo. Sultan mi je dal sporočiti, da mi zgolj le iz ljubezni do mojega ranjce-ga očeta živlenje daruje, vendar da mi prepove, se še kedaj kupčije poprijeti. Zaneinaran in pozabljen od prijateljev in milostnic v nesreči mojej, čujem v taisti čas, da je tudi brat Mustafa propadel. Namenil sim se, k tebi priti in lako se na potu z brati snidemo. (Konec sledi.)
Adam .lanosa z Rošciševa Rošciševskv.
(Po češkem.)
Roka
previdnosti vlada in obrača po svojem osode posameznih ljudi kakor celih narodov. Zategadel se ni čuditi, da vstajajo ravno v naj ràz-
') ZaHairdži-baiša. veliki preskerbiiik turške vojske.
sodtiiših dobah med narodom možje, ki vèdó v oslabelo in hirajoče ljudstvo nove moči, novo živlenje vdahnuti in ga k novej slavi prebuditi.
To resnico najdemo dosti póterjeno v zgodovini slehernega naroda ; vendar se nam pri nobenem drugem jasnejše ne pokaže, kakor naše dni pri vesolnem narodu Slovanskem. Nedavno prelečeni vek gotovo ne moremo primernejši imenovati, kakor černo noč našega naroda. Tam na jugu je zdihoval in še zdihuje pod kervavim jarmom divjih Ottomanov, in na severju, komaj da so mu zacelele globoke rane, ki so mu jih grozovitni Tatari vsekali, so ga hotli njegovi izobraženi sosedi potopiti. — Ali tu glej! — vstane nevmerjoči Dobrovsky. Z jasnimi očmi se ogleda okrog; po vsili slovanskih krajinah, podavaje clo naj daljšim bratom svojo krepko desnico. — Med tim zadoni z višin vèkovitih Taler lira navdušenega pevca in razglaša po celem Slovanstvu svoje čudomile glasove. Ti glasovi uče Slovane bratovske ljubezni, ljubezni do svoje domovine. Čeravno so že mnogi popred čutili nje božanstvenih isker, vendar se je ta boginja v svojej naj jasnišej svitlobi šele po pevcu ,>Slavy dcery(< prikazala. In tota boginja je slovanska vzajemnost. Nje slava je kmalo privabila mnogo žlahtnih in pravičnih duš. V kratkem je naraslo število njenih spoštovateljev toliko, da bi se kaj tacèga clo najiskreniši domorodec nadjati ne bil upal.
Med pervimi tih vzajemnosti navdušenih Slovanov vidimo tudi slavnega Poljskega žlahtnika A. Junoša Roščiševsky-ga. Gotovo je bila ta prikazen vsim Slovanom, posebno pa nam Jugoslavenoin neobičajna in ne-nadjana, ker se navadno naši žlahtniki svojega naroda sramujejo, ga zapuščajo in mnogokrat clo njegovi naj terdovratniši sovražniki postanejo.
Koj z začetka je začel sloVeti Roščiševsky na Pólskem in na Češkem delj iskrenega podpiranja narodne književnosti (literature.) Čehi so ga inieliovali svojega naj milejšega gosta in njegovo ime se je kmalo po culej Čfehii udomačilo. Vsakemu češkemu domoljubu se je riekaj neobičajnega zdelo, kadar bi se bilo med naročniki na kak izverslnejši spis alj med vdeležniki kake domorodne naprave za povzdigo narodne omike njegovo ime pogrešovalo.
Posebno se je 011 polegoval in trudil za češki museum. S nevtrud-Ijivo marljivostjo je zbiral za njega po svojej okolici književne in druge imenitne reči. Delj svoje marljivosti in velicih zaslug za češko ' slovstvo je bil za čestnega uda musea izvoljen, ktere čefeti si je on po všej pravici zaslužil. Do svoje poslednje ure je namreč bila njegova naj veča skerb, napredek museja pospešiti.
