Ste v. /7;
t mm,«
17,
_Letnik XII.
Poianeza« itevlike .Edinosti* se prodah)® po 6 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev.
? glasi se računajo na milimetre v »irokostl ene kolone, ene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm jv> 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po '20 vin.
Oglasi v tekstu Hsta do pet vrst........ K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............. . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in s c rat ni oddelek .Edinosti«. Naročnina te reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje se izključno I-upravi .Edinosti'. — Plača in toii se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aaiikega SL 20. — Po&nohraailaičai račun št 841.652.
fzhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
f reoiM?i>o: Lifra Sv Frančiška Asiškega 5t. 20, I. nadstr. — VSI « rpsi 1 se poSiljafo nredniftvu lista. Nefrankirana pisma se im
rejemajo in rokopisi se ne vračajo. 'V-šteij ir edgoverni 1 redni k Siefan Godina. Lastnik konsord)
s:.. .rcir.rfti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a 11 1 \'r:ir, ; (u ?tvom v Trstu, v lica Sv. Frančiška A sipkega it. 21 Telefon rrednišfcra in oprave Itev. 11-07.
r nrtnina znaša; Za celo leto......., K 24.—
7* {e\ tet*................. 12-—
7 a tri ....................... —
;] r tdeljfko izda jo za celo Ido . 5.39 /a f rl leta ........................2.99
Pralen najnovejših dogodkov.
Italijanska fronta. — Napadno delovanje Italijanov včeraj slabejše. Močnejši napadi pri Podgori preprečeni. Pri Sv. Mihelu napad odbit. Topovski boji se nadaljujejo.
Ruska bojišča. — Ojačeno obojestransko topovsko delovanje pri Pflanzer-Baltinovi in Bohm-Ermollijevi armadm sls upini. Severovzhodno Kozlova ruski napad odbit. Na severnem bojišču patruljni spopadi.
Zapadno bojišče. — V Flandriji postajajo topovski boji silnejši. Ponesrečeni francoski napadi v Šampanji in proti vi-šni Mrtvi može na levem bregu Moze. Sicer položaj neizpremenjen. Letalsko delovanje.
Na balkanskem in turškem bojišču nobenih posebnih dogodkov.
Razno. — Odstop admirala Tirpitza. Admiral Cipelle njegov naslednik. — Novi portugalski kabinet. Srbski prestolonaslednik in srbski državniki v Rimu.
\\m uradno porodio.
DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se objavila: 10. marca 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Pri Pilanzer-Ba 11 ino vi armadi in Bohm-Ermollijevi ar-maJni skupini zvišano topovsko delovanje. Severovzhodno Kozlova, ob Strypi, so naše varnostne čete odbile ruske napade.	____
Italijansko bojišče. — Napadno delovanje Italijanov na soški fronti je bilo včeraj slabejše. Dva poizkusa močnejših sil v svrho prodiranja proti podgorski postojanki, je preprečil naš topovski ogenj. Ob severnem pobočju gore sv. Mihela je bil sovražen napad krvavo cJbit. Topovski boji so se na več točkah nadaljevali preko noči. Tudi na koroški f renti v oddelku Bele se nadaljuje topovski boj.
Jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cfflteme.
DUNAJ. 16. t Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne. 14. inarca.
V Val Lagarini delovanje sovražne artiljerije v odseku Rovereta. ki je povzročilo v nekaterih krajih nekaj škode. Naša artiljerija je razpršila sovražne delavce med Selvo in Le vicom v Val Sugani, razrušila obrambne naprave v gornii cor-devoiski in popenski dolini, obstreljevala trenske kolone v dolini Landro (Rienz) in bombardirala kolodvor v Toblachu. Na soški fronti sta tudi včeraj deževje in megla ovirala bojno delovanje in pove-čaia nedostopnost ozemlja. Kljub temu je naša, z ofenzivnim duhom prežeta armada obnovila srečne napade na sovražne postojanke, posebno ob vznožju Sabotina in med Sv. Mihelom in Sv. Martinom, vzhodno Tržiča. Največji uspehi so bili izvojevani v oddelku Sv. Martina, kjer je hrabra brigada kraljice po srditi topovski pripravi zavzela z bajonetnim naskokom močen okop in ujela branitelje. Levo odtod so prodrli drugi oddelki v sovražne črte pri cerkvi Sv. Martina in jih razrušili. Jugovzhodno Sv. Martina smo osvojili neko oporišče sovražne obrambe, takozvani Tempel del Groglio. Čete so ujele tekom dneva skupno 254 mož, med njimi 5 oficirjev in uplenile 2 strojni puški.
Italijanska zbornica.
CURIH, 15. (Kor.) Italijanska zbornica je nadaljevala gospodarsko-politično debato. Tekom debate je izjavil socijalist Dugotii, da njegova stranka vztraja pri tem, da za Italijo vojna ni bila nobena potreba, da je bila ista slabo pripravljena in da ima tudi slabo vodstvo. Posl. Ruini (rad ) je izjavil, da tudi radikalci ne žele nobene nadaljne aventure, ki bi postala lahko nevarna, ampak popolnoma realistično postopanje, ki računa konkretno s tehniškimi vojaškimi možnostmi.
