IZHAJA VSAK ČETRTEK UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK UST Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1671 TRST, ČETRTEK 8. DECEMBRA 1988 LET. XXXVIII. Alpe - iadran razmišljanja ob jubile ju Navadno zelo radi praznujemo jubileje, posebno društev, ustanov, pevskih zborov in revij, prosvetnih zvez, časopisov itd. Vsekakor pa je res, da prav jubilejne svečanosti marsikdaj nudijo prepotrebno osnovo za razmišljanja o vsem tem. Nedavno smo slavili jubilejno obletnico mednarodne zveze dežel oziroma republik Alpe-Jadran, ki povezuje med seboj dele različnih držav omenjenega področja, zlasti nekdanje Srednje Evrope. Te so: iz Jugoslavije republiki Slovenija in Hrvat-ska; iz Avstrije deželi Koroška in Štajerska; iz Zvezne republike Nemčije je Bavarska; ena obmejnih dežel Madžarske; iz Italije pa dežele Furlanija-Julijska krajina, Tridentinska-Južna Tirolska, Veneto in Lombardija. Vsekakor zanimiv izsek iz držav zahodne, vzhodne ter politično neuvrščene Evrope! Na posebnih slovesnostih so se zato zbrali v Benetkah predstavniki vseh teh dežel in republik, med drugimi tudi najvišji državni in vladni predstavniki, tako predsednik republike Cossiga in zunanji minister Andreotti za Italijo, podkancler in zunanji minister Mock za Avstrijo, državni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar za Jugoslavijo itd. Kaj nam lahko danes vse to pomeni? Kakšno vlogo naj igra ta zanimivi organizem v širšem sklopu evropske integracije? Na ta vprašanja ni seveda lahko odgovoriti v nekaj besedah. Združenje Alpe-Ja-dran namreč odigrava posebno in ustvarjalno vlogo v procesu povezovanja politike medsebojnega sodelovanja in prijateljstva prej omenjenih dežel skupnosti. Ko smo pred kratkim poslušali koncert edinstvenega orkestra mladine Alpe-Jadran, smo lahko prav mimo glasbenega poustvarjanja in predvajanja skladb glasbenikov iz tega širokega kulturnega prostora, ki vključuje germanska, slovanska in romanska ljudstva, najbolje zaobjeli duhovni pomen take povezave. Himna Gian Francesca Ma-lipiera, Beethovnov klavirski koncert štev. 1 in Dvoržakova 8. simfonija so lepo predstavljali idealno duhovno dediščino treh velikih evropskih vej. Enako sestava orkestra samega in njegov mladi dirigent, mladi madžarski umetnik. Prav ta koncertni večer Alpe-Jadran je pomenil morda najglobljo in visoko kulturno poslanico vsem narodom tega širokega loka, z izvedbo Himne veselja iz Beethovnove 9. simfonije, dalje na 3. strani ■ Jugoslavija spet v ospredju svetovne p Komaj se je politično življenje v sosednji Jugoslaviji po sprejetju ustavnih a-mandmajev nekoliko umirilo, že je tamkajšnjo javnost razburila vest o neprijetnem dogodku pred jugoslovanskim konzulatom v Sydneyju v Avstraliji. Tam so namreč hrvaški nacionalistični elementi v nedeljo, 27. novembra, priredili protijugoslovansko manifestacijo, med njo pa je manjša skupina demonstrantov vdrla na dvorišče konzulata. Kot kaže, je bila zaščita avstralske policije nezadostna, zato je uslužbenec konzulata, ki je zadolžen za varnost, iz pištole izstrelil več opozorilnih strelov, a se je ena od krogel odbila tako, da je ranila 16-letnega Josepha Tokicha. Po tem dogodku je avstralska vlada jugoslovanski strani postavila ultimat z zahtevo, da v 24 urah izroči avstralski policiji omenjenega varnostnika, z namenom, da bi prišlo do osvetlitve in ugotavljanja odgovornosti zaradi tega neljubega dogodka, a je Jugoslavija to zahtevo odbila in Avstraliji uradno očitala, da ni dovolj poskrbela za zaščito območja konzulata in osebja v njem v času manifestacije. Avstralska vlada se je nato odločila za naj strožji u-krep, zaprla je namreč jugoslovanski konzulat v Sidneyju in osebje konzulata razglasila za nezaželeno v tej državi. Posta- vila je tudi zelo kratek rok, v katerem so uslužbenci konzulata morali zapustiti Avstralijo; to se je zgodilo v nedeljo, 4. decembra. Jugoslovansko diplomacijo pa je medtem presenetila še ena afera. Ameriška policija je namreč v Chicagu aretirala jugoslovanskega generalnega konzula v tem mestu Fahrudina Bijediča in ga obtožila, da je sodeloval pri nezakonitih denarnih poslih v zvezi s trgovino z mamili. Omenjeni diplomat naj bi namreč sodeloval z ameriko mafijo na ta način, da je diplomatsko pošto uporabljal za nezakonite prenose denarja, zasluženega z mamili, v Jugoslavijo, ta denar pa naj bi nato v Jugoslaviji položili na tamkajšnje banke in ga spet vrnili v ZDA na žiro račune svojih podružnic v tej prekomorski državi. Ameriška policija sumi, da je v te nečedne posle bil zapleten tudi predstavnik Ljubljanske banke v New Yorku Vinko Mir, vendar zastopniki omenjene banke odločno zanikujejo, da bi ta finančna ustanova imela karkoli s to afero. V zvezi s tema diplomatskima incidentoma ostaja še vedno polno vprašanj in nejasnosti, nadaljnji razplet dogodkov pa bo pokazal, kakšno težo imata ti dve aferi za dalje na 2. strani ■ ZMAGAL IE RIIBBIA, NE PA ZNANOST Pred dobrim tednom je tržaški občinski svet zavrnil ugovore, ki so jih nekateri posamezniki, razne slovenske organizacije in naravovarstvena društva iznesli proti podrobnostim regulacijskim načrtom Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Za zavrnitev ugovorov sta poleg strank upravnega zavezništva KD, PSI, PRI, PSDI in PLI glasovala novofa-šistično gibanje MSI in Lista za Trst, proti pa so bili Slovenska skupnost, KPI in Zeleni. S tem je tržaški občinski svet v okviru svojih pristojnosti dokončno prižgal zeleno luč za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Sklep mora zdaj obravnavati deželna uprava, vendar je zelo malo verjetnosti, da ga ne bi potrdila, tako da se je upravni postopek za določitev lokacije sinhrotrona v bistvu že zaključil. Predsednik družbe Sincrotrone Trieste nobelovec Carlo Rubbia je takoj za tem izrazil zadovoljstvo nad zadržanjem tržaške občinske uprave, češ da je na tak način pomembno pripomogla k nadaljnjemu uve- ljavljanju znanstvenih dejavnosti na Tržaškem. Rubbia je v resnici lahko zadovoljen, saj mu je uspelo pridobiti za svoja stališča o lokaciji sinhrotrona večino krajevnih upraviteljev. To mu ni bilo niti posebno težko, saj je pri stvari s pridom izkoristil ugled in zveze, ko jih kot Nobelov nagrajenec uživa tudi pri odločujočih italijanskih politikih. Veliko dvomov pa lahko človek ima o tem, ali je s prodorom njegovih stališč res zmagala znanost, kot sam rad pravi. Da stvarem ni ravno tako, govori več pomembnih dejstev. Najprej velja omeniti, da se v že nekaj let trajajoči razpravi o tržaškem sinhrotronu ni nikoli slišal glas, ki bi bil načelno proti temu projektu. Nasprotno, med tistimi, ki so posegli v razpravo, se je razvila pravcata tekma, kdo bo tržaški sinhrotron in sploh tržaško znanost bolj podpiral, in to celo na tak način, da je nemalokrat prišlo do povsem nekritičnih nastopov oziroma izpadov. Mimo tega pa dalje na 2. strani ■ JUGOSLAVIIA SPET V OSPREDJU... RADIO TRST A ■ NEDELJA, 11. decembra, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Princ v etru« (Matija Logar; 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 1320 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Mario Uršič: »Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatola Firsa«. Radijska nadaljevanka; 15.30 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 12. