Oligocenska morska žaga z Brega pri Čepljah Oligocene sawfish from Breg near Čeplje, Slovenia
Vasja MIKUŽ & Jernej PAVŠIČ
Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija vasja.mikuz@ff.uni-lj.si jernej.pavsic@ff.uni-lj.si
Klju~ne besede: morska žaga, Pristis, ribe hrustančnice, kalcitni nanoplankton, oligo-cen, Breg pri Čepljah, Slovenija
Key words: sawfish, Pristis, Chondrichthyans, calcitic nannoplankton, Oligocene, Breg near Čeplje, Slovenia
Kratka vsebina
V prispevku je obravnavan 168 mm dolg rostralni zob hrustančnice - morske žage z Brega pri Čepljah. Zob je v proksimalnem delu debel in širok, na distalnem pa ozek, močno sploščen in stanjšan. Najden je v zelenkastosivem oligocenskem apnenčevem peščenjaku z nekaj sljude. To je prva ugotovljena najdba hrustančnice rodu Pristis na Slovenskem. Na podlagi kalcitnega nanoplanktona lahko plasti pri Bregu uvrstimo v srednji kiscellij oziroma spodnji oligocen.
Abstract
In paper a 168 mm long rostral tooth of a cartilaginous fish - sawfish from Breg near Čeplje is decsribed. In its proximal part the tooth is thick and broad, and in the distal part narrow, very flattened and thinned. It was found in greenish-grey Oligocene calcareous sandstone containing some mica. This is the first recorded find of a cartilaginous fish of genus Pristis in Slovenia. The calcitic nannoplankton in the beds at Breg permits their attribution to Middle Kiscellian of the Lower Oligocene.
Uvod
Takšni fosilni ostanki so razmeroma redki, za mnoge nenavadni in večinoma nerazpoznavni. Le poredkoma se ohranijo v celoti, ponavadi najdemo samo manjše dele, zato je njihova razpoznavnost še toliko težja. Ce se ohranijo njihovi distalni sploščeni deli, ki predstavljajo žagasti del rostruma, je razpoznavnost veliko lažja.
Prvi zelo podoben ostanek (inv. št. 4982), ki zanesljivo pripada ribam, je bil najden pred 29. leti v eocenskem flišu pri Podgradu na južnem robu Brkinov. Sedem centimetrov
dolg in 1,5 cm debel odlomek, so Pavlo-vec, Pavšič in Zarnik (1991) pripisali orjaški bodici morskega ježka s pripombo, da tako velike bodice doslej v Sloveniji še nismo našli. V prerezu omenjenega ostanka vidimo, da se ne sestoji iz kalcita in da ima drugačno mineralno sestavo. Pri morskih ježkih se praviloma v presekih njihovih koron in bodic lepo vidi značilna romboedrič-na razkolnost kalcita tako, da jih težko zamenjamo z drugimi fosilnimi ostanki, morda le še s krinoidi.
Druga najdba je trnasto oblikovan fosilni ostanek z Brega pri Cepljah (slika 1), katere-
ga identiteta dalj časa ni bila poznana. Ko so gradili avtocestni odsek Vransko - Celje v letu 1997, so mnogi geologi pregledovali tamkajšnje kamnine, zbiralci pa iskali fosile in minerale. Med njimi je bil tudi gospod Franc Pajtler iz Pragerskega, ki je v zelenkastosi-vem apnenčevem peščenjaku našel enigma-tični ostanek. Po daljšem razmisleku, je najdbo podaril Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Kustodinja gospa Katarina Krivic nas je zaprosila, da ugotovimo kateremu fosilnemu organizmu je ostanek pripadal? Ker je najdba izredno zanimiva in redka, jo predstavljamo v pričujočem članku. Ostanek namreč pripada razmeroma veliki ribi hrustančnici z imenom morska žaga ali ža-garica. Po Smoliku (1967) lahko sedanje vrste dosežejo od 4 do 5 m dolžine. Müller (1966) omenja recentno vrsto Pristis pecti-natus, ki živi v tropskih in subtropskih predelih Atlantika in Sredozemskega morja, z dolžino okrog 6 m. Zagarice imajo glavo v sprednjem delu podaljšano v dolg in žagast kljun ali rostrum. V kljunu ima večje število zob ali bodičastih trnov. Ostanek iz Brega predstavlja zob iz rostruma že omenjene morske žage.
