16. šíev. V Novem mestn 15. avgusta. 1886. Izhajajo 1. hi 15. vsacega meRcea. Cena jim je za celo leto 1 gill., za f)ol Icta 50 kr. — Naročnino in dopise sprejema J. Krajee v Novem msstu- Kdor fell kako oznanilo v^DoIenjake Novice" natisniti dati, plaća za vsako vrato z navadnimi črkami 8 kr. za eukrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v Ljubljaiii je imelo áné 5. avgusta 1886 ob 3. uri popoln-dne svojo 2. sejo. Navzoíiii so bili vsi odborniki razTen jednega v toplicah bivajoiega. Vsled sklepa odborovega v 1. seji izvršili so dotični gospodje svoj nalog. G. Iv. Hribar prebere oklic do slovenskega občinstva, g. Svetet uavod in pouk za ustanovljenje podružnic. G. Vrhovnik je po tajništvu že izročil spis o družbi ss. Cirila in Metoda. Vse to se bo primerni poti v vež tisoČ izvodih spravilo mej naŠe ljudstvo. Tajnik prečita zadnji zapisnik. Dr. Vosujak poroia o doposlanih denarjih. Odbor sklene ustanoviti „otroško zabavišče" T važnem mestu na Slov. Štajerskem ter privoli za to potrebno vsoto. Neki odbornik se pooblasti, da par nabiralnic preskrbi za jeden kraj na Štajerskem, ki se je za to oglasil. Odbor sklene podružnicam poslati oklic, naj z veselicami ali predavanji skušajo množiti prihodke, ker brez izdatnih dohodkov bi družba ne dosegla svojega namena. Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina, na kateri Todstvu jjaznanijo svoje ofîcîjahio ime (kakor so ai ga v pravilih izvolile), staluo načd-ništvo, število udov itd. S tem se jim bo ob jed-nem olajšalo uradovaiije in se bo omogočila točna registratura vseh podružnic. Nekaj podružnic dozdaj niti ni redno prijavljenih glavnemu vodstvu. Ustanovitev dveh podružnic, v Podgradu v Istri io v Sempasu na Goriškem, vodstvo radostno vzame na znanje, želeč, da jih rodoljubi i po drugod hitro snujo, kjer se le vsaj 20 letniii članov zglasi. Se jedenkrát opozarjamo, da naj podružnice dopisujejo pod naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Domaoa obrtnija na Dolenjskem. Domačo obrtnijo ali industrijo imenujemo iz-deb vanje raznih reči, katere sicer rokodelci delajo, a so se tudi kmečki ljudje poprijeli, iu sicer radi tega, ker rokodelcev bilo ni, in ker je kmet iu njegova družina sam dosta časa imel, da je po zimi ob slabem vremenu in po noČi se tega in onega lotil. Premalo zemljišča ali pa nerodovitno zemljišče ga tudi rediti ni moglo ; zato se je lotil še nekakošnega rokodelstva, ki je pa samo njegov postranski zaslužek, kateri tudi ui davku podvržen. Leseno robo izdelujejo v ribniškem, kočevskem in v laškem okraju. Delajo škafe, čebre, sode, kadi iu drugo posodje, največ po zimi in spomladi. Les nakupujejo v gozdu, kjer ga na doge zrežejo in potem doma izdelujejo. Iz lesa pa tudi rezlajo: žlice, lopate, cepce. Izrezujejo pa v gozdu in doma kadunje, neSke iu razno poeodje za žito. Lesene obroče so v teh krajih ugibali v prejšnjih časih 2 roko, zdaj imajo v ta namen valarje-stroje, lesene in železne. Delajo pa razne obode za škatlje, sita in rešeta. Leseuih obroČev in obodov se v ribniškem okraju naredi do 300.000 iu pa do 125.000 rešet iu sit na leto. Okoli Sodražice, Zadolj in Zamosteca (v laškem okraju) delajo tudi lesene sklede in pladue, kjer se tudi nekaj pečajo •/, leseno robo. Iz kočevskega okraja so izvažali neobdelane i>alice in jib požiljali T tuje dežele, od koder so potem izdelane palice za sprehod v Avstrijo prihajale. Nekaj lesne industrije je tudi v črnomaljskem in metliškem okraju. L o n č a r i j a je v ribniškem okraji (posebno Dolenja vas) znatna, a menimo, da je to bolj samostalna obrtnost nego postranski zaslužek pri kmetijstvu. Pletenje košar je po nekaterih krajih na Kranjskem imenitna domača industrija. Začetkoma so pletli koše, jerbase in enake reči le za domačo potrebo, a zdaj se že te robe proda precej v druge kraje. Na Dolenjskem pa se s tem pečajo menda le v ribniškem okraju nekoliko. Sibe, vitre dobé iz vrb, ki rastó ob bregovih Save, Ljubljanice iu drugod. Po poročilu kranjske kupčijske in obrtne zbornice od 1. 