Leta 1830 je osnoval knez Rudolf Kinskv matico češko. K o mej je Roščiševsky lega zvedel, se je hitro oglasil med pervimi vdeležniki. Sploh se mu je matica tako prikupila, da se je vedno trudil, podoben ustav tudi za polsko slovstvo osnovali. Vendar v tem obziru 011 pri Poljacih ni ničesar opravil, če bi bila ravno taka naprava tudi poljskej literaluri veliko koristila.
Zdi se, kakor bi bila božja previdnost raviio Roščiševsky-ga zvo-lila, da bi on sam dvema glavnima potrebama zadostil v razvijanju slovanske narodnosti. Perva poirèba je bila pokazati našim žlahtnikom, da jim v nobeno čest in slavo ne sliiži, svoj narod opustili ter mu v sili ròke pomočnice odtegnuti. Odkrito moramo obstali, da žlahtniki ali čisto nič nišo storili v prid svojega naroda, ali le tako irialo, da Se to nika-
kor ue more primeriti sredstvom, kterih v svojih rokah imajo. Pa ne odgrinjajmo tote rane našega naroda in nadajmo se boljše prihodnosti! V tistem času je bil Roščiševsky tako rekoč srednik med narodom in žlahlniki in je gledal z lastno močjo popraviti, kar so dosihdob poslednji po nemarnem zamudili.	(Konec sledi.)
Zmes.
Hvala, komur gre It vala.
v
'Je prevdarimo, da dobri uspeh vsake reči veči del zavisi od lega, da se je precej iz konca s krepko voljo poprimemo, in se ne damo prestrašiti od mnogoterih zaprek in silnih težav, ki se nam nasproti stavijo, temuč se lim čverstejši dela lotimo, in v začetem ne prenehamo po vsi moči delovati; moramo tudi odkritoserčno pred vsimi reči, da so možje, kteri se pri takem predvzetju serčno vdeležvajo, in dobro reč z besedo in z djanjem neprenehoma in neprestrašeno podpirajo, očitne hvale vredni, nekej za to, da se njim s tim nova serčnost da, nekej tudi za to, da drugi izgled dobé, kteri jih morebiti spodbode, ravno tako čversto v dosego hvale vrednega namena, v blagor domovine, dela se poprijeti. Kleri domo - in rodoljub ni želel, da bi se v povzdigo slovenskega književstva družtvo osnovalo, kakor ga sadaj že obstati vidimo? Ali, kaj so vse te goreče želje zdale, dokler se niso krepkovoljni vlastenci na Koroškem te reči resnobno in požertvovavno poprijeli? — Z nepo-pislivo radostjo smo mi Primorci lani glas zaslišali, kteri nas je v svoje kolo vabil, in dovoljno število vnelih možakov za blagor domovine iz vsih stanov je k družtvu svetega Mohora že sadaj pristopilo, preden je ono še zainoglo kej prav izverstnega kot pervence svojega delovanja svetu priobčiti Da bi li bil tudi po drugih krajih Slovenskih dežel va-bijoči glas iskrenih vlastencov iz Koroškega enako vnetje za obči blagor dobil. — Da se je pa pri nas na Goriškem toliko družtvenikov oglasilo, gre posebno hvala našemu gosp. Pircu Matevžu, zač. odborniku družtva za Goriško nadškofijo, kteri je s svojo neutrudlivostjo in s svojim neumornim prizadevanjem veliko njih k pristopu k našemu družtvu napeljal. Dajte nam za vsakb slovenskih škofij enega Pirca, in vidili boste, da bo število druž-nikov v kratkem se podvostručilo! Dajte nam mož tako krepke volje, in gotovo bo to družtvo veselo raslo, in vedno napredovalo. Zatorej naj bode s tim slavnemu gospodu vlastencu očitna pohvala izrečena, kteri ne preneha se požertvovati, in z vsimi močmi k dobremu uspehu naše svete stvari tolikajn doprinašati! Svest sim si, da družtvo ne bode opešalo, dokler Njega imamo. Slava, slava mu!