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Tigrova duša — spomini na Alberta Rejca; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 O ljubezni v književnosti; 12.40 Cecilijanka 1988: dekliški zbor Alenka iz Števerjana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »Noč do jutra (Branko Hofman), radijska priredba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Trio Lorenz iz Ljubljane; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 13. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 In t;, kam pojdeš v soboto zvečer?; 12.40 Cecilijanka 1988: mešani zbor Štandrež; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah - Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Prvo, drugo ali tretje?«; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »Noč do iu-tra«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Trio Lorenz iz Ljubljane; 18.00 Mario Uršič: »Dogodivščine podeželskega gledališča ali dnevnik Anatcla Firsa«. Radijska nadaljevanka; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 14. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dete na kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdrav- niška posvetovalnica; 12.40 Cecilijanka 1988: moški zbor Štmaver; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah - Na goriškem va'u; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »Noč do j -tra«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sopranistka Olga Gracelj, pianistka Neva Merlak; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 15. decembra, ob: 7.00 Jutranji rad j-ski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Ž ve i zdravo; 12.40 Cecilijanka 1988: dekliški zbor Devin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvig njena zavesa; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »N:č do jutra«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor »Kantorei Graz« iz Gradca; 18.00 Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodove šole v Trs u 'h 100. obletnici ustanovitve; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 16. decembra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Filmi na ekranih; 12.40 Cecilijanka 1988: mladinski me‘a"i zbor Ojsternik iz Ukev; 13.00 Opoldanski radij ki dnevnik; 13.20 Glasba po željah - Od Milj do Devina; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ctro-ški kotiček: »Sto nagrad za moj zaklad«; 14 33 Goriški razgledi; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »Noč do jutra«; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klavirske skladbe Pavleta Merkuja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 17. decembra, ob: 7.00 Jutranji radi1-ski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in dež I-na kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12. 0 Koncert za srce in orkester; 12.40 Cecilijanka 19r8: dekliški zbor Učiteljišča S. Gregorčič v Gorici: 13.00 Oooldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14 10 »no-n naredu stazice«; 15.00 Drugi program. Vodi Pet:r Cvelbar: 1700 Poročila in kulturna kromka- 17/0 Mladinski zbor »Vesela oomlad«; 18T0 Zenski na odru časa. Friedrich Schiller: »Marija Stuart«; 19.03 Večerni radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20 4.1954. štev. 157 Odgovor I urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst. ulica Rossetti 14. tel. 772151 ■ nadaljevanje s 1. strani ugled jugoslovanske diplomacije in tudi države v svetu. Zagotovo pa je, da si je jugoslovanska javnost, ki so jo v tem letu že razburili mnogi politični, nacionalni in gospodarski pretresi, še najmanj zaželela takšnih dodatnih afer, ki segajo na občutljivo diplomatsko in mednarodnopravno področje. Vsekakor pa je potrebno pritrditi uradni izjavi jugoslovanskega zunanjega ministrstva, ki je v zvezi s škandalom v Chicagu sporočilo: »Jugoslavija dosledno zastopa stališče, da morajo vsi njeni diplomatski in drugi uslužbenci v tujini dosledno upoštevati mednarodnopravne norme in zakone države gostiteljice ter ravnati strogo v skladu s funkcijami, ki jih o-pravljajo.« Medtem ko pišemo, pa v Prištini še vedno poteka dolgo pričakovana seja pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Kosova, ki naj bi razčistila vprašanje, kdo je odgovoren za manifestacije Albancev, do katerih je v tej nemirni pokrajini prišlo v dneh tik pred sprejetjem ustavnih dopolnil. Kot je bilo videti iz televizijskih posnetkov, člani pokrajinskega komiteja srbske narodnosti vztrajno ponavljajo, da se tudi za temi dogodki tako kot v letu 1981 skriva kontrarevolucija, člani al- ■ nadaljevanje s 1. strani je treba podčrtati, da kar zadeva načelno podpiranje sinhrotrona, niso delale izjeme ne slovenske, ne razne tržaške naravovarstvene organizacije. Kot znano, to, čemur se Slovenci in naravovarstveniki upirajo, ni sinhrotron kot tak, ampak njegova namestitev pri Bazovici. Slovenci poudarjamo, da bi gradnja takšnega objekta pri Bazovici načela eno izmed vse redkejših področij, na katerih naša narodna skupnost v Italiji strnjeno živi. Naravovarstveniki pa opozarjajo predvsem na škodo, ki bi jo objekt prizadel naravnemu okolju, saj gre za eno najlepših in najbolje ohranjenih območij tržaškega Krasa. Da Slovenci in naravovarstveniki res nismo proti Rubbiovemu stroju kot takemu, izhaja tudi iz dejstva, da smo zanj predlagali alternativne lokacije. V poštev Glavni zbor Združenih narodov je skle-| nil, da bo debata o palestinskem vprašanju potekala v Ženevi od 13. do 15. decem-1 bra. Glavni zbor je pred dnevi pozval ■'dado Združenih držav, naj prekliče svoi sklep proti Arafatu, Bela hiša pa je potrdila, da palestinskemu voditelju ne bo izdala vstop-I nega vizuma. Stroški za organizacijo de-j bate v Ženevi in za potovanje osebja Zdru-1 Ženih narodov bodo