1875 izdela se na Kranjskem ua leto kacib 15.000 košar iu košaric, ki so vredne do 15.000gold.(? Vr.)Ta stroka domače industrije pa bi se Še vse bolj povzdignila, alio bi ljudje znali umno izrejati prave vrbe in fine košare izdelovati. To bosta učila naše ljudstvo dva gospođa učitelja (Cepuder v Litiji in Funtek v Št. Vidu pri Zatičini), ki sta se na Dunaji učita umne vrboreje. Gospod Funtek je že začel učiti. Prosili bi njega in slavni deželni odbor, ki ga podpira, naj bi hodil učit Še po druzih farah, kedar jih bode v St. Vidu izučil. Slamnate jerbase, Štoije izdelujejo v vaseh pod ijubljanO) posebno v Smarški fari. Okoli Ljubljane proti Vrhniki naredć posebno veliko brezovih metelj. V vel. laškem okraju zobnike (Zahn-Btocber) pa male dvokolnice. Ker seBelokranjci in Kočevaiji oblačijo največ v belo platno^ zato je v kočevskem, črnomaljskem in metliškem okraju izdelovanje platna imenitno delo. Krtače in čopiče izdelujejo menda kot domači obrtnijski izdelek tudi v ribniškem okraju. V zatiškem okraju delajo robce ali rute za glavo in za žep in jih lepo obrabijo ali vezejo (stikajo). Po vsem Dolenjskem, kakor sploh po Kranjskem delajo po zimi orodja, katerih potrebujejo pri kmetijstvu in gospodarstvu, recimo : vile, grablje, razne ročaje, cepce, piužna in druga kolesa. Tako robo tudi vozijo na bližnje in daljne sejme. S tem, kar smo navedli, smo pa tudi vse povedali o dolenjski domači industriji, ki nikaltor velika ni in velikih zaslužkov našim ljudem ne daje. Tako je torej pri nas, velika, mala in domača obrtnija majhna; nerazvita in le v povojih še. Ali je potrebno, ali je mogoče in kako bi bilo mogoče, da bi se obrt po Dolenjskem povzdignil, o tem bomo govorili v prihodnjem spisu. Prosimo pa, nase častite bralce, da bi nam poročali o domači obrtniji, ki je v tej ali unej fari doma. Mi nimamo dovolj znanja, da bi o vseh župnijah in okrajih pravo in resnično poročali. Kar smo tu povedali, posneli smo iz knjige, ki je reČi popisovala, kakoršne so bile pred 15 leti že. Od takrat se je pa že veliko spreobrnilo. V nekaterih vaseh so morebiti opustili že takrat navadno domačo obrt, v drugih krajih pa se morebiti poprijeli novega obrta. Tudi bi nam vstreženo bilo, da se nam poroča, a!i se ljudem obrt splača^ in Če se ne; kaj zadržuje, da ljudje svojih izdelkov v denar spraviti ne morejo. Trtna uâ. Ta strašna uničevalka vinogradov bojda že tudi po Halozah začne izsesavati trtne koreninice. Na Bizeljskem je že več sto oral popadenih, mnogi vinogradi so se posušili, drugi le še hirajo, brez grozdja. Kavno tako na Kranjskem, kjer se je sicer še le predlanskim našla trtiia uš, pa se širi gotovo že dalje časa. Sredstva proti trtni uši ni nobenega, to so pokazale razne skušnje na Francoskem, kjer je četrti del vseh vinogradov že uničen in povsod^ drugod, na primer na Ogerskem, Italijanskem, Španjskem itd. Naš trs se posuši, kedar ga trtna u5 napade, prej ali slej, naj se mu še tako dobro priguoji in naj se zatira z žveplovim ogljikom. Ako si hočemo ohraniti vinograde, opuščati moramo domači trs in zasaditi ameriško trsovje. To je dognano i» na Francoskem, kjer to storé, že imajo 60.000 do 70.000 oral zasajenih z ameriško trto. Takih trt pa je več plemen. Podobne so si v tem, da jim glodanje trtne uši ne škoduje menda zato, ker so se v Ameriki nanje privadite. Sicer pa so trsi različni, kakor naši domači, so beli in rdeči in vrh tega še taki, kateri ne dado dobrega grozdja, temuč se morajo požlahniti. Takšen trs je riparija, ki slovi za najbolj stanovitnega. So ])a tudi trsi, ki dajejo vino, ne da bi jih trebalo še te požlahtuiti, na primer : trs York-Madeira, Ciintor, Otelo, Jaguez itd. Vino je rdeče ali črno, ima s početka okus, kakor vino iz znane trte izabele, po pretakanju pa se zboljša in je prav pitno. Na Dunaji smo letos, ko smo zborovati za-stran ravnanja proti trsui uši, poskušali rdeče vino iz ameriške trte Jaguez, 5 ali 6 let staro in vsem je dopadlo. Pri tem posvetovanju se je tudi sklenilo, prositi vtado, da naj ona skrbi za take velike trsnice, iz katerih bi vinorejci dobivali ameriške trte ali vsaj šibe zastonj ali po nizki ceni. Kajti ne le v krajih, kjer je že trtna uS, naj še sadé taki trsi ampak tudi tam, kjer se dozdaj še ni našla trtna uš, moramo se pripravljati na njeni prihod. Vsak vinogradnik naj vsaj nekaj ameriških trsov zasadi, da bo v slučaju, ko se bhža trtna uS, že imel trse, iz katerih bo jemal rozgve za novo zasajenje.