Slovstvene drobtlnee.
Die Gesänge der Serben von Siegfried Kapper.
Slavno znano je ime S. Kapperja ne samo v nemškej temuč tudi v, českej literaturi; naj večo slavo si je vendar pridobil ž svojo prestavo prekrasnih serbskih narodnih pesem, ki se serbskega carja Lazarja vti-čejo, ktere je v dišeč venec spletene lani pod imenom: »Lazar der Serbencar" izdal. Zares ue vemo ali bi krasoto pesem ali doveršenost prestave bolj občudovali. Ravno tako hvalo so stekle tudi
njegove » Süd-
slavische Wanderungen im Sommer 1850« v 2 zvezkih in drugi slavjan-stvo zadevajoči manjši spisi.
Kakor smo te izverstne dela g. Kapperja s velikim veseljem sprejeli, pozdravimo tudi gori omenjene pesine, ki so ravno v 2 zv. prekrasno natisnjene pri Brockhausu v Lipsii na svitlo prišle. Posvečene so ruskemu cesarjeviču, Nočemo o izverstnosti prestave govoriti, postavimo sem rajši dve manjši pesmici, iz kterih bodo naši bravci spoznali, kakšen mojster da je g. Kapper v prestavi :
Warum die Espe zittert.
Hoch auf einem hohen Berge	Gottes Mutter will sie hören,
Sind zu schaun gar viele Burgen,	Und es schweigen alle Wesen,
Ist zu schaun auch eine Kirche,	Und es schweigen alle Bäume
Drin zwei heiige Sänger singen ;	Nur die Espe will nicht schweigen,
Heil' ger Petrus, heiiger Niklas	Will nicht schweigen, flüstert immer! Und zwei Schwestern gegen singen Angelia und Maria.
Da verwünscht sie Gottes Mutter: „Alle Bäume sollen fruchten; Nur du Espe sollst nicht fruchten, Sondern" zittern stets und flüstern, Selbst im Sommer,wenn es schwül ist Und kein leiser Hauch sich reget!«
Wenn Mädchen weinen. Starb der Mutter, starb ihr einzig Söhnlein; That der Mutter leid, es zu begraben, Zu begraben fern von ihren Höfen. Trugs hinaus denn in den grünen Garten Grub es ein im Kühl der Pomeranze, Ging hinaus zum Grab dann jeden Morgen: „Söhnlein Konda ist dir schwer die Erde ?" Konda drauf, ihr Söhnlein, aus dem Grabe: „Nicht o Mutter ist mir schwer die Erde, Nicht auch schwer die Ahornbrettlein, Mutter; Was mir schwer ist, sind der Mädchen Flüche. Wenn sie seufzen, dringt es bis zum Himmel, Wenn sie klagen, bebt die ganze Erde, Wenn sie weinen, thut es Gott weh selber."
Obä zvezka prekrasno vezana z zlato obrezo veljata 7 gld. 12 kr. sr.
* Serbske narodne pripovedke g. Vuka Karadžiča, ki bodo te dni na svitlo prišle, bode njegova učena hči Wilhelmina v nemški jezik prestavila.	t
Slavensfce «Irobtince.