CURIH, 15. (Kor.) Na včerajšnji seji je reformist Altobelii vprašal, ali ne misli vlada javno zavzeti stališče napram vatikanskim izjavam glede svobode in neodvisnosti papeža pri izvrševanju njegovega urada. Zastopnik justičnega ministrstva je odgovoril, da vlada ne smatra niti za potrebno niti za umestno, da bi podala zaželjeno javno izjavo. Nato je posl. Altobelii, ki so ga prekinjali skrajna desnica in klerikalci, izjavil, da smatra za potrebno, da prepreči zopetno oživlje-nje historično in politično za vedno likvidiranega vprašanja odnošajev med Italijo in Vatikanom. Govornik je zahteval od vlade. da naj zavzame stališče napram vprašanju eventualne udeležbe kakega zastopnika papeža na mirovnem kongresu, kakor tudi za slučaj, da izostane ta u-deležba, računa z možnostjo, da bi mirovna konferenca na zahtevo sovražnikov Italije razpravljala o takozvanem rimskem vprašanju. Nato se je nadaljeva-
la gospodarsko-politična debata. Posl. Ruini (rad.) je razpravljal o zmotah in
zakasnitvah vlade in o potrebi izdatnega podpiranja potom bogatejših zaveznikov in o preprečenju uvoza luksurijoznih stvari. Izjavil je, da je vlada pri preskrbovanju žita, ki ga še vedno ni dovolj in je ogrožajo podvodniki, zapravila po nepotrebnem nad 200 milijonov lir. Imenom radikalne stranke mora naglašati, da je ljudstvo nejevoljno, ker je morda mnenja, da bi se vodila vojna lahko uspešneje. Toda tudi radikalci ne žele nobenih aventur, ki bi zamogle biti nevarne, ampak Ie realistično postopanje, ki računa konkretno s tehniškimi in vojaškimi možnostmi. Zato smatra za potrebno, da so vse narodne stranke udeležene na vladi. Zbornica sama gotovo ne misli oškodovati vojno kako krizo; vendar pa bi bilo dobro, da
bi vlada združila nadaljne politične energije. Potem bo narodna edinost popolna. Posl. Ciriani (kler.) je konstatira!, da gospodarski položaj vpliva na mednarodne odnošaje, da ie vlada v svojih odredbah precej nesigurna, da pa morata parlament in narod storiti sedaj vse, da se iz-vojuje zmaga. Posl. Dugoni (soc.) je govoril zopet o dobavljanju žita in je na-glašal, da je treba plačati vladi v tujini 60 lir za cent, da izvršuje pri določanju najvišjih cen v tujini premotilne manevre, ker ne pouči prebivalstvo o draginji. Dalje je razvidno iz uradne statistike, da je plačala vlada v zadnjih 10 mesecih Angliji 989 milijonov lir za premog. dočim se je v preteklih 10 mesecih plačalo za večjo količino samo 247 milijonov lir. Posebni odposlanec Italije v Londonu ni nič dosegel. Socijalistična stranka vztraja pri tem, da za Italijo vojna ni bila nobena potreba, da je bila slabo pripravljena in ima slabo vodstvo. Radi tega je stranka proti vsakemu prikrivanju ali zavijanju odgovornosti vlade in proti intervencijonistom, ki kljub velikanskemu naraščanju bremen, ki so nastale Italiji vsled Valone in Libije, še žele, da naj bi se vojna razširila še na korist Francije. Odgovarjajoč na medklice, je govornik izjavil, obrnjen proti poročevalski tribuni, da bi žurnalisti narodne cbservance bolje storili, da gredo v strelske jarke in da razni plačanci ministrov nimajo tu nobene pravice. Posl. Scaloja (lib.) je prosil, da naj se izpre-meni industrijalna in trgovska zakonodaja. Pogrešal je gospodarsko-politični program vlade in priporočal, da naj se problem trgovinskih pogodb študira že sedaj in misli praktično na vse možnosti, posebno ker odpade četrtina uvoza in izvoza na centralne države in bi bilo večji del italijanske produkcije težko spraviti kam drugam. Posl. Micheli (kler.) je izjavil, da ne misli razpravljati o odgovornosti vlade in njeni nadomestitvi in je priporočal praktične odredbe. Posl. Gia-como Ferri (soc.) je hvalil kot oficir hrabrost italijanskih vojakov, zahteval pa kot parlamentarec, da preneha zbornica s hli-njenjem in dvoumnostmi in da primerno reagira na grožnje, ki si jih je drznil izgovoriti Salandra, opozarjajoč na krono. Vlada ie povsod slabo gospodarila in podražila celo riž, ki ga ie v obilici v deželi. Radi tega izreka vladi nezaupanje. Med številnimi dnevnimi "redi, ki so jih vložili poslanci k sedanji debati, je omeniti onega posl. Enrica Ferrlja. ki pravi, da smatra zbornica kot potrebno tako gospodarsko politiko, ki odgovarja narodnim interesom in zahtevam italijanskega življenja, dalje onega posl. Ciccottifa, ki pravi, da zahteva zbornica bolj logično in sigurnejše izvrševanje vlade in živahnejše stike z narodom in končno dnevni red bivšega ministra Bettola, ki pravi, da zbornica pričakuje, da bo vlada v jasnem spoznanju najvišjih interesov dežele izpolnila težkonalogo, ki ji je bila poverjena v iskrenem zaupanju.
Srbski prestolonaslednik Aleksander in srbski državniki v Rimu.
RIM, 16. (Kor.) Srbski prestolonaslednik Aleksander je dospel semkaj. Pašić je obiskal več italijanskih ministrov, ki se jim je zahvalil za sodelovanje Italije na reštvi ostankov srbske armade in od katerih je sprejel zagotovila prisrčnih čustev. Državni podtajnik v srbskem ministrstvu za vnanje stvari, Jovanovič, je izjavil dopisniku »Tribune«: Med italijanskim in srbskim narodom ni nobene rivalitete. Srbija prepušča Italiji absolutno hegemonijo nad Adrijo. Najvažnejše je, da se doseže skupna zmaga, kojemu cilju naj veljajo vsi napori.
Lloyd George odpotuje v Italijo.
RIM, 15. (Kor.) Iz Londona se poroča, da odpotuje minister LIoyd George v Italijo.
Gospodarska konferenca v Parizu.
RIM, 15. (Kor.) Na predstoječo gospodarsko konferenco v Parizu odpošlje Italija le uradnike trgovskega in finančnega
ministrstva.
Dogovor ined Italijo in Francijo slede izročitve dezerterjev.
RIM. 15. (Kor.) Agenzia Štefani poroča, da je bil med Italijo in Francijo skle-
njen dogovor glede izročitve obojestranskih vojaških beguncev tekom sedanje vojne.
Železniške nesreče v Italiji.