dosegli skoraj nrTjar-do lir. Izraelski zastopnik pri Združenih narodih si ie privoščil več ali mani okusno | pripombo. Organizacija za osvoboditev Pa- banske narodnosti pa skušajo novembrske manifestacije opravičevati in zatrjujejo, da niso bile uperjene proti Jugoslaviji. Splošen vtis s te seje pa je, da se vse diskusije preveč vrtijo okoli vprašanja odgovornosti posamičnih članov političnega vodstva na Kosovu, malo govora pa je o tem, kako spet doseči spravo in zaupanje med Albanci na eni ter Srbi in Črnogorci na drugi strani. Tako v Srbiji kot tudi na Kosovu bodo morali spoznali, da to nikakor ni le interno partijsko vprašanje, ampak da zadeva življenjske interese celotnega prebivalstva, zato bi napore po ponovni vzpostavitvi sožitja bilo pričakovati tudi in predvsem v okviru Socialistične zveze. Vprašanje sožitja na Kosovu in upoštevanja dejanske enakopravnosti tamkajšnjih narodov je namreč tako resno in kompleksno, da bo njegova razrešitev terjala še mnogo truda. Letošnja sezona tržaškega opernega gledališča Verdi se je začela z opero »Pikova dama« Pjotra Iljiča Čajkovskega. O-pero je režiral Giorgio Pressburger, dirigiral je Spiros Argis. Vlogo grofice pa je odlično odpela mezzosopranistka Nora Jankovič. bi prišlo predvsem območje znotraj starih meja Centra za raziskave med Padričami in Bani. Znanstvena komisija, ki se je svoj čas ukvarjala z vprašaniem lokacije, ie to območje ocenila kot slabše od onega pri Bazovici, a še vedno kot primerno za namestitev sinhrotrona. Toda Rubbia in njegovi tega protipred-loga niso nikoli hoteli vzeti resno v poštev. Nemogoče ie trditi, da so to delali »v imenu znanosti«, saj bi postavili na laž prej omenjeno znanstveno komisijo. Očitno so njihovemu zadržanju botrovali drugi razlogi, mogoče celo zelo banalni ali človeški, kot bi lahko bilo trmasto vztrajanje na lastnih začetnih stališčih v imenu neke napačno pojmovane doslednosti. S tem pa nima nič opravka znanost, ampak kvečjemu znanstveniki, saj so tudi oni še vedno liudje, pa čeprav so bili počaščeni z Nobelovo nagrado. lestine — je dejal — je bila doslej specializirana v preusmeritvi letal in ladij, zdaj pa je pričela preusmerjati tudi debate skupščine Združenih narodov. —o— Sovjetski državni in partijski voditplj Mihail Gorbačov je v torek, 6. t m., prispel v New Yorlc, kjer je nastopil pred glavnim zborom Združenih narodov. O-bisk pa je izkoristil tudi za sestanek z Reaganom in novoizvoljenim predsednikom Bushem. Zmagal je Rubbia, ne pa znanost Konferenca o Palestincih v Ženevi Ob koncu zasedanja evropskega vrha Ob 70-letnici kraljevine SHS V Beogradu se je v ponedeljek, 5. decembra, začel znanstveni posvet o nastanku prve Jugoslavije ali Kraljevine SHS. Skupno se je na simpoziju zvrstilo 48 referatov. Slavnostni govornik ob začetku posveta je bil član predsedstva Jugoslavije Dju-ranovič. Referati so osvetlili več vidikov vodilne misli, da je Jugoslavija nastala kot sad razpoloženja v narodih, ki so stopili 1. decembra 1918 skupaj, a tudi spleta zgodo- vinskih okoliščin in mednarodnih odnosov, ki jih je prinesla prva svetovna vojna. Med prvimi referenti so bili zgodovinarji Andrej Mitrovič, Branko Petranovič, Bogdan Križman, Enver Redžič, Dimo Vujovič, Manol Pandevski in Momčilo Zeče-vič. Ta je govoril o položaju v Sloveniji. Petranovič je na primer opozoril, kako se je prva Jugoslavija formirala tja do leta 1921, ko so nad zagovorniki federalne u-reditve zmagali centralisti. Mitrovič je podčrtal, da je bila ustvaritev zedinjene države javno deklarirani cilj kraljevine Srbije že leta 1914; torej ni bila predmet tajnih pogajanj ali zakulisnih iger. Vujovič pa je zanimivo povedal, kako se je za Jugoslavijo ogrel tudi črnogorski kralj Nikola, ker si jo je pač zamišljal kot konfederacijo, v kateri bi imel njegov prestol prvo mesto. Papež in ekumenizem Med nedeljsko molitvijo Angelovega če-ščenja na Trgu svetega Petra je papež Janez Pavel II. že drugič v nekaj dneh izrazil potrebo po enotnosti med katoličani in pravoslavnimi. Ob tej priložnosti se je spomnil praznika svetega Andreja, ki ga pravoslavni še posebno častijo. Pri tem je Janez Pavel II. omenil tradicionalno romanje na Marijino božjo pot v Studenici v Srbiji, ki priča, da so tako kristjani Vzhoda kot Zahoda že v prvih časih častili Marijo. V dopoldanskih urah pa je baziliko svetega Petra zasedla množica več kot 4 tisoč Kataloncev, ki so prišli iz Barcelone in drugih središč te španske avtonomne dežele in so s papežem praznovali tisočletnico svoje avtonomije in svoje kulturne enotnosti. Papež jim je spregovoril najprej v španščini in potem še v katalonščini ter je izrazil željo, da bi množična prisotnost katalonskih romarjev v Rimu predstavljala nov izraz njihove krščanske tradicije. Na Rodosu se je v soboto, 3. t.m., končal evropski vrh, ki ga je vodil grški ministrski predsednik Papandreu. Italijo sta zastopala ministrski predsednik De Mita in zunanji minister Andreotti. Državni in vladni voditelji Dvanajsterice so odobrili slovesno izjavo o vlogi Združene Evrope v svetu, zlasti spričo obveznosti, ki jih prinašajo sklepi o dovršit-vi enotnega tržišča do leta 1992. Da bi odprava pregledov na meji, svo-bodono kretanje potnikov in druge sprostitve ne pospeševale razraščanja mednarodnega terorizma in navadnega kriminala, bo vsaka država članica imenovala »posebnega koordinatorja«, ki bo v državi združeval več pristojnosti na tem področju in bo v okviru Evropske skupnosti učinkovito soodločal o potrebnih ukrepih. Zbrani državniki so odobrili tudi listino o skupnem prizadevanju za zaščito o-kolja. Dvanajsterica se bo v ta namen povezala tudi z EFTO in s Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč. Obširno so razpravljali tudi o evropski televiziji. Predsednik evropske komisije Delors je namreč izjavil, da brez stvarnih in skupnih ukrepov prehajamo v položaj, ko bodo vsi televizorji v Zahodni Evropi japonski, vsi televizijski sporedi ameriški, le gledalci bodo evropski. Potrebna sta pomoč evropski elektronski industriji in pospeševanje kulturnega dela. Alpe-Jadran... ■ nadaljevanje s 1. strani kar simbolno predstavlja Evropo v malem, z vsemi njenimi dosedanjimi duhovnimi prizadevanji in dosežki. Naj tu poudarimo, da je tudi današnja evropska himna delo bonnskega skladateljskega genija. Posebej mi, zamejski Slovenci, se lahko ob vsem tem še bolj zamislimo. Vsako mednarodno povezovanje ima za nas še specifičen pomen in vlogo. Kot narodna manjšina, ki prebiva in deluje v eni izmed dežel te zveze, imamo še posebne cilje in