Ljubljana, lepa, dobra, čudna. Ne more se tajiti, da je Ljubljana dovolj lepo mesto: grad od kodar se mesto s predmestji na vse kraje vidi, zale poslopja, ki se vedno lepšajo, deloma tudi nove zidajo; sprehojišča, Ljubljanca itd. so stvari, ki imajo svojo ceno. Pa ravno ta-
Ko se ptujcu prikupuje vljudnost Ljubljančanov, in njih bogoslužiiost. Popolnoma neznan pridem v mesto, poprašam nekega gospoda, kje da stanujejo gospod...... in koj gre ta gosp. z mano, dasiravno je bilo daleč iti, in mi hišo pokaže, po kteri sim prašaL Drug gospod, kte-rega sim na gradu dobil, mi vse kraje in imenitniši poslopja mesta pokaže, in me iz grada doli v mesto sprejme. Grem v cerkev, jo najdem tako natlačeno, da mora in skozi žagrail v cerkev. Ker so me jjo obleki poznali, da sini duhoven, so se mi sploh skorej vsi odkrivali, akoravno me nobeden poznal ni, nekteri so mi še clo roke kuševali, kar so večidel otroci delali. Pač se vidi iz tega, da spoštujejo Ljubljančani duhovski stan, in da torej tudi pri lijih bolj živo sveta vera klije, kakor po marsikterih krajih primorskih dežel, kjer se komej več za duhovnika porajta. Pri vsem tem pa najdem, da je Ljubljana tudi prav čudno mesto. Ali ni ona središče slovenščine- Ali ui poglavitno mesto Slovenskih dežel'? Pač sim to mislil, ali ko v veliko cerkev stopim, slišim nemško pridigo, in popoldne je bil scer slovenski nauk, pa litanije vsih svetnikov, molitve in petje — vse to po neinško!'? Pač so verni Ljubljančani zvesto molili in prepevali, kar niso umeli! Dva ali trije so na koru svoj heilig péli, ljudstvo pa je molčalo se vé da, ker zna nemško!? Duhoven je nemške litanie molil, in neki trije ali štirje so odgovarjali bitt für uns itd. ljudstvo pa je liho bilo. Naj mi reče zdaj kdo, da ni lo čudno, kadar se v slovenskem meStuslovenskemu ljudstvu po nemško poje, inoli, pridga ! Bože pomozi!
*	Preslavni jugoslavenski spisatelj g. Vuk SL Karadzic j« dobil od Pruskega kralja red rudečega orla „za njegove zasluge za s erb s ki jezik in literaturo.
*	Dne 2. oktobra je v Praze zameri visoko učeni g. Kari Bori-voj Presi, dohlar zdravilstva in c. k. učitelj na visocih šolah Pražkih. Rojen je bil 17. febr. 1794 v Praze. Naj imenitniša njegova prirodopisna deia so v latinščini ali nemščini spisane. Bil je brat preslavnega češkega spisatelja Jana Svatopluka Prešla.
Družlvo tv. IIiiIiiii'ii v Celo v «mi.
Dalej so pristopili p. 11. sledeči gospodi: 5Q8. g. PeterStiker, kapi. v St. Jurju; 509. g. Luka Močnik, kapi. v Sleržišču; 510. g. Ant. Močnik, kapi. v Cirknem; 511. g. Ani. Selak, kapi. v Cirknem; 512. g. Janez Globopnik, kapi. v Bliberku; 513. g. Adalb. Candolini, c. k. sodnji priročn. v Teržiču; 514. g. Fr. Podreka, fajm. v Sempasu; 515. g. P. Mansuet Šmajdek, frančiškan v Kostajnevici ; 516. družtvo mla-denčev v Libušini; 517. g. Fr. Pelati, bogoslovec v Celovcu; 518. g. Ant. Pušl, provizor v Kotmarjivesi; 519. g. Janez Drobivnik, kmet na Radišah; 520. sl. farna bukvarnica pri materi božji na jezeri; 521. g. Ivan Weixl, fajm. pri sv. Barbari; 522. g. Jak. Bezjak, učitelj pri sv. Trojici; 523. g. BI. Fistraveč, učitelj pri sv. Vidu zvun Ptuja; 524. g. Dr. Ant. Murko, dekan v Zavraču; 525. g. Mart. Strajnšak, kapi. v Zavraču; 526. g. Iv. Lešnik, fa j in. pri sv. Marku; 527. g. N. Komo-čar, uradnik v Arnežu; 529. g. Šim. Veršič, kapi. pri sv. Lorencu; 530. g. Miha Graber, kapi. pri sv. Verbanu; 531. g. Bal. Seljč, kapi. u Jezeri; 532. g. Šim. Wigele, učitelj v Štebnu.
Izdatel iu tiskar; c r d. Žl. Klcinmajr v Celovcu.