^ Na Štajerskem ima viuorejska šota v Mariboru ameriško trsnico, pri Slovenski Bistrici napravili so si tudi tako trsnico, na Bizeljskem je Že precej ameriških trsov zasajenih. Za Kranjsko je vlada letos napravila trsnico pri Kostanjevici in uložiti dala 38.000 trsov, toda skoraj samo riparie, ki se mora požlahnjevati, Icar bo težavno za vinogradnike tem bolj, ker se tak požlahnjen trs ne sme pogrobati. V Ormužu ima gosp. dr. Geršak vinograd zasajen s trto Yorko - Madeira, ki je po izreku profesorja Roeslerja obstoječa proti trtni uši in ki daje Itrez cepljenja rdeče, še dovolj okusno vino. Le cena za šibe (-t do 5 gî. za 100) zdi se nam previsoka. Ker v Ormožu še ni trtne uši, smejo se šibe razpošiljati na vse kraje, vko-reuinjeni trsi pa se ne smejo nikamor pošiljati. K vsem nadlogam zadela je vinogradnika še krivica, da mora od vinogradov sitno velike davke plačevati in da tako obdačenje bi po prejšnjih postavah tudi tačas ne ponehalo, kedar je vinog ad od trtne uši uničen. Še do letošnjega leta morati so vinogradniki odrajtovati davek od svojih po trtni uši posuSenih vinogradov, kakor da bi jim dona-šali polne sode vina. Leta 1885 pa je vendar sklenil državni zbor, da se od takih opustošenih vinogradov plaiSuje davek le za tisto kulturo, za katero odslej rabi lastniku, na primer za pašo, njivo, goEd, travnik. Ker se je pri posvetovanji te postave vlada ustavljala, da-si so jo gorko priporočali posUnci iz viuorodmh krajev — govoril je za njo tudi pisatelj teh vrstic, — bati se je bilo, da ne bode potrjena. Toda sklepom poslanske zbornice je pristopila tudi gospodska zbornica, in cesar je dué 27, junija 1885 potrdil postavo. Proglašena pa je bila v državuem zakoniku Še le 5. jauuvarja 1886 z dodanimi uredbami tiiianC-nega miniBterstva. Ker je ta postava prav imenitna za vinorodne kraje, kjer že razsaja trtna u§, sploh pa bo s časom koristna za vse vinogradnike, hočem i-az-kladati važnejše določbe, da se bodo vedeli vinogradniki po njih ravnati in ne bodo po nepotrebnem plačevali višjih davkov; (Koncc pdhodnjíĚ,) Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Važnih političnih dogodkov ni. Vsi imenitni in visoki gospodje, ki imajo v politiki odločivne besede, bivajo v tem času v kakih toplicah. Tu se razgovarjajo o dálnem delovanji. Tudi naš in nemški cesar sta se sešla v Gastajnskih toplicah dné 8. t. m. Narod je vladarja navdušeno pozdravljal. Časopisi ugib-Ijejo po svoje, kaj se bodeta dogovorila visoka gospoda in njih ministri, ki ju spremljajo. Upajmo, da nam je ta shod porok miru. V 15. dan avgusta bodo v Budapešti pričeli praznovati dvestoletnico, da je bila leta 1686 Turliom vzeta Rudinifska trdnjava. Dné 1. avgusta pa so imeli tu ljudski shod. Ob tej priliki so nespametno Čvekali o avstrijski armadi. Vendar le jib je ta pred dve sto leti rešila turškega robstva. Ako bi bili ostali pod turškim jarmom, javeljne bi bili dosegli to stopinjo omike pa tudi oholosti naši Ogri. Bili bi jednaki ubogi raji v Bosni in Hercegovini, katerim je svobodo prinesla pred nekaj leti še le naša vrla armada. Štajerski Slovenci so imeli v Sevnici dné 9. avgusta volilni shod. Navzoči so izrekli zaupanje svojemu dež. in drž. poslancu Vošnjaku in Jermanu. Tudi so jednoglasno sklenili resolucijo, naj delajo slov. državni poslanci skupno na to, da se zopet odstrani povišana šolnina na srednjih šolah, upelje