Najdišče Breg leži med Stopnikom, Pre-kopo in Cepljami. Po podatkih Premruja (1983 a, b) na Osnovni geološki karti SFRJ lista Ljubljana izdanjajo tam srednjeoligo-censke klastične kamnine. Detajlno starost kamnine v keterem je zob, smo skušali dognati s pomočjo nanoplanktona. Po prvih podatkih Pavšiča (ustno, 2004) vzorec vsebuje tudi nekaj ostankov apnenčevega na-noplanktona. Po pregledu še dveh vzorcev, enega iz kamnine v kateri je zob in drugega iz sivega laporovca, ki leži v profilu nad je ugotovljeno, da je v laporovcu bistveno več nanoplanktona.
Vprašljiv je tudi tretji fosilni ostanek, ki je bil pred nekaj leti najden nad vasjo Osp. Ohranjena je dobra polovica večjega trna-stega zoba v spodnjeeocenskem alveolinsko-numulitnem apnencu. Zgradba njegove notranjosti je zelo podobna površinski strukturi ostanka iz okolice Cepelj. Obstaja možnost, da prav tako pripada morski žagi. Primerek je v raziskavah na »Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca« ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Sistematska paleontologija
Sl. 1 Položaj najdišča oligocenske morske žage z Brega pri Cepljah
Fig. 1 The position of finding-place of Oligocene sawfish from Breg near Ceplje
Sistematika po: Cappetta, 1987
Classis Chondrichthyes Huxley, 1880 Subclassis Elasmobranchii Bonaparte, 1838 Subcohort Neoselachii Compagno, 1977 Superordo Batomorphii Cappetta, 1980 Ordo Rajiformes Berg, 1940 Subordo Pristoidei Cappetta, 1980 Familia Pristidae Bonaparte, 1838
Genus Pristis Linck, 1790 Pristis sp. tab. 1, sl. 1
Na pravo pot nas je pripeljala razprava Stromerja (1905), v kateri opisuje eocen-ske ribe iz Egipta. Med njimi opisuje tudi žagarice ter navaja, da so tam najdeni njihovi zobje ali trni, med katerimi največji merijo v dolžino147 mm, debeli so do 21,5 mm ter široki med 27 in 31 mm. Blot (1969) prikazuje rostrum s 13. pari zob pri srednjeeocen-ski vrsti Pristis lathami Galeotti, 1837, ki je najden v Belgiji. Vendar rostrum ni ohranjen v celoti. Cappetta (1987) piše, da imajo različne vrste rodu Pristis v rostrumu od 16 do 32 parov rostralnih zob, ki so na splošno dolgi. Nadalje še navaja, da je različno število zob v kljunu ali rostrumu povezano tudi s spolnim dimorfizmom, kar so statistično
ugotovili pri recentni vrsti Pristis perotteti. Pri samcih so našteli od 16 do 20 parov ro-stralnih zob in nekoliko manj od 14 do 18 parov pri samicah. Primerki rodu Pristis so registrirani od spodnjega eocena do danes.
Material: Skoraj celoten zob hrustančnice je v zelenkastosivem apnenčevem peščenjaku z nekaj sljude. Najden je v profilu oligocen-skih skladov, ki je leta 1997 nastal ob gradnji avtocestnega odseka Vransko - Celje. Primerek je našel gospod Franc Pajtler iz Prager-skega, ki je fosilno najdbo kasneje poklonil zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Nahajališče: Oligocenski skladi pri Bregu, ki ležijo med Stopnikom na severu in Cepljami na jugu oziroma severnovzhodno od Vranskega. Tam je pri gradnji avtoceste nastal na levi in desni strani globok vkop, ki je presekal različne oligocenske sklade. V njih smo ugotovili mikrofosilne rastlinske in živalske ostanke, mehkužce, ciripedne rake, rakovice in ostanke vretenčarjev - rib hru-stančnic in kostnic ter sesalcev.
Opis: Trnasti rostralni zob je razpokan in nekoliko deformiran v distalnem delu. Zob je temnorjave barve, razmeroma dolg, rahlo ukrivljen, v preseku bazalnega ali proksi-malnega dela ovalen ter najbolj širok in debel. V apikalnem ali distalnem delu oziroma v zadnjih 25 mm se zob zoži v nekakšno zajedo, v preseku je še vedno ovalen vendar veliko bolj tanek in sploščen. To je tisti del zoba, ki je molel iz rostruma in bil prekrit z nekakšno sklenino ali enameloidom. Konica zoba je odlomljena. Zob je v dorzalno-ven-tralni smeri sploščen po celotni dolžini. Površina trna ni gladka, po njej potekajo številna vzdolžna tanka rebrca in brazde. Zadnji širši del zoba je po brušenju v prerezu pokazal značilen zavihek v obliki črke U, ki je bil nekoč votel in je predstavljal nekakšno sidrišče ali koreninsko-pritrjevalni del zoba v rostrum.