LUGANO, 15. (Kor.) Pri Posterle (o-kraj Asiago) je velikanski plaz zasul barako s petdesetimi delavci; nekaj so jih mogli rešiti še živih. Zaradi slabega vremena, oziroma krivde nameščencev so se dogodile nadaljne tri železniške nesreče. pri čemer je bilo zopet ranjenih več vojakov.	__
Nemao uredno poročilo.
BERLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan, 16. marca 1916.
Zapadno bojišče. — V Flandriji, posebno v bližini obrežja, so postali topovski boji znatno srditejši. Povečali so se v ozemlju pri Roye in Ville aux Bois, severozapadno Reimsa. V Šampanji so izvršili Francozi po močni, toda neuspešni topovski pripravi, popolnoma brezuspešne napade na naše postojanke južno Saint Soupleta in zapadno ceste Somme Py— Souain, ki so zahtevali pri nas malo, pri njih pa mnogo žrtev. Ujeli smo vrh tega 2 oficirja In 150 neranjenih mož in uplenili 2 strojni puški. Levo Moze so bili nadaljni poizkusi sovražnika, da bi nam odvzel postojanko višine »Mrtvi mož« in postojanke v gozdu severovzhodno odtod, zadušeni že v kali. Med Mozo in Mozelo se položaj nI izpremenil. Južno Nieder Aspa-cha so naše patrulje po uspešnem obstreljevanju sovražnih jarkov prodrle v jarke, razrušile obrambne naprave in se vrnile z nekaj ujetniki in plenom. V zračnem boju je bilo jugovzhodno Beine v Šampanji sestreljeno eno francosko letalo. Letalca sta zgorela. Sovražni letalci so danes ponoči obnovili napad na nemške lazarete v Labry, vzhodno Conflansa. Prvi napad je bil izvršen v noči 13. t. m. Vojaška škoda ni bila povzročena. Od prebivalstva je ena ženska težko, ena ženska in 2 otroka lahko ranjena.
Vzhodno bojišče. — Patruljni boji na raznih točkah fronte. Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadtio vodstvo.
Demisiji odmirale Tirpitza. Admiral Capelle njegov naslednik.
BERLIN, 15. (Kor.) Uradno se poroča Državni tajnik državnega mornariškega urada, admiral Tirpitz, je vložil prošnjo za odpust. Za naslednika je določen admiral Capelle. Odstop Tirpitza je izvršen v vseh časteh za organizatorja nemškega brodovja. Admiral Capelle, ki je bil so-trudnik Tirpitza že od prve mornariške predloge, nudi garancijo, da v podvodni-ški vojni v smislu napovedi, izročene ne-vtraicem v znani spomenici, ne nastopi nobena izpremeinba.
Nenrikl državni zfior.
BERLIN, 16. (Kor.) Zbornica je pričela prvo čitanje proračuna v zvezi z davčnimi zakoni. Državni tajnik pl. Helfferich je pojasnil najprej proračun in davčne predloge in poudarjal, da so bile tudi letos stavljene v proračun le postavke zadnjega mirovnega leta in da se je varčevalo do skrajnosti. Ves denar in vse delo je združeno na vojne potrebščine. Vse, kar ne služi vojni, se po možnosti odstavlja. Za vojno samo ne stavlja proračun nobenih zahtev. V decembru dovoljeni vojni kredit bo zadostoval še za nekaj časa. Govornik je naglašal, da bo tudi v slučaju, ako pride kmalu do mira, treba v svrho dosege stanja v miru, mnogo časa in da bo treba tudi na državno-pravnem polju novih odredb. Državni tajnik je razpravljal nato o posameznih proračunskih podstavkah, in opozarjal na to, da končuje proračun s primankljajem 480 milijonov, za katerih pokritje bodo predloženi novi davki, ki naj preprečijo nevarnost, da bi bila solidna zgradba finančnega gospodarstva resnejše ogrožena. Govornik je poudarjal potrebo novih davkov, ki tvori neobhodno potrebno pot k definitivni ureditvi državnih financ. Svaril je pred tem, da bi si kdo vsled milijard, ki si jih izposojujemo in jih izdajamo za vojno, delal prevelike skrbi. Mi zamore-mo vojno finančno vzdržati in nastopiti nelahko pot prehpda v mirovno gospodarstvo le tedaj, ako je naše gospodarstvo tudi v vojni na dobrih nogah in v redu. Od naroda, ki polaga sedaj v zaupanju do domovine že v četrtič svoj obolos na žrtvenik, ne moremo zahtevati in sprejemati milijardskih zneskov, ako ne poskrbimo pravočasno za obrestovanje.
Nemški državni zbor in vprašanja zunanje politike.
BEROLIN, 16. (Kor.) Pomnožena gospodarska komisija državnega zbora je včeraj s 23 proti 5 glasovom sprejela predlog, da se zbornica drži ustavne pravice, da pove svoje nazore državni vladi tudi v vprašanjih zunanje politike in prosi pojasnil o njenem položaju zvezni svet. »Lokalanzeiger« meni, da se stvar i
spravi v razgovor najbrže tudi v plenumu zbornice.___
Seja nemškega zveznega odseka za vnanje zadeve v Monakovem.
MONAKOVO, 16. (Kor.) »Korrespon-denz Hoffmann« poroča: Včeraj popoldne se je vršila v palači državnega kan-celarja pod predsedstvom ministra za vnanje zadeve pl. Hertlinga seja odseka zveznega sveta za vnanje zadeve. Državni kancelar je natančno pojasnil odseku celokupni položaj, kakršen je za nas v sedanjem času svetovne vojne. Politika državnega kancelarja je bila splošno odobrena od vseh članov odseka za vnanje zadeve. _
Kriza v francoskem vojnem ministrstvu.
BERN, 15. (Kor.) Pariški »Journal« javlja, da je bilo začasno vodstvo poslov vojnega ministrstva poverjeno admiralu Lacaze, dokler ne bo imenovan definitivni vojni minister, kar se zgodi v kratkem. *___
Car na fronti.
CARSKOJE SELO, 15. (Kor.) Car je odpotoval na fronto.