pričakovanja. Prepričani smo, da bo lahko prav najgloblja povezava dežel in narodov privedla do ustvaritve one širše nad-narodne povezave, ki si jo posebej želimo in pričakujemo. Naj bo to Evropa dvanajsterih ali danes mala Evropa šesterih oz. sedmerih — vedno je cilj le en sam: ustvariti enakopravno in ustvarjalno mednarodno skupnost, ki bo lahko vedno bolje in laže razumela in tolmačila težnje narodov in posameznikov, ki v njih prebivajo! a. b. Države članice Evropske skupnosti se bodo udeležile zasedanja skupščine Združenih narodov 13. decembra v Ženevi, ko bo nastopil predsednik Organizacije za o-svoboditev Palestine Arafat, le s svojimi stalnimi diplomatskimi predstavniki v Stekleni palači. V imenu Skupnosti pa bo spregovoril grški zunanji minister Papou-lias. Njegov govor bodo skupno sestavili. Tako so bili razočarani nekateri, ki so želeli, da bi se ženevskega zasedanja udeležili iz solidarnosti s Palestinci vsi zunanji ministri. De Mita pa je časnikarjem dejal, da gre za dober kompromis, saj se je vsekakor pokazalo, da Evropska skupnost priznava Arafata in Organizacijo za osvoboditev Palestine za pravega zastopnika Palestincev. S prvim januarjem bo šestmesečno vodenje Skupnosti prevzela Španija. Madžarska in manjšine Tudi manjšine na Madžarskem se pritožujejo zaradi rastoče diskriminacije in pomanjkanja osnovnih narodnostnih pravic. Te kritike so prišle do izraza na kongresu nemške manjšine, ki šteje okoli 200 tisoč ljudi. Pritožili so se, da so deležni rastoče diskriminacije in da v zadnjih letih ni prišlo do nobene razširitve uporabe njihovega jezika v javnosti. Pred drugo svetovno vojno je na Madžarskem živelo okoli pol milijona Nemcev, to število pa se je po drugi svetovni vojni razpolovilo, ker se je večina Nemcev preselila na Bavarsko in v Baden Wiirttemberg. V mestu Peč v južnih predelih države pa so imeli kongres predstavniki srbske manjšine, ki šteje okoli 100.000 članov. Govorili so predvsem o diskriminaciji na šolskem področju, saj Srbi nimajo nobene šole v svojem materinem jeziku in niti ne dvojezičnih. Na obeh kongresih so predstavniki vlade zagotovili, da se na Madžarskem pripravlja zakon o manjšinah. NOVA PAKISTANSKA VLADA V Islamabadu so v nedeljo, 4. t.m., u-mestili novo pakistansko vlado, ki jo vodi Benazir Bhutto. Ministrska predsednica in ostalih 16 ministrov je priseglo zvestobo republiki pred njenim predsednikom Gu-lamom Isaqom Khanom. Vsi ministri pripadajo Ljudski stranki, ki jo vodi Benazir Bhutto. Izjemo predstavlja le zunanji minister Sahibzada Yakub, ki je bil na tem mestu že pod režimom Zie Ul Haqa. Nov vojaški upor v Argentini Del argentinskih oboroženih sil se je prejšnje dni uprl zakoniti oblasti predsednika Raula Alfonsina. Uporniki, ki jih je vodil polkovnik Seineldin, so se predali, ker je večina argentinske vojske ostala zvesta predsedniku republike. Omeniti velja, da ni Seineldinov upor izoliran, saj so se v dobrem letu oddelki argentinske voj- ske že trikrat dvignili proti zakonitim predstavnikom oblasti. Med argentinskimi vojaki je namreč zelo razširjeno negodovanje nad sodnimi procesi proti tistim predstavnikom oboroženih sil, ki so se v obdobju zadnje vojaške diktature pregrešili proti človekovim pravicam v t.i. »umazani vojni« proti domači gverili. 26.12.: ŠTEFANOVANJE (Euforia Devin) 31.12.: BEG IZ ’88 (Kulturni dom) Prireditelj: SMReK Zborovanje o manjšinki mladinski književnosti v Trstu KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA »VIRGIL SČEK« TRST priredi 11. decembra 1988, v novem športnem centru v Vižovljah seminar »Položaj naše narodnostne skupnosti ob 40-letnici italijanske ustave in 25 let po ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine« SPORED: ob 9.30 Politična slika Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini po zadnjih deželnih volitvah REFERATI: dr. Karlo Devetak, sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Izidi in trendi v luči volilnih statistik dr. Lojze Tul Položaj na Tržaškem Marjan Terpin Položaj na Goriškem Damjan Terpin Pogledi mlajše generacije DISKUSIJA ob 15. uri okrogla miza Ustavne pravice Slovencev, nove razmere in nove naloge KRATKI POSEGI: Bojan Brezigar Boj za uzakonitev ustavnih pravic Slovencev Martin Brecelj Nove razmere v Sloveniji in Jugoslaviji dr. Damjan Paulin in dr. Zorko Harej Sožitje med Slovenci in Italijani v naših krajih dr. Rafko Dolhar Enotnost Slovencev v zamejstvu Hadrijan Corsi Novi družbenogospodarski vidiki dr. Andrej Bratuž Manjšina in evropsko združevanje RAZPRAVA ZAKLJUČKI So Slovenci res pozabili na Prešerna? Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug ugotavlja, da je 188. obletnica roistva naj večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna dejansko šla mimo Slovercev. Spomenik Franceta Prešerna sredi Ljubljane je na dan pesnikovega rojstva, se pravi 3. decembra, krasil samo en rdeči nagelj, ovit s trakom slovenske zastave. Obletnice rojstva velikega pesnika so se poleg tega skromno spomnili tudi v njegovi rojstni vasi Vrbi. Res je sicer, da je 8. februar, dan Prešernove smrti, trad:cional-ni slovenski narodni in kulturni praznik, vendar to ne opravičuje, poudarja agencija Tanjug, dejstva, da so 3. t.m. Slovenci dejansko pozabili na avtorja Sonetnega venca in drugih pesniških biserov. Na za- Na pobudo študijskega centra za mladinsko književnost Alberti se je v dvorani »Pri jezuitih«, zraven cerkve Svete Marije Velike v Trstu začel v petek, 2. t.m., tridnevni posvet o mladinski književnosti v jezikih manjšin, ki živijo v mejah italijanske republike. Po pozdravih krajevnih upravnih, šolskih in verskih oblasti so nastopili uvodni govorniki. Kot prva je spregovorila Maura Picinich Sossi, predsednica »centra Alberti«, ki je izjavila, da je cilj zborovanja predstaviti in ovrednotiti mladinsko književnost jezikovnih manjšin. Sledil je poseg predsednika Furlanskega filološkega društva, poslanca Alfea Miz-zaua, nakar je spregovoril župan devinsko-nabrežinske občine in deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, ki je poudaril, kako se evropske ustanove vse bolj zanimajo za manjšinska vprašanja. Poudaril je, da so italijanski parlamentarci v Evropskem parlamentu skoraj brez izjeme podprli listini o pravicah manjšin, ki sta ju predlagala leta 1981 poslanec Ar-fe, lani pa flamski poslanec Kuijpers. Iste politične sile, ki so na evropski ravni podprle listini o manjšinskih pravicah, pa v mejah Italije ne kažejo velike odprtosti do pravic manjšin na splošno in do slovenske še posebej. V evropskem merilu se je