Dimenzije v mm...................(Dimensions in mm):
Dolžina zoba
(Length of tooth)................................. = 168 mm
Dolžina zoba po brušenju
(Length of tooth after polishing)...... = 164 mm
Širina proksimalno
(Width of proximal part)................... = 23 mm
Debelina proksimalno
(Thickness of proximal part)............. = 15 mm
Debelina medialno
(Thickness of medial part)................. = 10 mm
Debelina distalno
(Thickness of distal part).................. = 4,5 mm
Zaključki
V	profilu najdišča Breg so ugotovljene različne spodnjeoligocenske kamnine: konglomerati, peščenjaki (biokalkareniti), sivi laporovci in muljevci s septarijskimi kon-krecijami. Nekatere plasti so polne fosilnih ostankov, tako rastlinskih kot živalskih. V laporovcih in muljevcih omenjenega najdišča so mikrofosili, mehkužci, raki in nekateri vretenčarji. Med slednjimi so najpogostejše ribe, predvsem njihove luske, najden pa je tudi del kosti nekega vodnega sesalca. V istih plasteh so bili pri nas prvikrat registrirani tudi ostanki precej redke rakovice rodu Cte-nocheles (Mikuž 2003).
Najdba dolgega trnastega oziroma plo-ščato-bodičastega ostanka v zelenkastosi-vem apnenčevem peščenjaku najdišča Breg v okolici Cepelj, predstavlja večji del ro-stralnega zoba ribe hrustančnice rodu Pri-stis, imenovane morska žaga (tab. 1, sl. 1). Do sedaj fosilnih ostankov omenjene ribe v Sloveniji še nismo poznali. Med samo deter-minacijo najdbe z Brega v okolici Cepelj smo ugotovili, da so bili manjši deli takšnih zob najdeni še v eocenskih flišnih skladih pri Podgradu (Pavlovec in sod., 1991). Podobna najdba izvira tudi iz spodnjeeocen-skega alveolinsko-numulitnega apnenca nad vasjo Osp.
V	plasti kjer je bil odkrit zob smo našli malo kalcitnega nanoplanktona. Vrste so iste kot v plasti sivega laporovca okrog 10 m višje v profilu. V laporovcu smo našli naslednje vrste: najpogostejša je Reticulofene-stra lockeri Müller, sledijo Coccolithus pela-gicus (Wallich), Pontosphaera multipora (Kamptner), Reticulofenestra pseudoumbili-ca (Gartner), Cyclicargolithus floridanus (Roth et Hay), Zygrablithus bijugatus De-flandre, Micrantholithus sp., Dictyococcites bisectus (Hay, Mohler et Wade) (tab. 2, sl. 19). Poleg avtohtonih vrst se pojavljata še dve iz zgornje krede presedimentirani obliki: Mi-cula concava (Stradner) in Watznaueria bar-nesae (Black).
Po ugotovljeni nanoflori lahko plasti sivega laporovca uvrstimo v nanoplanktonsko biocono NP 23 (biocona Sphenolithus predi-stentus), kar časovno odgovarja srednjemu kiscelliju v Paratetidi oziroma rupeliju v Te-tidi. Plast z zobom, ki je pod laporovci pa je nekoliko starejša, vendar še vedno znotraj iste biocone.
Oligocene^ sawfish from Breg near Ceplje, Slovenia
Conclusions
In section of the Breg locality various Lower Oligocene beds are exposed: conglomerates, sandstones (biocalcarenites), grey marlstones and mudstones with septarian concretions. Several beds are rich in fossil remains of vegetal and animal origin. In marlstones and mudstones occur microfossils, molluscs, crabs and some vertebrates. Among the latter fishes are the most common, especially their scales, and also a bone fragment of an aquatic mammal was found. In the same beds also remains of relatively rare crab of genus Ctenocheles (Mikuz 2003) were first registered in Slovenia.