Pomanjkanje municije na Ruskem.
PETROGRAD, 15. (Petrograjska brzojavna agencija.) Po carju ustanovljeni najvišji odsek za preiskavo vzrokov po-mankanja municije je sklenil, da se bivši vojni minister Suhomlinov zaradi nezakonitih dejanj postavi pred sodišče državnega sveta. Car je odobril odsekov sklep.
S turšKlh bojišč.
CARIGRAD, 15. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 13. in 14. t. m. so štiri križarke in dve torpedovki sovražnika v raznih trenotkih izstrelile par strelov na okolico Teke Burnu, a jih je naš topovski ogenj prisilil, da so se oddaljile. Eno naših letal je napadlo sovražnega letalca s strojno puško in ga pognalo v beg proti Ir*: u. Dne 14. t. m. je vrglo neko sovražno letalo v okolici izkrcevališča pri Akbahu večje število bomb, ki so padle v morje. Dva kilometra vzhodno Sueškega prekopa smo sestrelili eno sovražno letalo. Letalca sta pobegnila. — Na ostalih frontah nič važnega._
Novo ministrstvo na Portugalskem.
LIZBONA, 15. (Kor.) Ministri za finance. vojno, zunanje stvari, mornarico in javna dela ostanejo v novem kabinetu, ki se je sestavilo tako-Ie: predsedstvo in kolonije Almeda, mornarica Coutinlio, finance Costa, vojna Matto, zunanje stvari Soarez, justica Mosuitta de Carvelho, javna dela Silva, nauk Pedro Martins, notranje Perreira Rcis. Ministrstvo za javna dela in podpore ustvari parlament.
Norveški državni zbor.
KRISTIJANIJA, 15. (Kor.) Storthing je pričel danes razpravo adrese. Voditelj desnice, Hagerup-Bull, je izrekel svoje veliko zadovoljstvo o ministrski konferenci v Kodanju, ki je zopet dokazala, da navdaja nordijske države ista volja, da ohranijo nevtralnost. Minister zunanjih stvari Ihlen je izjavil, da se je od konference v Malmoc vedno vzdrževalo sodelovanje med skandinavskimi deželami, četudi ni bilo konference. Državni minister Knutsen je sporočil, da je v ministrski konferenci v Kodanju vladalo soglasje v tem, da se tekom gospodarskih bojev, ki nastopijo po končani vojni, ohrani neodvisnost skandinavskih dežela.
Zaplenjevanje nizozemskih poštnih pošiljatev po Angležih.
HAAG, 15. (Kor.) V »Nieuwe Couran-tu« predlaga neki čitatelj lista, naj bi se angleškemu poseganju po nizozemskih poštnih pošiljatvah napravil konec s tem, da bi se na določenih mestih na morju nastavile nizozemske torpedovke, ki bi odhajajočim poštnim parnikom oddajale pošto, ko bi prišle iz angleških teritorijalnih voda, in odvzemale domov se vračajočim ladjam pošto preden bi prišle v angleško področje. _
Nizozemska zbornica.
HAAG, 15. (Kor.) Druga zbornica je sprejela danes zakonsko predlogo glede prepovedi izvoza ladij.
Grof Berchtold najvišji dvorni mojster nadvojvode prestolonaslednika.
DUNAJ, 16. (NViener Zeitung.) Njegovo Veličanstvo cesar je z Najvišjim ročnim pismom, izdanim 11. marca, blagovolil komornega predstojnika nadvojvode Karla Franca Jožefa, generalnega majorja princa Zdenka Lobkovica najmilostiveje odstaviti in mu v priznanje njegovega iz-bornega službovanja podeliti brez takse čast tajnega svetnika. Njegovo Veličanstvo je z Najvišjim ročnim pismom, izdanim 11. marca, blagovolilo tajnega svetnika, ritmojstra v p. dragonskega polka št. 11, Leopolda grofa Berchtolda imenovati za najvišjega dvornega mojstra nadvojvode Karla Franca Jožefa.
DUNAJ, 16. (Kor.) K imenovanju grofa Berchtolda na-mesto najvišjega dvornika
nadvojvode prestolonaslednika Karla Franca Jožefa poudarjajo listi soglasno, da se bo to imenovanje gotovo pozdravljalo splošno z najtoplejšo simpatijo in velikim zadoščenjem, kajti grof Berchtold. ki je na primer v burnih časih v požrtvovalnem delovanju vodil zunanjo politiko monarhije in potem posvečal svojo službo domovini na fronti v svet gibajoči vojni, je sedaj nastopil zopet mesto, ki odgovarja njegovim nenavadnim zmožnostim in njegovim činom, ki ostanejo neminljivi.
Napitnice povodom prihoda bavarskega odposlanca v Sofijo.
SOFIJA, 15. (Kor.) Na pojedini, ki se je vršila včeraj zvečer v kraljevi palači, je imel bavarski general pehote Haag na-pitnico, tekom katere je slavil izredne lastnosti bolgarske armade. Kralj Ferdinand je v odgovoru napil: »Ekscelenca! Izredno me veseli, da zamorem pozdraviti Vašo ekscelenco kot izrednega odposlanca bavarskega kralja in izročitelja insignij velikega križca bavarskega vojaškega Maks-Jožefovega reda. S tem izrednim odlikovanjem me je kralj Ludovik izredno ganil, tako radi mnogostranskih sorodstvenih odnošajev z \vittelsbaško hišo, kakor tudi radi toplega zanimanja, ki ga je pokazalo Veličanstvo za mojo armado tekom vojne. Priznanje uspehov moje armade je vidno izraženo v milostni podelitvi tega najvišjega bavarskega vojaškega reda. Tudi moja armada je ponosna na to. da se zamore bojevati ob strani bavarskih junakov. Idealni cilji, za katere prelivajo svojo kri naši na bojišču se nahajajoči vojaki, temelje ne samo v skupnosti obojestranskih interesov, ampak še posebno na obojestranskih čustvih spoštovanja, prijateljstva in zaupanja. Naj bi bilo našim hrabrim četam usojeno, da si pribore poleg dosedanjih uspehov še nadaljne, dokler ne bo izvojevan trajen, srečen mir. Dvigam svoj kozarec na zdravje junaške bavarske armade, plemenitega bavarskega naroda in njegovega prevzvi-šenega voditelja, Njegovega Veličanstva, bavarskega kralja. Hura!