odnos do manjšin v zadnjih osmih letih v glavnem spremenil na boljše. Glede reševanja manjšinskega vprašanja je naj slabše v Grčiji, je dejal Brezigar, a tudi v Italiji ni mogoče govoriti o veliki občutljivosti do te problematike. V nadaljevanju simpozija so razni predavatelji predstavili manjšinsko mladinsko književnost. Prva na vrsti ie bila Cla-ra Costa KoDciowski, ki je predstavila judovsko književnost. Razni predavatelji so nato osvetlili tovrstno književnost pri Furlanih. Govor je bil še o Ladincih, nakar so udeleženci prisluhnili ravnateliici Študijskega centra Nediža iz Špetra Živi Gruden, ki je predstavila slovensko mladinsko književnost v Italiji. V svojem referatu je poudarila tesno povezanost slovenskih mladinskih avtorjev z osrednjim narodnim telesom. To je veljalo v preteklosti, ko sta v sedanjih, proslavah, v protestih in pozivih so Slovenci, nadaljuje Tanjug, poudarjali, da Prešernova poezija ni samo literarni u-stvarjalni vrhunec, temveč da vsebuje tudi politični in narodni program. Na pesnika se sklicujejo vsi tisti, ki danes govorijo o narodu, vendar je res, da je šel mimo njih eden naisvetlejših zgodovinskih dnevov slovenske kulture. Ob 188-letnici rojstva Franceta Prešerna je bil v soboto, 3. t.m., v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi literarni večer, na katerem je nastopil igralec Marko Sinčič, medtem ko je bil v jeseniškem gledališču večer slovenskih železarskih gledališč. V ponedeljek, 6. t.m., pa so v Kranju podelili Prešernove plakete za leto 1988. mejah Italije ustvarjala Ribičič in Bevk, a velja tudi danes, ko številni avtorji pišejo mladinska dela, ki doživijo lepe uspehe tudi v matični Sloveniji. Zanimivo je bilo prisluhniti referatom, ki so obravnavali nemško književnost za mladino na Južnem Tirolskem in pri nemških jezikovnih otokih v Dolini Aoste. V soboto, 3. decembra, so v dvorani »Pri jezuitih« v Trstu predstavili francosko in provansalsko mladinsko književnost, ki nastaja v Italiji, kakor tudi književnost Valdeške manjšine v Piemontu. Sobotno popoldne pa je bilo namenjeno književnosti za otroke in mladino, ki jo pišejo v sar-dinščini, katalonščini, grščini, albanščini, hrvaščini in še v jeziku Cimbrov. V nedeljo, 4. t.m., pa so predstavili književnost 26.12. ŠTEFANOVANJE V DEVINU (EUFORIA) z ansamblom HAPPY DAY ob 20.30 Vabljeni udeleženci zadnjih desetih Štefanovanj 31.12. ob 21. uri BEG IZ ’88 ANSAMBEL BAMBUS. PIANO BAR. Vstop samo z vabili. Inf. tel.: 20400 Prireditelj: SMReK Romov in knjige za mladino, ki so izšle v esperantu. Veliko zanimanja je tudi vzbudila okrogla miza o založniški dejavnosti. Ob predavanjih in okroglih mizah so organizatorji poskrbeli tudi za bogato razstavo mladinskih knjig in publikacij ter revij. Na razstavi je posebno mesto imela slovenska mladinska književnost in mladinske publikacije ter didaktični pripomočki, ki so izšli v Italiji. Razstava je kljub nekaterim pomanjkljivostim bila izredno zanimiva in je ostalim manjšinam, ki živijo v Italiji, gotovo zgledno predstavila skrb, ki so jo slovenske založbe posvetile otroškim in mladinskim knjigam oziroma časopisom vse od konca 1. svetovne vojne. —o— POMEMBEN USPEH OPENSKIH DEKLET Lep uspeh dekliškega zbora Vesela pomlad z Opčin. V kategoriji ženskih zbirov je s sporedom ljudskih pesmi dosegel v soboto, 3. t.m., prvo mesto v Vittoriu Venetu, kjer je bilo pevsko tekmovanje Cit-ta della Vittoria. —o— Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin priredita Koncert Črnuškega okteta iz L;ub-ljane v petek, 9. decembra, ob 20.30 v osnovni šoli v Devinu. Večer o Kanalski dolini v DSI Na ponedeljkovem večeru Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bilo v središču pozornosti slovenstvo v Kanalski dolini. V Peterlinovi dvorani so najprej odprli razstavo ikon in ljudske umetne obrti gospe Tereze Keil vdove Ehrlich. O kvaliteti njenih del se je zelo pohvalno izrazil likovni kritik Milko Bambič. Kot je povedala sama umetnica, je s slikanjem začela razmeroma pozno, za upodabljanje verskih motivov na ikonah po znamenitih ruskih vzorcih iz prejšnjih stoletij pa se je navdušila na tečajih v Tinjah na Koroškem. Sledila je predstavitev dveh knjig župnika Maria Gariupa iz Ukev. Ena je izšla že pred časom in je posvečena Ovčji vasi, druga pa bo izšla čez mesec dni in je bila na mizi v krtačnih odtisih, posvečena pa je župnikom v Ukvah, s tem pa 500 letom vaške zgodovine. Študiji je predstavil dr. Rafko Dolhar, tudi sam po rojstvu iz Kanalske doline. Poudaril je pomen objavljanja študij o krajevni zgodovini na podlagi še neznanih in zanemarjenih virov, v tem primeru starih župnijskih kronik in drugih cerkvenih knjig. Ustavil se je on starejši zgodovini Ukev in sploh Kanalske doline, potem pa obširno pri obdobju nem-škutarstva, narodnostnega zatiranja pred vojno in pri razlogih za sedanje stanje. Ob sodelovanju avtorja Gariupa in nekaterih poslušalcev so se potem nekatera vprašanja še poglobila v razpravi. —o— V Peterlinovi dvorani v Trstu razstavlja svoje ikone slikarka Tereza Keil-Ehrlich iz Zabnic. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure. Iz delovanja SSk Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji v Nabrežini obširno obravnavalo osnutek novega deželnega proračuna in finančnega zakona. Po uvodnem poročilu deželnega tajnika Iva Jevmkarja je o tem poročal deželni svetovalec Bojan Brezigar. Delegacija Ssk pa je na posebnem srečanju opozorila na nekatere specifične slovenske potrebe pristojnega deželnega odbornika Rinaldija. Deželno tajništvo je z obžalovanjem u-gotovilo, da sta v deželnem svetu med razpravo o zakonu o obmejnih področ:ih o-pozorila na slovensko problematiko le predstavnik Ssk in zastopnik zelenih. Tudi na deželni ravni je stranka odločno ponovila, da nasprotuje sedaj določeni lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. V nadaljevanju seje so prisotni obravnavali obisk Ssk pri Narodnem svetu koroških Slovencev in Koroški enotni listi, ki ie bil 7. in 8. decembra, kot tudi programsko in organizacijsko konferenco, ki jo bo organizacijsko izpelial Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta in ki bo 11. decembra v novem športnem centru v Vi-žovljah. Tajništvo je tudi začelo načrtovati nove akcije, da se premakne z mrtve točke vprašanje naše globalne zaščite. WILLY KUIJPERS OBISKAL SLOVENCE V ITALIJI Flamski evropski poslanec Willy Kuij-pers se je pretekli teden mudil na obisku pri Slovencih v Italiji. Šlo je za pomemben dogodek v življenju naše skupnosti, saj je Kuijpers v evropskem