Find of the long thorny, or platy-prickled remain in greenish-grey calcareous sandstones in the Breg locality near Ceplje represents the larger part of rostral tooth of cartilaginous fish of genus Pristis, called the sawfish (pl. 1, fig. 1). Fossil remains of the mentioned fish were till now not known in Slovenia. During determination of the find from Breg we discovered that smaller fragments of such teeth were found also in Eocene flysch beds at Podgrad (Pavlovec et al., 1991). A similar find came also from Lower Eocene limestone with alveolinas and nummulites above the Osp village.
In bed with the tooth also some calcitic nannoplankton was found. Its species correspond to those in the bed of grey marlstone about 10 m higher in the section. In marlstone the following species were determined: the most frequent is Reticulofe-nestra lockeri Müller, follow Coccolithus pelagicus (Wallich), Pontosphaera multi-
pora (Kamptner), Reticulofenestra pse-udumbilica (Gartner), Cyclicargolithus flo-ridanus (Roth et Hay), Zygrablithus biju-gatus Deflandre, Micrantholithus sp., Dictyococcites bisectus (Hay, Mohler et Wade) (pl. 2, figs. 1-9). Next to autochtonous species occur also two forms redepo-sited from Upper Cretaceous: Micula concava (Stradner) and Watznaueria barnesae (Black).
According to established nannoflora the grey marlstone beds can be attributed to nannoplanktonic NP 23 biozone (Sphenolit-hus predistentus biozone) corresponding to Middle Kiscellian in Paratethys or Rupelian in the Tethys. The bed with tooth bellow the marlstones is a little older, but still within the same biozone.
Zahvale
Prof. dr. Simonu Pircu se zahvaljujeva za prevode v angleščino, Marijanu Grmu pa za izdelavo situacijske skice najdišča in izdelavo table z nanoplanktonom.
Literatura - References
Blot, J., 1969: Systématique. In: J. Piveteau, Traité de Paléontologie, Tome^ IV. Gnathostomes, Acanthodes, Placodermes, Élasmobranches. -Masson et Cie, 703-781, Paris.
Cappetta, H., 1987: Chondrichthyes II. Me-sozoic and Cenozoic Elasmobranchii. In: (Editor H.-P. Schultze), Handbook of Paleoichthyology, Vol. 3B. - Gustav Fischer Verlag, 1-193, Stuttgart, New York.
Mikuž, V., 2003: Prva najdba rakovice rodu Ctenocheles (Decapoda) v oligocenskih plasteh Slovenije (The first finding of the crab Ctenoche-les (Decapoda) in Oligocene beds in Slovenia). -Geologija, 46/1, 89-92, Ljubljana.
Tabla 1 - Plate 1
1 Pristis sp., rostralni zob, zgornja stran, Breg pri Cepljah, velikost 164 x 23 x 15 mm Pristis sp., rostral tooth, dorsal view, Breg near Ceplje, size 164 x 23 x 15 mm
Müller, A. H., 1966: Lehrbuch der Paläozo-ologie, Bd. III, Vertebraten Teil 1. Fische im weiteren Sinne und Amphibien. - Gustav Fischer Verlag, 638 s., Jena.
Pavlovec, R., Pavšič, J. & B. Zarnik, 1991: Nekaj redkejših najdb v flišu. - Proteus (1991/1992), 54, 33-36, Ljubljana.
Premru, U., 1983a: Tolmač za list Ljubljana L 33-66. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, 75 str., Beograd.
Premru, U., 1983b: Osnovna geološka karta SFRJ Ljubljana 1:100 000. - Zvezni geološki zavod Beograd, Beograd.
Smolik, h. W., 1967: Živalski svet (prevedel Alojz Sercelj). - Državna založba Slovenije, 769 str., Ljubljana.
Stromer, E., 1905: Die Fischreste des mittleren und oberen Eocäns von Ägypten. - Beiträge Paläont. Geol. Österreich-Ungarn Orients, 18, 3858, Taf. 15-16, Wien und Leipzig.
Vse slike so pod navzkrižnimi nikoli z enako povečavo
(All photos between crossed nicols with the same enlargement)
Fotografije (Photos): Vasja Mikuž in Jernej Pavšič
Tabla 2 - Plate 2
1	Dictyococcites bisectus (Hay, Möhler et Wade)
2	Coccolithus pelagicus (Wallich)
3	Pontosphaera multipora (Kamptner) 4-6	Reticulofenestra lockeri Müller
7-8	Zygrablithus bijugatus Deflandre
9	Micrantholithus sp.