Položaj,
16. marca.
Preko Amsterdama javljajo, da vzroki krize v Italiji leže — v Londonu. Med Italijo in Anglijo je vladala napetost že dlje časa, ker prva ne kaže dovolj zanimania za angleška bojišča. Posebno očitajo italijanskemu kabinetu, ker se ne more odločiti za napoved vojne Nemčiji. Angleški državni tajnik, Grey da je poskušal vsa sredstva, da prisili Italijo v napoved vojne. Francoski ministrski predsednik Briand se je nalašč za to potrudil v Rini, ali tudi on ni uspel. Potem da je Anglija poskušala s podkupovanjem, opozarjajoč, da je prav za prav Albanija vojni cilj Italije. Anglija da je izjavila, da pomore Italiji do posesti Albanije, ako Italija vrže v Solun del svojih čet. Italija pa da je odklonila tudi to. Na to je Anglija porabila prisilna sredstva in je odrezala Italijo od Londona, vzkrativši jej oglje in druge potrebščine, ne da bi se ozirala na pritožbe italijanskega naroda in vlade. Ko vse to ni pomagalo, se je Anglija zatekla k spletkarenju. Danes je italijanski kabinet —' pravi amsterdamski vir«— iz Londona ven tako omajan, da mora odstopiti Salandra, ali pa ves kabinet žnjiin. da pride na krmilo ministrstvo, ki bo Angliji prijazneje. Citirani vir zaključuje, da v Londonu pričakujejo z gotovostjo pad italijanskega kabineta morda že v najbližjem času.
To bi precej soglašalo s tem, kar smo včeraj pisali o italijanski krizi. Samo včerajšnjih informacij, po^katarih bi se bil Salandra končno vendar udal zahtevi Anglije po napovedi vojne Nemčiji, ne po-trjajo nekatere zadnje vesti, ki hočejo vedeti, da Salandra še vedno odklanja 10 zahtevo intervencijonistov, oziroma angleške vlade. Seveda: tudi če te vesti odgovarjajo dejstvom, ni še rečeno s tem, da se ne zgodi še, kar se ni dosedaj in česar se Salandra tako brani. Italija se nahaja v stanju akutne politične krize iu v takem stanju se razpoloženje lahko menjuje od hipa do hipa: kakor v kaleidoskopu ali kinematografu. Je to vrvenje v znamenju popolne negotovosti. Kar je bilo morda danes resnično jutri ni več.
Kolika je zmešnjava v Italiji, kažejo nastopni podatki iz zadnjih vesti. Če bi Salandra definitivno odklonil zahtevo intervencijonistov, mu ti odklanjajo glasove in bil bi v nevarnosti. Toda vest o izjavi Bossolatija — ki je, nota bene inter-vencijonist najčisteje vode — da ne more glasovati proti vladi, ki je napovedala
vojno--ta vest se vzdržuje! V tem
slučaju bi eden prvih intervencijonistov nudil pomoč vladi proti napadom od strani — intervencijonistov. In drugi, ki hočejo rešiti Salandro s pasivno pomočjo, da so — socijalisti. Ti da se hočejo vzdržati glasovanja. A tretji, »principijelni« nasprotniki vlade, ki se udeleže reševalne akcije, so Giolittijevci. Ti pa da hočejo direktno glasovati za vlado. Nova slika v tem — kinematografu: so
Stran D.
•EDINOST" itev. 77.
¥ Trsta dne 17. marca, 1916
tudi vesti, ki hočejo vedeti, da mislijo intervencijonisti za hip odnehati od svoje zahteve po napovedi vojne Nemčiji in zahtevati le rra sploh intenzivneje izvajanje vojske.
Popolna zmešnjava, kavos, kakor da so vsi politični pojmi, vsa načela in vsa politična konsenkvenca postavljeni na glavo. Toda vprašanje je, da-li jih angleški bič vse skupaj ne požene pod klop? Saj dostavljajo isti viri, da položaj vlade ostaja skrajno kritičen.
Prepričani moremo biti, da je pripisovati pritisku Anglije, da je Italija napovedala »veliko nove ofenzivo« proti Avstriji. V tej domnevi nas podkreplja dejstvo, da je po Angliji bogato — podkovani »Cor-riere deila Sera,« ki najbolj široko odpira usta o tej »veliki ofenzivi« z baharijo, da so Avstrijci v silnem strahu. Par dni sem poskušajo Italijani res nekaj, kar naj bi bilo podobno ofenzivi, ali na avstrijski strani ni nikjer opažati tistega napovedovanega strahu. Saj se vsa ta podjetja končujejo dnevno kakor ves čas te vojne In Cadorna more poročati o — slabem vremenu.
K tolikim drugim uspehom svoje politike razdvajanja narodov in držav more Anglija prišteti še enega: tudi med Avstrijo in Portugalsko je nastopilo vojno stanje, ko je Nemčija prekinila svoje od-nošaje s to malo državo usužnjeno Angliji. Listi ugibljejo sem in tja, kako misli ententa izrabiti sicer neznatne in malo-pomembne vojne sile te države. Nekateri menijo, da se portugalska vojska porabi v francoskih in angleških kolonijah, da se morejo tamošnje francoske in angleške čete povrniti na domače fronte. Neka vest pa hoče vedeti da se Portugalci pridružijo angleškim kontinentom za boj proti Nemcem v vzhodni Afriki. Nu, najveljavneje se nam zdi mnenje, da je Anglija nahuj-skala Portugalsko k zaplembi trgovskih parnikov in tako izsilila vojno z namenom, da more portugalska pristanišča porabiti kot operacijske baze. Da bi poslali mizerno portugalsko vojsko na francosko fronto, se nam ne zdi verjetno.