parlamentu zadolžen za manjšinsko problematiko. Vanj je bil izvoljen na listi samostojne manjšinske stranke, včlanjene v Svobodno zvezo manjšinskih strank Evrope, in je znan tudi kot glavni oblikovalec listine o pravicah manjšinskih narodnih skupnosti, ki jo je evropski parlament odobril lanskega leta. Kuijpers si je kot gost Slovenske kulturno - gospodarske zveze v četrtek, 1. decembra, ogledal dvojezični šolski center v Špetru Slovenov in se srečal s tamkajšnjim županom Firminom Marinigom, popoldne pa je bil gost raznih slovenskih ustanov in organizacij na Tržaškem ter se pogovarjal z vodstvom SKGZ in z enotnim predstavništvom Slovencev v Italiji. Naslednjega dne ga je sprejel tržaški župan Richetti in se srečal s predstavniki deželnih oblasti, zvečer pa je v Kulturnem domu v Trstu sodeloval pri okrogli mizi na temo »Jezikovne manjšine in graditev Evrope«, ki jo je priredila SKGZ. Skupno z ostalimi raz-pravljalci za okroglo mizo, to je z italijanskim senatorjem Gaetanom Arfejem, evropskim poslancem Giorgiom Rossettijem in predsednikom SKGZ Klavdijem Palčičem je govoril o tem, zakaj so manjšine bogastvo Evrope in kaj ie treba storiti, da bi njihove pravice prišle do veljave. Še pred tem pa je Kuijpers obiskal deželno vodstvo Ssk. Na srečanju je orisal položaj flamskega naroda, ki živi v treh različnih državah. Položaj drugih evropskih manjšin je podoben in za rešitev vseh vprašanj je nujno, da se manjšine med seboj povežejo, saj tvorijo v Evropi skupnost več desetin milijonov ljudi. Za rešitev teh problemov je nakazal vrsto konkretnih predlogov, ki lahko prav v združeni Evropi najdejo plodnejša tla kot pa v posameznih dr- žavah, ki večkrat ne kažejo prave volje za obravnavanje vprašanj narodnih manjšin. Po mnenju poslanca Kuijpersa je zato nujno, da se tudi Slovenci iz Italije vključimo v ta dogajanja in se povežemo s Svobodno zvezo, ki združuje manjšinske stranke Evrope. Predstavniki Ssk so se strinjali z evropskim poslancem in se mu zahvalili za obisk. Izrazili so voljo po še tesnejših stikih na evropski ravni, zlasti ko je sedanji položaj slovenske manjšine precej kritičen, saj so posebno v Trstu na oblasti politične stranke, ki ne kažejo nikake odprtosti do Slovencev — nasprotno, Ssk je bila pred kratkim izrinjena iz uprav tržaške občine in pokrajine. Poslanec Kuijpers je predlagal, da bi se spomladi leta 1990 organiziral kongres Svobodne zveze na Tržaškem, da bi lahko neposredno seznanili evropske politike o kritičnem položaju slovenske manjšine v Italiji. Kuijpers je naslednjega dne nadaljeval pot v Ljubljano, kjer ga je sprejel predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Slovenije Jože Smole. Pesniški večer v Gorici V petek, 2. t.m., je bil v goriškem Kulturnem domu večer posvečen slovenskim zamejskim pesnikom. Na »sklicu«, ki ga je vodil prof. Povše, so nastopili Liubka Šorli, Marij Čuk, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Aleksij Pregare in Vinko Beličič. Sodelovala je gledališka skupina Gorica. Pozorno občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo nastopu posameznih pesnikov, ki so tokrat menda prvič sodelovali na takem večeru. Glede na uspeh bi bilo želeti še več takih pobud. PRI DOMJU SO PRAZNOVALI 20-LETNICO ZBORA IN DRUŠTVA FRAN VENTURINI V prenatrpani dvorani občinskega gledališča Prešeren v Boljuncu je bila v nedeljo, 4. decembra, slavnost ob 20-le+nici ustanovitve moškega pevskega zbora Fran Venturini in obnovitve kulturnega delovanja istoimenskega kulturnega društva pri Domju. 2e v soboto, 3. t.m., so v Domu Anton Ukmar-Miro pri Domju pripravili dokumentarno razstavo in pa razstavo breških likovnikov. Kulturni spored je obsegal nastop slavljencev, moškega zbora Fran Venturini, ki ga vodi Ivan Tavčar; celodnevne osnovne šole Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski; godcev diatonične harmonike in pa mladinskega pevskega zbora, otroškega pevskega zbora in harmonikarskega ansambla, ki jih v okviru društva Fran Venturini vodi Suzana Žerjal. Slavnostni govornik ie bil društveni predsednik dr. Marjan Spetič. RDEČA KAPICA NA ODRU SSG Slovensko stalno gledališče je pripravilo v nedeljo, 4. t.m., premiero otroške igre Rdeča kapica, ki jo je po pravljici bratov Grimm priredil Miroslav Košuta, režiral pa Mario Uršič. Zaradi narave predstave, pri kateri bistveno sodelujejo mladi gledalci, ki pomagajo zdaj Rdeči kapici zdaj volku, pomagajo pa tudi pri postavljanju in spreminjanju scenografije, je bila ip^a v baru Kulturnega doma. Število mladih o-biskovalcev in njihovih spremljevalcev pa je bilo tolikšno, da so mladi igralci Irena Zubalič. Alda Sosič in Franko Korošec ter Drago Goruo izvedli premiero. V petek, 9. t. m., pa bo nova premiera abonmajskega sporeda. Ansambel Stalnega slovenskega gledališča bo v režiii Dušana Jovanoviča postavil na oder Strička Vanjo Antona Čehova. V Društvu slovenskih izobražencev v TrTu (Donizettijeva 3), bo v ponedeljek 12. decembra predaval dr. France Bučar iz Ljubljane na temo »Kristjani in politika«. Začetek ob 20.30. IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN|A Izšla je deveta številka revije Mladika V Trstu je izšla deveta, predzadnja številka revije Mladika. Na naslovni strani je fotografija s hvaležnico v tržaški stolnici pri Svetem Ju-stu. Tržaški škof Bellomi prejema darove otrok. Zanimanje vzbudi že notranja stran platnic z naslovom: »Akcija deset tisoč lir mesečno«. V uvodniku prejšnje številke je namreč Mladika razmišljala o tem, da bi za kulturne potrebe pridobili 500 ljudi, ki bi se obvezali, da darujejo po deset tisoč lir mesečno. To je vzbudilo nekaj odmevov in že prve darove, tako da je v članku zapisano, da je akcija s tem odprta. Revija objavlja še nekaj pisem. Uvodnik je posvečen političnemu položaju na Tržaškem po sestavi novih uprav na tržaški občini in pokrajini. Nepodpisani avtor razmišlja o razlogih za izključitev Slovenske skupnosti iz novih uprav. Prvi razlog vidi v tem, da so socialisti začeli izvajati dolgoročni načrt, katerega cilj je izločiti manjše stranke iz vseh uprav, da bi na volitvah shirale, in se polastili njihovih glasov. O krščanski demokraciji pravi, da je tej igri nasedla samo zato, da bi Richettija spravila na župansko mesto. Posledice pa so hujše od strankarskih iger. Ker socialisti nimajo več slovenskih svetovalcev, sta oba odbora ostala popolnoma brez znaka slovenske prisotnosti. To pa je tudi odraz nevarne spremembe mišljenja pri večini, kar tudi oddaljuje upanje za zaščitni zakon. Neprisotnost Slovenske skupnosti na pogajanjih