pa naj se davek za borzo, špirit, tobak in plin. Kolera po Trstu in okolici osobito v liie-manjih, Socergi, Barnobicah in Fija-n o n i Še vedno zahteva svojih Žrtev. V Riemanjih je umrl za kolero tudi ondotni župnik. — Jedni žalostni glasovi o koleri dohajajo tudi še iz Reke. V Ulanovem v Galiciji je pogorelo v teku desetih minut 200 poslopij, vež nego 400 ljudi je brez strehe. Te dni se je odpeljal iz Dunaja vlak z romarji, ki so se podali na sloveČo božjo pot v Lurd na Francoskem. Tudi nekaj Slovencev iz Kranjske in Štajerske se je vdeležilo te božje poti. Kaj je novega po širokem svetu? Na Irskem delavci zopet rogovilijo. Na otoku Tirce so se ljudje uprii. Povod je agrarno vprašanje. Aagležka vlada je poslala tje veliko vojakov, da zaduSe upor. Na Srakem ne bode dotlej mirii, da vlada istinito vstreže željam zatiranega naroda. Iz črnegore se poroča, da so se Črnogorci in Turki zopet nekoliko skavsali ob reki Tari. Povod je bila meja, katero je komisija odločila Črnogorcem, Turki bi jo bili pa radi nazaj dobili. Iz Carigrada se poroča, da je nekdo streljal na velikega vezirja, vendar ga ni zadel. Baje so mu po krivici uradniki ugrabili imetje. To ga je napotilo k temu Činu. Že smo omenili, da nemški CBSar biva na Avstrijskem. V Heidelbergu so te dni praznovali petstoletnico ondotnega vseučilišča. V Fuldi pa so se zbrali nemški Škofje dne 8. avgusta k zborovanju, da se posvetujejo o cerkvenih zadevah. Iz Rima poročajo časopisi, da so sv. oče podpisali pogodbo, vsled katere bode imela cerkev svojega zastopnika v Pekingu, glavnem mestu kitajskega cesarstva. Tudi po Laškem zlasti Florenci se zopet prikazuje kolera. _ Gospodarske stvari Poduk našemu kmetu. Zboljšuj pašnike! Po naši sicer lepi domovini imamo vendar strašno slabe pašnike, od katerih nema ni človek ne živina ničesar. V njih večkrat ne raste drugo, kakor kakošen malovredea grmiček in kakošna strupena rastlinka. Pašniki se s tem zboIjSujejo, da se nepotrebno grmičje in robidje poseka, toda okolo pašnikov se za ograjo lehko pusti in še navlašž zasadi dobro in koristno grmovje. Po pašnikih naj se odstrani vse kamenje, ki se pa lehko porabi za ograjo ali za staje. Škodljive rastline naj se izkopljejo in sežg<5. Razumen kmetovalec naj gleda tudi na to, da pastirji na pašnikih lenobe ne pasejo namesto živine. Priden itastir ima ua. paši veduo dosta dela; naj paxi na živino, a naj tudi pašnike snaži. V nekaterih krajih imajo pastirji na dolgih palicah nasajene, mak motike, s katerimi plevel izkopavajo, stopinje za živino poravnavajo. Posebno so kravjeki za pašnike zelo škodljivi, ako se skoro ne razbrskajo. O zboljĚanji pašnikov z posebnim ozirom na Dolenjce govori g. V. liolirmann (dolenjski rojak) pristav na slapski Šoli, ki je izkušen in uČen mož v teh zadevah, v „Kmetovalcu" sledeče važne besede: „Vsaj se pa res živina po naših gmajnali le revno pase in redi. Da! V večini naših razmer lahko rePemo, da je ravno toliko vstrežeoo živini, če jo gonimo po koniani zimski hlevski reji na pašo, kakor da bi se šlo „iz dežja pod kap". Navadno imamo radi naše nebrižnosti in malomarnosti gmajne, ki so le piílo obraščene s pritlično travo tako, da žival komaj muli. In še ta trava nima nobene spodraSČljivosti, sosebno Če je leto suho. Šopiri se in gospodari po teh gmajnah pa vsakovrstno pritlično grmičje, kakor brinj, črni trn i. t. d., potem sitna in škodljiva plevelna zelišča, kakor gladež, osat, pndlesk itd. Kjer je pa lega pašnika niočvlnia, rodé se zopet na škodo le kiale trave, kakor ločnice, biči in razne druge Ojstrice. Huša je toraj jako revna in postaja leto za letom slabša. Ni se nam tegadel čuditi, da se živina po takih praznih gmajnah le revno preživi, vsaj so iste v pravem pomenu besede le gole „pnšče" — zemljišča, za kojih obdelovanje in oskrbovanje se živ človek ne briga. Na íAkib pašnikih se živina le v prvem času paše malo boljše počuti, ko pride namreč iz zaduhlega hleva in pičle zimske reje