Konferenca nordijskih ministrov v Ko-danju je zaključena. Iz poročil posnemlje-mo, da so splošno razpravljali o vprašanjih, pred katere je nordijske države postavila sedanja vojna. S temi v zvezi so razpravljali o različnih vprašanjih, nastalih v zadnjem času. V mnogih vprašanjih praktičnega interesa je dosežen sporazum, deloma glede nadaljevanja že ukrenjenih skupnih odredb, deloma za nove odredbe v interesu Švedske, Nor-vegije in Danske. Posvetovanja so utrdila dobro razmerje med temi tremi državami. Vnovič se je izrazila želja za ohranitev lojalne in nepristranske nevtralnosti. Sklenili so, da se bo dosedanje sodelovanje nadaljevalo in se bodo vršili taki sestanki članov ali zastopnikov vlad, ako bodo razmere to zahtevale.
Ktfo bo zmagal ?
Pod tem naslovom piše vojaški kritik rBerliner Tageblatta«, major Moraht med drugim:
Marsikedaj se govori, da je stara vojna zgodovina takorekoč izločena tekom sedanje vojne. Primerjanju tedanjili razmer z današnjimi da bi bila popolnoma neumestna. Jaz sem drugega mnenja. Vživimo se v bitke naše armaefne zgodovine in kmalu nas z onimi 100 leti zvežejo mostovi, ki nam posredujejo spoznavanje sedanjosti iz izkušenj tedanjosti. V vseh vojnih taborih priznavajo sedaj, kar se je ob začetku naše borbe izreklo kot načelo: narod, ki ima najboljše živce, bo zmagovalec. Šele pozneje, ko vojna laž ne bo več zakrivala resnice pri nasprotnikih. bomo videli jasno, kje živčna moč narodov ni mogla vzdržati dogodkov in kje je bilo vzrok pogube dejstvo, da je opešala. Toda pred močjo vztrajanja doma
stvu, vse to nasvupraviČuje, da spoznavamo svojo premoč v disciplini.
Ko je Napoleon tiraniziral svojo deželo je imela 29 milijonov prebivalcev (leta 1806). Cesar je črpal iz nje moči za močmi za nenasitljivo vojaško službo. V Štirinajstih mesecih in pol (1812 do 1813) je poklical 1,237.000 mož pod zastave. V letih 1804. do 1815. je v njegovih vojnah poginilo 1,700.000 Starofrancozov. Po tej izgubi Francoska nikdar ni okrevala popolnoma. Kri današnje Francoske pa teče še huje. Nimamo povoda, da bi predkrat-kim sporočeno statistiko francoskega vojnega ministra Gallienija smatrali za črno pobarvano, namreč: '800.000 mrtvih, 1.400.000 ranjencev (400.000 težko), 300.000 pogrešancev. V 19 mesecih je torej narod, ki šteje ne čisto 40 milijonov, izgubil potretji milijon svojih najkrepkej-ših mož, h katerim je treba prišteti še najmanj 100.000, izgubljenih pred Verdu-nom. Vrne se kedaj samo nekaj stotisoč ujetnikov. Napoleon je krvni davek raztegnil proti koncu (1. 1814.) na 181etne in 19Ietne. Republika je šla do 17Ietnih, ki bodo sedaj najbrž pred Verdunom, ravno tako neizvežbani kot Napoleonova armada novincev leta 1813., zmeti po kratkem odporu. Gotovo ima Francoska, kakor tedaj Napoleonova armada, še svojo gardo, svoje triarijce iz svoje prve armade. Toda postali so redki. Pretežno mlada armada, se mora, kakor ona leta 1813 kortčno pokazati neutrjena in brez odpornosti proti ogmu in vremenu, posebno ker so bojni pogoji stokrat strahovitejši kot v prejšnjem stoletju. Spoznavamo torej tudii zmevanje fizične sile pri nasprotniku.
In pri nas? Vse armade so v tej vojni narodov prisiljene v improvizacije. Tudi Napoleon je improvizator na debelo. »Moč njegove demonske volje je mogla tudi z neprestanimi improvizacijami dosegati velike stvari; dobre izvežbe pa niso mogle nadomestiti, četam.... Naraščajoče nediscipline armade je bila sokriva tudi pomanjkljiva izvežba.« Tako Frey-tag-Loringhoven. Naše armade, deloma improvizacije, so si pridobile jekleno trdnost in obenem prožnost v Galiciji, na Litvi, Poljskem, v Srbiji. Njihova izvežba je čisto vojna, ne v smislu Napoleonovih armad, temveč na podlagi naše mirovne izvežbe, »militarizma«. Vkljub temu »velika, krasna in hrabra« Napoleonova armada, kakor jo je bil imenoval dedni veliki vojvoda Badenski, je posirovela v brezkončnem vojnem času. Naša je vzdrževala disciplino, kar je tudi učinkovalo. Napoleon je znal organizirati mase in je bil vendar končno najveCji pokvarjeva-lec *armade. In naša fizična moč? Globoko je posegla vojna v število mož. Toda izčrpano pa še daleč ni. Obrambni zakon ni razširjen in mladi naraščaj, ki šteje milijone, se vežba in varuje preden pride v boj.