Na Dunaju živeči slovenski pisatelj in publicist Lev Detela, ki ustvarja tudi v nemščini, je v zadnjem času dokončal več zanimivih in aktualnih slovenskih del z izrazito zgodovinskimi obeležji. V bogato opremljeni avtobiografski knjigi »Časomer življenja«, ki obsega nad 250 strani in je v dveh izdajah (broširano ter vezano v platno) sredi leta še z letnico za 1987 izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu, posega Detela v bližnjo polpreteklost. V posebni perspektivi, z očmi otroka od spodaj navzgor, opisuje propad stare slovensko - jugoslovanske družbe (Detelov stari oče je bil v kraljevini Jugoslaviji prvi državni tožilec, nekateri sorodniki pa posestniki) ter grozljivi konec zadnje vojne na fronti med Nemci ter sovjetsko-bolgarskimi četami na skrajnem slovenskem vzhodu. Kolektivizacija kmečke zemlje, stalinizem, graditev tovarn in prog, novo oblikovanje šolskih vprašanj, prisile na gimnaziji in univerzi ter postopen začetek spraševanja vesti z ozirom na pobite domobrance in s tem povezano etiko (oziroma ne-etiko) Revolucije, so nekatere ključne teme izredno zanimivo in literarno napisane knjige, ki se izteče z odhodom Leva Detele in Milene Merlak na Dunaj v letu 1960. Pisatelj pa je že napovedal izdajo nadaljevanja pričujoče knjige, ki bo pod naslovom »Zapredenina med dvema stoloma« na kritičen način obravnavala predvsem nekatere osnovne probleme v slovenskem zamejstvu in zdomstvu ter nakazala svetovljansko izkušnjo boja za se pozna tudi v programu nove koalicije na občini in pokrajini. Članek podčrtuje soodgovornost krščanske demokracije, ki kot stranka relativne večine ne bi smela čez noč pozabiti na svoje obveznosti in zbrisati več kot dve desetletji trajajočo politiko zbliževanja med Italijani in Slovenci. Sedanjih dogodkov pa ne gre podcenjevati. Tudi v preteklosti ni bilo rožnato. Res pa je, da je Trst danes morda bolj nacionalističen kot pred dvajsetimi leti in kasneje, ko se je protislovenska nestrpnost praktično koncentrirala v Listi za Trst. Takrat so bili vsi proti Listi za Trst — piše Mladika — danes pa vsi capljajo za njo, da bi ji iztrgali še preostale glasove. Novelo, ki ima prizorišče med bolniki, je pod naslovom »Hodnik številka 3« prispevala Meta Silvester. Marija Rus pa objavlja vrsto pesmi. O vzgojnem pomenu praznovanja svetega Miklavža razmišlja Jelka Cvelbar v rubriki Klopotec. Poseben zapis je posvečen spravni slovesnosti na ljubljanskih Zalah, ko se je pomembna skupina zbrala, da bi počastila spomin žrtev stalinizma in človeških zmot. Iz avstralskih Misli je ponatisnjen članek Cilke Žagar »Moje slovenstvo«. Pod črto je zapis o zaprekah, ki so 12. novembra preprečile srečanje dijaške mladine v Slovenskem kulturnem klubu z uredniki ljubljanske Mladine. Dogodki v Sloveniji odmevajo v rubriki »Pod zbiralno lečo«, kjer so ponatisi dalje na 8. strani ■ uveljavitev lepe slovenske besede v širšem svetu ob upoštevanju utemeljene dvojezičnosti. Pred izidom je tudi Detelov roman »Dunajski valček za izgubljeno preteklost«, ki bo izšel v Trstu. Prednatis je kot podlistek izhajal v tržaškem tedniku »Novi list« in zbudil precejšnjo pozornost pri bralcih tokraj in onkraj meje. V delu obravnava pisatelj zadnja obdobja avstro-ogr-ske monarhije, problematiko plemiških družin na Slovenskem, posega pa tudi v čas druge svetovne vojne in v današnjost, saj na primeru na pol slovenskega grofa, ki živi na Dunaju, ter z aktualnim portretom zadnje avstroogrske cesarice Cite prikaže slovensko preteklost in sedanjost na popolnoma nov in suveren način, v katerem je slovenski narod skozi celotno zadnje tisočletje resničen evropski vezni člen s specifično in samo njemu lastno obliko. Pri Mohorjevi založbi v Celovcu bo leta 1989 izšel Detelov nagrajeni zgodovinski roman o koncu poganstva med Slovenci, o pokristjanjevanju iz Salzburga ter o knezu Borutu, ki je osrednja oseba dela, ki mu je avtor dal naslov »Stiska in sijaj slovenskega kneza«. Detela piše poleg tega tudi roman o Venetih kot možnih prednikih slovenskega naroda, medtem ko bo v drugem romanu posegel v skrivnost celjskih grofov, oziroma knezov na primeru dogajanja v 14. stoletju. Ze leta 1974 je pri celovški Mohorjevi založbi izdal poetični srednjeveški roman Marijin mojster, zato mu tudi to obdobje ni tuje. Tržna kultura Med vsemi jugoslovanskimi republikami se je prav Slovenija najbolj zavzemala in se še zavzema za radikalno uvedbo tržnega gospodarstva. Zato so ustavna dopolnila, ki omogočajo nemoteno delovanje trga, dobila popolno podporo Slovencev. Navzlic temu pa se tržna miselnost počasi uveljavlja na področju kulture. Seveda pri tem ne gre za vulgarno povezavo kulture in trga, ki se kaže v izrazito komercialnih prireditvah, filmskih ali gledaliških predstavah, televizijskih reklamah, kičastih likovnih razstavah in podobno. Tržna kultura upošteva v večji meri potrošnika kulturnih dobrin, njegov okus, estetsko u-smerjenost. Vrhu tega pa bi se morali organizatorji kulture oziroma animatorji, kot jim pravijo pri nas, poiskati nove denarne vire, kajti v modernem svetu je mimo državnega proračuna še veliko drugih sponzorjev, zlasti gospodarskih organizacij in velikih podjetij. Na področju tržne kulture Slovenija zaostaja za Srbijo in Hrvatsko, kjer so pri iskanju novih oblik pridobivanja denarja za kulturne prireditve veliko bolj iznajdljivi. Zal pri tem pride marsikdaj tudi do zlorab, se pravi do usmerjanja denarnih sredstev v neumetniške, skrajno neokusne tako imenovane »umetniške« projekte. V mislih imam predvsem nastope popevkarjev, modne revije, zabavne prireditve in podobne malovredne manifestacije. Kazalo bi posvetiti sodelovanju resnih umetniških institucij z gospodarstvom veliko več pozornosti. Obe strani bi utegnili imeti od tega koristi. Kulturniki bi tako prišli do potrebnih denarnih sredstev, gospodarska podjetja pa do prav tako potrebne kulturne reklame za svoje proizvode. V sodobnem svetu je takšno sodelovanje nekaj povsem naravnega. Žarko Petan Program prireditev KUTURNI DOM GORICA 10. (sobota) ob 21. uri Družabnost. Prireditelj: SD Mladost iz Doberdoba. 12. (ponedeljek) ob 17. uri: »Srečanje glasbenih šol Primorske«. Prireditelj: Glasbena šola Gorica. 14. (sreda) ob 20.30: »SPDG: Dejavnost v letu 1988« - Predavanje. Prireditelj: Slovensko planinsko društvo Gorica. 15. (četrtek) ob 20.30: Gorica Kinema ’88. Film: »Kretničar«. Režija: Jos Stelling (Nizozemska 1987). 16. (petek) ob 20. uri: Solidarnostni večer s palestinskim narodom. Prireditelj: Občina Doberdob. 