na prosto, na sveži zrak in do friSne traTe. Prvi čas se še tudi parkrat najé, pozneje pa navadno le lačna sètn ter tjè tava in hodi laČna domu, to še posebno, če je poletje suho. S takim tavanjem pa zgubi živina res na mlečnosti in shodi le rušo, da je še manj spodraSČljiva. Te gmajne pa niso le na sebi — to je, v dajanji užitka — toli revne in slabe za pašo živine; marveč se tej nepovoljnoati pridruži Še nespameten način njih porabe za pašo. Tu se nažene vsa molžna domača živina na kup : goveda, konji, prešiči, ovce, gosi itd. iii prepušča vse nedoraslim otrokom v varstvo in nadzorovanje! Kaj so temu posledice ? Nerazumni otroci kot pastirji ae po gmajnah le zbirajo sebi v zabavo, mesto da bi varovali živino. Vsako drugo početje jim je mar, le živina ne! Tu se igrajo, razgrajajo, se pohujšujejo, preklinjajo in navadijo vseh slabih nrav in napak, ki rade obvisé in kvarijo pozneje doraslega človeka; tu kurijo in se vadijo krasti, kar jim je pri roki, kakor koruzo, krompir, sadje i. t. d. — s kratka, naše gmajne so prava zavetišča za pohujšanje otrok. Živina pa sama na sebi prepuščena sili in vhaja rada po naravnem nagonu na bližnje seno-žeti ali njive v škodo, ker jih popase. In naj jo ugleda pastirček ! To ti vpije, preklinja in neusmiljeno pretejia ubogo in nedolžno žival! kar bi sam zaslužil, prenašati mora žival. Na ta način se strari le škoduje! Kolikokrat ne izvirajo tudi sovraštva med sosedi in pravde radi tega? Taka pasa ne prinaša primernega dobička! Količkaj skrben kmetovalec se pa tudi ne more in ne sme z užitkom iz današnjih gmajn zadovoljiti ! Osobito način porabe naših gmajn nas kaže pred svetom še jako zaostale v splošnem napredku. Kako pa zares te prazne in v nekaterih krajih toli obsežne gmajne žalijo srce zavednega človeka, sosebno tajca, ko pride v naše kraje. ĆudeČ vpraša se vsak, je li to mogoče, da se še dandanes toliko slabo obdelanega in slabo vporabljenega sveta v nas nahaja, ki bi lahko dajal, Če bi se umno obdeloval, prave in lepe dohodke? In pritrditi mu moramo! Daljo prihudajii. Vinska trta. „Vinograd obdervati Slovenuu vsak'ina zoati ; Kdor delal prav ne bó. Naj pije pa vodó." Vinska trta je grm s kolenčastimi vejami, katere se spenjajo s svojimi žvegeljnu podobnimi cočicami (vilicami) po drugem grmovji in drevji, Če ji ni Človek nalašč za to kola postavil. Listi so dolgo peceljnati, okroglo črčasti, 3 — 5 krpi. neenako in debelo napiljeni; spodaj so kosmati, dokler so mladi. Mali, rumenkasto zeleni cveti izrastó v gostih kitah, diše prijetno, resedi podobno ter imajo peterozobčasto čašo in pet venčevih lističev, ki pa imajo to čudno posebnost, da niso pri dnu zrasteni, kakor je to pri drugem cvetji, ampak pri vrhu. Venec čepi tedaj na vseh petih prašni-kih in na pestiči, kakor okrogla strešica. — Plod (jagoda) je dvojno- do četverosemensk (pečkast), vrlo sočnat, vrezno sladek in navadno podolgovat. Po barvi je grozdje ali rumenkasto, aveUo zeleno, rudečkasto ali pa modro. Vinika ali divja vinska trta je posebno pripravna za vrtne utice in za zakrivanje golih sten. Jagode so ji zeló trpke. Prvotni dom obče priljubljene vinske trte je Azija. Že Noe je pripravljal iz njenega ploda pijačo. V južnem Kavkazu nahajajo se še dandanes najlepše in največje trte (tudi podivjane), na katerih izrastejo grozdi po 5 do 7 kg. težki. Podnebje ji tam posebno ugaja, ker jo orjaško pogorje varuje severnih vetrov, v tem ko okoli ležeča morja po letu vročino izmanjšujejo ; kajti ta plemenita rastlina pozebe v trdej zimi in usahne v prehudej vroĚini ; tedaj ljubi najbolj zmerno podnebje, vroiSi in mrzli pas pa sta ji pogubna. V Evropo 30 prinesli FeniSani vinsko trto iz Azije in sicer ua južno Francosko že 600 let pred Kr., iia Gržko pa okoli 180 1. pred Kr., od koder se je raznesla po Italiji. Rimski cesar Domicijan je bil sicer prepovedal trto, a dobri cesar Prob, Id je sam rad viuo pil, zapovedal je nasaditi jo za Kenom in po Panoniji. Takrat