Ali naj naše vodje hvalim kot oroaniza-torje in vojskovodje? Med vojnimi veterani Napoleonovimi so bile »pristne vojaške naravi, kakor jih naša doba ne pozna več te vrste.« Tako se je pisalo leta 1910. Sedaj bo naš generalni kvartirmoj-ster prvi, ki bo poudarjal vojnovzgojno učinkujoči vpliv naših dni. »Naša pehota so sami Cezarji in njeni častniki so sami junaki«, je sodil kralj Friderik II. po bitki pri Molwitzu. Danes je zopet tako. Nas ne straši »trikrat močnejši« sovražnik, niti »važnost njihove pozicije« pri Verdu-nu. »Srčno« in z vso pokorščino in disciplino * premagujemo« vse. In tudi sedaj obdajajo najvišjega vojnega gospoda možje, ki so enakovredni onim pri Leuthnu. In polkom vseh plemen Nemčije ni treba, kakor nekaterim za časa Friderika II., popravljati porazov. Pojoč gredo v peklenski ogenj, z enako, ne, z veliko svetle je piamenečo navdušenostjo. V malo bojnih dneh so zajeli v verdunskem okolišu 430 častnikov, 26.042 mož, 189 topov in 232 strojnih pušek. Naši »godrnjači« rohne
šolskega zakona določena naloga s temi besedami: »Meščanski šoli je namen, dajati učni smoter obče ljudske šole presega jočo izomiko, zlasti z ozirom na potrebe obrtnikov in kmetovalcev. Meščanska šola podaja tudi izomiko, pripravlja-jočo na učiteljišča in na take strokovne šole, za katere ni treba predizobrazbe v kaki srednji šoli.«	-
Takih šol Slovenci skoraj ne poznamo, kajti razven meščanske šole z nemškim učnim jezikom, ki jo je v 70 letih ustanovi pokojni Martin Hočevar v Krškem na Dolenjskem, imamo Slovenci doslej edino-le v Postojni slovensko deško meščansko šolo. Družba sv. Cirila in Metoda nam torej ustanovi drug tak zavod tu ob Adriji kjer je potreba take šole že stara, ali je nismo dobili, radi znanih razmer. Družbi sv. Cirila in Metoda smo dolžni Slovenci za ta čin iskreno hvalo, katero ji moremo izražati s čim večjo podporo, katere je potrebna posebno v sedanjih časih.
O pomenu in veljavi izobrazbe na meščanskih šolah, ki je v šolskih predpisih natančno določena, izpregovorimo priliki kaj več, za danes le naznanjamo staršem tržaške slovenske mladine, da imamo eno stopnjo učnih zavodov več na razpolago ter je sedaj dolžnost staršev, skrbeti za to, da se bodo naši dečki tudi okoristili tega zavoda.
je neomajnost armadne zgradnje. In sedaj, ko »e nahajamo v najhujši borbi, ki jo je prnje kot onih deset težkih dvanajstfuntni-treba dobojevati po marnski bitki, je naše kov drugega Itzenplitzovega bataljona
pred desnim krilom »poševnega bojnega reda« pri Leuthnu, in »armada kljunačev« je zapadno Moze uspešno prodrla skozi močvirnati svet.
Hrabrega nasprotnika imamo, toda izkrvavel bo ob naši »admirable discipline« in naši moči, ki ste v vojni vzrastli do neslutene sUnosti in veličine.
zaupanje neomahljivo, da bo zmagala fizična in lnoralična sila naših armad pred Verdunom. »Zdravi optimizem je nravni čin, ki sloni na spoznaji ter se izčrpava v besedi »zaupanje«, je opominjal v tej vojni profesor dr. Kahl. Na to hočemo misliti in tega se hočemo držati, ko sovražnik dovaja armado za armado proti našemu napadu n£ Verdun, in zanašati se hočemo na neko spoznavanje nasprotnikove inoči.
Kako je z disciplino moštva? Kralj Friderik II. se je ogibal dolgo trajajoče vojne, ker je morala ugonobiti »admirable discipline« (občudovanja vredno disciplino) njegovih čet. Napoleonove čete so celo v časih njegove največje vojne moči, leta 1812., imele v sebi kali svoje pogube in te kali so že bile, ko je njegova armada še veljala za naravnost nepremagljivo. \ koalicijski armadi (na zapadu stoji sedaj pisano sestavljena angleška in ravno tako pestrobarvna francoska) pol milijona mož, ki se med seboj niso razumeli in so si bili med seboi sovražni, se je moralo telaj vsako popuščanje discipline povečevati na najposrubncjš' način. Francosko prebivalstvo ko* celoto navdaja bolj nejevolja proti naborom kot pa bojevitost. Brez dvoma disciplina moštva pri naših francoskih sovražnikih ni več na začetni višini. Dasi je bilo tudi 1. 1914. drugačna kot naša. je vendar imela tedaj ir leta 1915. Še svojo polno bojno vrednost. Meriti ne smemo z našo rnero In se moramo globlje poglobiti v posebnosti naroda. Toda potem je začela popuščati disciplina in dolgo trajanje vojne je bil glavni vzrok. Odredbe vodstva, graja poveliništev, izpovedbe ujetnikov in pre-bežnikov. iz Pariza odjekujoča jeka strelskih jarkov in še več drugih dejstev, ki so dobro znana našemu armadnemu vod-
Slovenska meščanska šola v Trsta.
Sredi sedanjih, kulturnemu napredku tako protivnih razmer ni gojiteljica tržaških slovenskih šol, velezaslužna Družba sv. Cirila in Metoda, niti za trenutek popustila v svoji skrbi za naš vzgojni napredek. Ne le, da nemoteno vzdržuje navzlic pičlim dohodkom, v polnem obsegu normalnih Časov pouk na svojih tržaških šolah, storila je v zadnjih dneh še korak dalje: odločila se je, svojo osem-razredno deško ljudsko šolo pri Sv. Jakobu izpremeniti v petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo ter tako na slovenskem ozemlju sploh ustanoviti drugo slovensko deško meščansko šolo, na Primorskem pa prv o.
Meščanske šole, katerih imajo drugi avstrijski narodi prav mnogo, Čehi n. pr. nad 500, so zavodi, katerim je v § 17. drž.
lOMtt vesti. I
Avdijence pri cesarskem komisarju.
Cesarski komisar obvešča meščane, da jih bo za naprej sprejemal vsak pondeljek in petek od 11 dop. do 1 pop., njegov namestnik, ministerijalni tajnik vitez pl. Hirsch pa vsako sredo in soboto ob istih urah. Ker pa je danes občinsko predsed-ništvo izvanredno zaposleno z delom, se priporoča strankam v njihovem lastnem interesu, da predlagajo svoje želje pismeno ter se le v nujnih in zelo važnih slučajih javijo za avdijenco.