17. (sobota) ob 20.30: »Zlati pajek«. Družabno-zabavni večer. Prireditelj: Kulturni dom Gorica. 19. (ponedeljek): Gledališka predstava. 20. (torek) ob 20.30: Anton Pavlovič Cehov: »Striček Vanja«. Režija: Dušan Jovanovič. Prireditelj: Slovensko stalno gledališče iz Trsta. 21. (sreda) ob 20.30: Gledališka predstava (v italijanščini): »Le lacrime amare di Petra von Kant«. Režija: Riky Ferrero e Walter Maloschi. Gledališka skupina: Coop. Gran Feraglio iz Turina. 22. (četrtek) ob 18. uri: Revija gojencev Glasbene matice. Prireditelj: Glasbena matica Gorica. 22. (četrtek) ob 20.30: Film »Anno uno«. Prireditelj: Kulturni dom Gorica. 31. (sobota) ob 21. uri: Silvestrovanje »Beg iz '88«. Prireditelj SMReK. Slovenska preteklost v novih obširnih rom Sodobno kmetijstvo Zatiranje želodčno - čreves zajedalcev pri pašnih prežvekovalcih Želodčno-črevesnih vrst glistic je zelo velilko, nimamo pa še domačih imen za za-jedalce, ki naseljujejo sluznico siriščnika in sluznico tankega črevesa. Zajedalci se pri pašnih živalih pojavljajo v velikem številu, prehranjujejo se s krvjo gostitelja, se ob povišanih temperaturah in padavinah hitro množijo, tako da goved in drobnica v enem samem dnevu popaseta tudi 600.000 ličink. Bolezenska znamenja se kažejo v prebavnih motnjah in večji slabokrvnosti. Najbolj so prizadete prvopašne mlade živali; dokazano je, da se pašna goved najbolj okuži v zadnjih dnevih paše, ker je v iztrebkih okužene živali največ jajčec zajedalcev proti koncu paše in iz njih se hitro razvijajo ličinke. Te pa zapustijo iztrebke in se ob padavinah razširijo na rastline, lahko pa v iztrebkih prezimijo in pomenijo nevarnost za okužbo v naslednjem letu, saj nekatere ličinke prenesejo tudi —20° C mraza. Rejci vedo, da so površine, ki jih iz leta v leto popase živina, vedno bolj ogrožene zaradi širjenja zajedalskih bolezni. Med letom popasene čredinke pokosimo in s tem zmanjšamo možnost ličink za preživetje. Dobro je čredmke po košnji obdelati z brano. S tem živalske izstrebke raztresemo, da se posušijo, in v suhih ličinke poginejo zlasti zaradi sončnih žarkov. Pre-branati je treba neposredno pred koncem paše. Zmrzal uniči razvojne stopnje želodčno-črevesnih in pljučnih zajedalcev. Neposredno po vhlevljenju pašnih živali pogosto opažamo zajedalsko bolezen kokcidiozo, ki je pogosta pri telicah, rada pa se razširi na goveje pitance. Značilna je slaba ješčnost, driska in napenjanje, usločena drža in primesi krvi v iztrebkih. Za kokcidiozo lahko živali poginejo v treh ali štirih dnevih. Zimsko obdobje je primerno za dajanje tistih zdravil, ki zajedalce uničujejo, čeprav se pri govedu in drobnici zajedalci pozimi ne razvijejo do spolne zrelosti. Razvojne oblike se v sluznici siriščnika in tankega črevesa samo pritajijo, vendar prav takšne povzročajo velike spremembe na sluznici. Zato je zimsko obdobje zelo pri-1 merno, da vsaj mladim živalim damo zdravila, ki uničujejo spolno zrele in nedozorele zajedalce. Učinkovito zdravljenje zagotavlja, da čreda v naslednjem letu ne prinese na pašnik velikega števila jajčec in okužbe bodo manjše. Živali, ki zbolijo za kokcidiozo, moramo zdraviti in zdravljenje ponoviti vsaj tri dni zapored. Čim prej zdravimo, tem večji je učinek. Pozimi zatiramo tudi uši, ki se proti koncu zime zelo razmnožijo. Pazimo pa, da nekaterih zdravil ne dajemo teletom, ki še niso stara 3 mesece. Zimsko zdravljenje obeh nadlog prinese boljšo prirejo pašne črede. Z. T. KONGRES JUŽNOTIROLSKE LJUDSKE STRANKE V soboto, 10. decembra, bo v Meranu redni kongres Južnotirolske ljudske stranke. Osrednje strankino vodstvo je odobrilo dokument, ki ga bo predložilo kongresu. V dokumentu je med drugim rečeno, da na bližnjem kongresu ne bodo razpravljali o izjavi, ki naj bi jo dala dunajska vlada, češ da je južnotirolski spor med obema državama zadovoljivo rešen. Dokument trdi, da bodo o takšni izjavi razpravljali na izrednem kongresu Južnotirolske ljudske stranke, kar pomeni, da južnotirolsko vprašanje za to stranko še ni dokončno ure-I jeno. JOŽKO ŠAVLI Nagelj - slovens IV. In spet izda na Angleškem J. Gerard (1545-1612) svoje znamenito delo »Herball« (1597), vrhunsko delo angleške botanike iz obdobja renesanse, ki pa je samo prevod Dodoensovih Pemptades po nekem Priestu z nekaj odlomki iz L’Obela. (34) V tem delu poskuša pisec navesti vse vrste nageljnov. Le-te omenja zatem tudi švicarski u-čenjak C. Bauhin (1560-1624) v svojem delu ’Pinax theatri botanici’ (Basel 1623). 135) Zanimanje za gojenje nageljnov se z nastopom 17. stol. razširi že po večini evropskih dežel. Na Francoskem se mu je posvetil celo bojeviti vojvoda Conde, rotem ko ga je dal prvi minister, kardinal Ma-zarin, zapreti za leto dni. Znana pesnica Madeleine de Scuderg je k temu v pesmi pripomnila: »... Et ne fetonne plus que Mars soit jardinier«. Njih gojeni e obravnava tudi Olivier de Serres (1539-lRin) v svoji knjigi »Theatre d’agriculture et mes-nage de champs« (1600, 1668). zlasti dmiga razširjena izdaja. Izideta tudi posebni obravnavi o nageljnih in njih gojenju, izdani v Parizu, toda izpod peres neznanih piscev, L. B. ».Tardinage des oeillets« (1668) in zatem L.C.B.M. »Nouveau traitč des oeil’ets'< (1676). V Italiji izda jezuit J. B. Fe-^a i svojo »De florum cultura«, v kaJe~i posveti nageljnom več strani. (36) Na Češkem so bili nageljni že stoletje poprej splošno razširjeni (P. A. Mattioli). Vsaj na začetku 17. stol. srečamo že tudi nagelj v književnosti, ko ga omeni a v svoji »The Winter’s Tale« (1610) slavni an- | gleški pisatelj in dramatik W. Shakespeare (1564-1616). Konec naslednjega stoletja se .navdušuje nad njegovo lepoto J. W. Goethe (1749-1832) v spisu »Versuch, die Me-tamorphose der Pflanze zu erklaren« (1790). (37) I Ob koncu 18. stol. je nagelj tudi že politični znak. Bel nagelj je simbol pristašev j francoske monarhije, rdeč nagelj pa francoske revolucije, republikanskih gibanj. V 80-ih letih prejšnjega stoletja ga nosijo v Franciji pristaši gibanja, ki ga vodi rosla-nec G. Boulanger, v duhu nacionalne veličine republikanske države. (38) Približno v tem času si tudi socialisti izberejo rdeč nagelj za svoj znak. Leta 1846 so v Franciji vzgojili prve nageljne, ki poganjajo in cvetijo vse leto. To je pomenilo prelomnico v zgodovini cvetličarstva. Vrste teh nageljnov so potem zanesli tudi v Ameriko ter i ih z novimi križanji še izpopolnili. (39) Tako so postali nageljni danes v cvetličarstvu najpomembnejša roža. Njih gojenje za trg gre v milijone primerkov. Slovenski okras Nagelj je danes Slovencem naibo^ priljubljena roža. V slovenskem okrasu