so jo zasadili po Slovenskem, Hrvatskem, Ogerakem in Srbskem. — Vinska trta ima tudi muogo sovražnikov; skoro najhujši je trtna nš, ki je pokončala že mnogo goric. Da se iie bi sirila ta ákodliivka, razglaSena je državna postava s 3. aprila 1875. Kjer in kadar se iiaSuti ta kvarljiva žival, povsod in vselej treba povedati okrajuemn glavarstvu, katťiro pošlje vešče može, da pregledajo in preiščejo. Ako se jim zdi nevarno, prepovedo trsje izvažati ter, ako je treba, ukažejo viuograde razsaditi in trte poruvati. Kadar je tako, plača se gospodarju za kvar odškodnina, katero mu zložijo vsi vinogradniki njegove dežele. (Ali to že ni zdaj veČ običajno. Vinograd se prepusti svoji osođi. Koliko znajo učenjaki do zdaj, kaže od trtne uši napaden vinograd zasajati z amerikauskimi trtami. Te dui je bilo na Dunaji zopet posvetovanje imenitnih moŽ o tej nesreči. K temu posvetovanju je bil povabljen tudi deželni odbornik kranjski, g. dr. Vošnjak, kterega spis že danes prinašamo. Vredništvo.) Piše se nam: Izpod Kamniških planin 9. avg. — Ljubi Dolenjci! Večkrat sem van že kakošuo povedal. Zato bi pač ne bilo prav, ako bi vas pozabil sedaj, ko nisem med vami, ampak bivam za nekaj časa med vašimi dobrimi prijatelji — krepkimi Gorenjci. — Pa kaj naj vam napišem zanimivega? Skoraj ne vem; ali kaj se bode le nažlo. Prehodil sem lepe kraje od Kamnika do Tržiča. Posebno mi je dopala velika pridnost tukajšnjih prebivalcev: delajo ti rea kakor črvi od zgodnjega jutra do pozne večerne ure. Marsi-kacemu Dolenjcu bi bili lahko v krasen izgled. Pridna roka pa dobro srce, prijatelj, so tiste čudodelne reči, ki človeku pripomorejo k pravej sreči. In res je videti, da so todi ljudje precej imoviti. Le nekaj sem zapazil, v čemur jih vi Dolenjci, nikar ne posnemajte : — tisti vragovi „Snops" se popiva pri mnozih preveč črez mero. Pripovedovalo se mi je, da je spravil že veliko prej trdnih hiš na boben, veliko gospodarjev v zgodnji grob iu nekaj fantov v ječo. Pač žalostno! — Govejo živino rodć večinoma doma prav dobro in imajo res lepo — dokaj lepšo kakor Dolenjci sploh, ki jo le preveč postijo — na paei. L, Kovač, trgovec; J. Knave, župan; J. Gre-goriiič, J. Krdia, posestnika, in M, Benčina, trgovkinja ; iz Drage pa gg. : Fr. Kadunc, župnik, P. Turk, Župan; A. Turk, V. Turk, B. Turk in J. Milielič, posestniki. Razven navedenih 12 ustanovnikov je vpisanih tudi 63 letnih udov in 74 podpornikov. Do sedaj nabrana vsota znaSa 183 gld. 90 kr., od katere se je že odposlalo družbi Bv. Cinla in Metoda v Ljubljano 179 gld., torej ostaja se znesek 4 gld. 90 kr. Iz teg» kratkega podatka se lahko razvidi, da je vsota, nabrana v našem kraji v primeri z doneski dru-zih večjih krajev, imajoČih ugodnejše materijalne razmere, res precejšnja. (Iz Mokronoga.) Pravila poddružnica družbe sv, Cirila iu Metoda za Mokronog je c. kr. ministerstvo odobrilo. Pristopilo je temu društvu že precej udov iz Mokronoga in okolice, a upati je, da jih v kratkem pristopi še kaj več. V odbor bili so voljeni gospodje: Anton Zore, župnik prTOsednikom ; dr. Fran Škofic, blagajnikom in Andrej GrSar, tajtiikom. (Umrl) je po kratki bolezni g. JagriS, C. kr. okrajni glavar v Ćrnomlji. (Iz Šmartna pri Litiji.) Naša požarna bramba je priredila v dan 1. avgusta tombolo. Treme se je eicer kislo držalo, a proti petim popoldne 88 je Gorenjec Že smejal — in ljudstva se je zbralo lepo Število ; to kaže čisti dobiček 220 gld. 16 br. Menda ne bo dosti več primanjkovalo, kajti nova brizgalnica se bode kmalo naroČila. Stala bode z vso pripravo do enajat sto gold Ko, saj dobra brizgalnica je tudi res potrebna. (Iz Toplic) ae nam poroča: Zadnjo nedeljo 8. t. bil je za naše mirno kopališče jako Tesel dan : Novomeška meSčanaka straža prîmar-širala je k nam v polnem orožji in eè svojo izvrstno godbo. Dopoludne so imeli vrli stražani na trgu pod milim nebom sv. miSo in domači kakor i kopeliii gostje občudovali so o tej priliki Btrogo vojaško kretanje in posebno točno streljanje naših sosedov. Popoludrve bratili so se naši gasilci in kopelni vojaki pri dobri kaplji in slastni pečenki z dragimi gardisti, rekla se je marsikatera domoljubna beseda in slednjič vrtili 80 se sà svojimi izvoljenimi po krepkih zvokih lastne godbe, da je bilo veselje. Prišlo je tudi mnogo drugih gostov iz Novega mesta in Žužemperka in od drugodi in vse je obžalovalo, da so gardisti in njih godba že z mrakom odšli Pa kiij se čj, voj^k mora biti vojak! — Novomeška garda imela bode odslej še veČi pomen, ko bodemo morali tudi osiveli možje v črno vojsko : gardisti nam bodejo dobri učitelji pri vaji v orožji. Toda eno bi se upal pri tem omeniti, mi bi se namreč vsem povoljam privadili prej in lažje v našem domačem jeziku kakor T nemškem, ter bi že zato tudi njim ne škodilo, ko bi imeli tudi slovensko komando. Pa o tem ae Še pomenimo; za sedaj jim od srca kličemo: da se akoro zopet vidimo ! TopUčan. („Dolenjsko pevsko društvo") ima v nedeljo' 15 t. m. popoludae izlet k goapéj Oblakovi v Šmihel. Ker nam vrli pevci in pevke gotovo podadó obilo slastnega užitka, upamo da ne bode miujkalo prijateljev slov. petja tudi iz sosednih krajev. (Z Jesenic ob Savi.) Daé 22. jul. ?o potegnili nepoznanega utopljenca, blizu 24 let starega, ki ai imel druzega na sebi, kakor samo srajco, blizo nad Jesenicami iz Save. {S Krškega.) Znani iskalec starin gosp. PeČnik je pred kratkim našel pri Veliki vasi LeskovŠke fare znamenit rimsk grob še popolnem ohranjen, katerega je meščanski učitelj g. Jos. Bezlaj prav dobro in lepo narisal, da so bili učeni gospodje na Dunaji, kamor so naris poslali, obema lepo zahvalo izrekli. (Volitve v cestni odbor) v Žužemberku 80 se na novo razpisale. (Nesreča), ki se je pripetila koncem julija v Zavriitniku, vasi kake pol ure od Šmartna. V 28. dan julija gre kmetska mati na polje, popustivši speča fantiča, jednega 3, a druzega jedno leto starega, sama doma. Kmalu mej delom zapazi, da se iz hiše gost dim vali. Urno hiti domov ter v svojo žalost zapazi v zibelki jeduoletnega otroka vsega v plamenu. Starši bratec zažgal je bil zibelko. Ogenj so sicer pogasili, a otrok bil je na desni strani grozno sežgan, tako da se mu je videl ves drob. V 30. dan julija t 1. nrarl je ubožČek po groznih mukah. Ta žalostni dogodek bodi vsem starišem t nauk, da ni nikdar puščati otrok brez varatra. (Koruzna uš). Kmetijska poddružnica v Brežicah naznanila je v Gradec, da v ondotnem okraji vsa koruza (debolača) hira in ugiba, ker jo izpodjedajo neke male živalice. Ta živalica, na Štajerskem tiiko tnalo poznana, kakor Še pred nekoliko leti filoksera, je koruzna uš —(Mais-wnrzellaus). Doslej opazovala se je na Francoskem, Italijanskem, Dolenje - Avstrijskem in Kranjskem, kjer je napravila veliko škode. Kjer se je koruzna uš zaplodila, se takoj na koruzi pozna, kajti slednja prične rnmsneti, hirati in ostine neplodna (ne požene sLeržev.) Na Štajerskem prikazala se je koruzna uš prvikrat 1877. leta pri Cmureku in pri Radgoni. — KorUEu» uš nahaja se okolu koruznih korenin. Ako se v okužđni njivi izruje koruza, ki nema niti sterža niti cvetja, in otrese zemlja, vidi se s prostim očesom okolu korenin veliko vijoličastih in rumenih okroglih ušij, z drobnogledom se tudi vidijo drobna jajčika tega škodljivca. Sredstva proti koruzni uši doslej ni druzega, kakor da se koruza poruje in korenine požgo. (Pretep ob novi maši.) Slovenci se povsod veselá, kedar je v fari nova maša. Ponosni so župljani, da so izredili sina, ki bode toliko koristil v firah, kjer bode deloval. Tako so si večinoma mislili tudi Leakovčani, ko so imeli 25. julija novo maso, ktero je daroval 5. g. Vrhovšek. Fantje pa niso bili teh lepih misli. V neki krčmi začeli so se prepirati ; žaudarmi so jih prišli mirit, pa so jih tako napasti nameravali, da je bilo njihovo življenje v nevarnosti. Zato so morali streljati na nj«, in zadeli so 2 fanta tako močno, da sta umrla. — Nesrečni fantje, ki le v prepiru in vinu veselja iščejo ! Smeânica. Dva kmeta pri zdravniku. SlovaSk in niadžarsk kmet se snideta pri zdravniku. Slovaka je nuga bolela, Msdžarja tudi. Dokler ni uebal zdravnik Slovaku bolne noge drgDiti, je ta prevelike bolećine vpil, da je bilo atrah. Na to začne zdravnik nogo Uadžarju drgniti. Itevoi Slovak ae Dapravlja stanico zapustiti, ter misli: tolike bolečine sem trpel, ko je meni noge drgnil, zdaj uaj pa se Madžarja poslušam. Ali glej, Madžar možko tobak puba in ne Črbne ne besedice. Slovak se mu ne more načuditi, ter ga odhajaje popraša: kako da je drgnjenje, ki je njetnu toliko bolečin prizadevalo, tako labko trpel? „Eb-adta!" pravi MadiSar, „misliS li, da sem jaz tako neumen, kot ti? Jaz sem mu dal zdravo nogo drgniti, ne pa bobne." V mesocu juliju v Novotnesto vratujota se pisma: Miebael Spitznogel, Vrtače — Miebacl Seiier, Gurkteld — Frz. Šklekovc, Unser Fritz Gelseukirclicn — JuHo OgriB, Prag — Frana KkmenČiČ. Colored© N, Amerika — Neža Klopčar, Ljubljana — J. Lapajne, Er^ko — Terezija Nacbtigall, na Studenem — Alica Pracb, Smečič St, 12. — Agnes Braidič, Warasdin — Ana Jungviht; Vinkolce — Marie KiedmlíUer, Sellrain — Maria Zupančič, Spodboríta — Urša Kaplan, Cres-niee — Ursa Kenaue, Veliko Mcrasić. Listnica uredništva: Gotp. V. C. G. v Lj. Za to stev. prepozno. — Gosp. Dr. A. K, in A. iz Šp. Prihodnjič. Loterijske srečke. Trtt 31. julija 9 12 73 56 (59 SradBO 7. avgusta 90 48 73 63 57 Dva Tinska soda po 40 vedrov, posebno dobra, Kta na prodaj v Škerlevem pri Št. Rupertu. Laneno seme in oves, tudi norice (beladone) kupuje v vsaki množini Marija Hohrmann v NoTem mestu in [69_2] V. H. Hohrmann, preje Jos. Strzelba v Ljubljani. RuBka cseiiciii ^a biiijai ^ëmm odstrani gotovo vsa kurja očesa, bradavice, žulje in vse nepravilne kožne snovi, in to brez bolečine in nevarnosti. — Cena steklenici 35 kr. — Dobiva se pri JDominih Rizzoli-jUj [71-2] v lekarni pri ,Angelju" v Novem mestu. Za ude bratovIËine večnega po&ešĚenJa svstega ReSnJega Telesa in za tiste, ki prvo sveto otihajilo .opravljajo i. t, d. je posebno priporoílJÍTu mulit-iieua knjiga Ksvb ne%eiM ali Navod pobožno moliti in častiti presTeto Rešnje Telo s trojno ma^o in drugimi naTadaimi moIitTami Spisal Janez Zupančič, župnik Tretji zupet pomnoîenl in zlepâanl natis. Izdajanje knjige „Kruh nebeški" ima dvojen namen, in Bicer r ptvi vrati razširjanje dobre t resnici pripnročonja vredne knjigi, * povzdigo poboi* nosti do najsvotejlega zakramenta; t dmgi vrati jo pa iiati dobitek odloËao v podporo dobrodelnemu „VÍDOenoijevomu druÈtvu", Knjija jo popolon molitvenik za vsakega kristjana in la odlikuje posebno , z bogato zbirko apndbudnih molitov ua £a«t pre-svetcgo lU'ënjegn TelunOi. — ]Novi natid obsega tudi ' „ëestnedrtjeko poboínott iv. Alojzija". Cona jo knjigi vexaiiej r pol unnji 70 kr. ; vao T usnji OO kr. ; vse y Mnji t zlato obrezo t gl. 20 kr. Katoliška bukvama v Ljubljani , [4S-3] Stolni trg itev. 6. Svarilo. Krr D« poit vDoJnin Inenotn SItbIkI atrojl (atsilBO) toda HiaWJii« kot moji, oA takajiajrc« prodajajo, ■varim vaaki^Ka Snatlteca kape» ou ten »e preTa- riti pnatltl. S> C i« cd E «D rt -i» Šivalni stroji. Najboljši Howe-, Singer in Cirkutar Šivalni stroj) % 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 gl. naprej. Da Nil niDji iiTalni atr«jt ^osrlino dobri, luj» lititi lastili iLDpci pričati. Uteri jih ž« Id dti 18 let raHjo. Šivalni stroji. eo J. OGOREUTZ, v Novem mestu. [a-sj C CD ïâ rt « 73 « Federn Matrazen Tudi pi-odaja od 7 do 8 gld, lesena Fadern Hatraie od glv. c. k. priv. tovarne ia Dunaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma nadouiei^tnjejo. CO o. a» -I s 3t p) i-h p Nt Federn Matrazen Odgovorni urodnik, izdajatelj iu zuložnik J. Krtijoo. 14 lot Btar z dobrimi spriûevali. zmožen slovenskega iu nemškega jezika, vaprejme so takoj v prodajalnici mešanega blaga pri _Avgust Kunc-u v Črnomlji. im fiaromeato. — Ňatiauit J. Krajoc.