Varstvo mladine In oskrba otrok. V izdanju od min. torka smo priobčili poročilo o seji odbora za varstvo mladine in oskrbo otrok. Konstatujemo z zadovoljstvom, da so v tem odboru zastopane vse stranke in vse narodnosti. Ker pa je g. dr. Rybar, ki je bil tudi izvoljen v ta odbor, odšel iz Trsta, je stopil na njegovo mesto g. dr. Slavik. Naloga odbora bo, da centralizira delo na tem važnem polju, da nabira sredstva, potrebna za uspešnost dela, da spo-polnjtije delo že obstoječih institucij, da skrbi za pravično vzravnavanje podpiranja dotičnih institucij v smislu, da bodo šibkeje deležne posebne skrbi. Glavna zasluga tega organa bo ta, da se odpravi neko zlo, ki je doslej v marsikaterem slučaju oviralo uspeh: da se odpravijo po-itični nameni in izrabljanje teh sicer dobrodelnih institucij, kakor Je bilo do-sedaj v praksi. (Lega Nazionale, Ginna-stica itd.) Skrb in podpiranje institucij naj se urejata z objektivnega stališča in merilo naj bo pri tem okolnost, kje je večja ali manja potreba! Če bo ta organ — odbor za varstvo mladine in oskrbo otrok — res objektivno in marljivo vršil svojo naJogo, si pridobi velikih zaslug na polju tega človekoljubnega in socijalnega dela. Nas vseh dolžnost pa je, da ga podpiramo na tem delu z vsem zaupanjem.
Začasno ustavljenje poštnega prometa s Portugalsko. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 13. marca 1916 št 797l/P ex 1916 je poštni promet s Portugalsko začasno ustavljen.
»Iz zlate knjige vojske.« Pod tem naslovom izdaja — v presledkih dveh mesecev — pisarna za vojno pomoč zaporedno serijo po 10 poštnih dopisnic za 10 2 K. Te dopisnice prinašajo v umetniški izvedbi verno posnete slike junaških činov na raznih bojiščih. Ravnokar je izšla druga serija. Morejo se tudi naročati. Dalje je izšla v svoji izvedbi jako posrečena karta po sliki Lavrina »Invalidi na trgu sv. Štefana.« Cena 15 vin. Tudi serija železnih vojnospominskih medalj, ki jo izdaja urad za vojno pomoč po nasvetu odbora »dunajskih upodabljajočih umetnikov v službi vojne pomoči«, je obogatela z interesantnima medaljama »Gloria Vik-toria« in »Charitas« kiparja Philippa. (Cena 4 K) in z medaljo kiparja Sika »Vojna pomoč«, ki umetniški predstavlja skrb za rodbine vpoklicancev. Cena 5 K). Slednjič prinaša pisarna za vojno pomoč v prodajo po kiparju Patzo zasnovano medaljo general-felmaršala Hindenburga. Je to prva oficijelna avstrijska medalja tega slavnega vojskovodje. Cena 3 K. Vsi imenovani predmeti se dobivajo v prodajnem lokalu pisarne za vojno pomoč na Dunaja, L, Trautnerhol, in v razstavi »Vojne pomoči« v Bognergasse.
Težavni položaj časopisja vsled vojne. Centralno društvo časniških podjetij, ki zastopa izdajatelje kakih 150 dnevnih Časopisov, bo imelo dne 19. t. m. na Dunaju zborovanje in bo referent Prosi (»Zeit«), predlagal resolucijo, ki se bo bavila s sedanjo stisko, v kateri se nahajalo časopisi radi pomanjkanja papirja. Te] kala-miteti je možno — bo naglašala resolucija — priti v okom le tako, da vlada po izgledu Nemčije in Ogrske naredbenim potom odredi enakomerno skrčenje obsega časopisov, in da se da produkciji pa-
pirja Iju*i in vozov na razpolago, da bo mogla izdelovati rotacijski papir vsaj v dosedanji množini. Ministrstvo za trgovino se nadalje naproša, da skliče zastopnike tega centralnega dTuštva in zveze papirnih tovarn, da se določijo cene temu papirju na čim najdaljši čas ter da se prepreči nadaljnje višanje cen papirja. Izvedba in nadzorovanje skrčenja obsega časopisov, višanje cen papirja in ureditev vseh vprašanj, ki prihajajo vpoštev za nadaljnje neovirano izhajanje listov, .se .iajo doseči z ustanovitvijo papirne centrale, ki naj bi se sestavila iz zastopnikov časopisov in tiskarske industrije, a pripadal naj bi jej tudi zastopnik vlade. Vlada se torej naproša, naj čim prej ustanovi tako centralo. Zbor opozarja centralno društvo časniških podjetij na prošnjo, predloženo pristojnim ministrstvom za odpravo poštnine za časopise. Spričo nujnosti te stvari — tako zaključuje resolucija — prosi zbor vlado, naj te predloge čim prei izvede, ker bi sicer nanjo padla vsa odgovornost, ako bi moralo veliko časopisov v raznih krajih države ravno sedaj, ko so časopisi tako potrebni v javnem interesu, prenehati z izhajanjem in bi se s tem uničila ekzistenca mnogih podjetij in njihovih nameščencev.
Za promet z blagovnimi vzorci odprti vojno-poštnl uradi. Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministerstva z drie 10. marca 1916 št. 7400j9 ex 1916 je v bodoče razpošiljati blagovne vzorce pod naznanjenimi pogoji na sledeče vojnopoštne (etapne) urade: 6, 10, II, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 19/11, 20, 22, 22/11, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 30, 32, 33 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 48, 50, 51, 52, 53, 54, 56, 57, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75, 78. 79, 81, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 98, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 111, 112, 113 115, 116, 116/111, 118, 119, 123, 125, 126, 127, 128, 132, 136, 137, 139, 141, 142, 144 146, 148, 149, 150, 151, 156, 157, 162, 163 164, 172, 173, 174, 176, 179, 180, 182, 183 184, 185, 186, 189, , 00,202, 204. 206, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 225, 226,227 *29, 230, 231, 233, 235, 236, 241,251, 253 254, 256, 257, 258, 264, 265, 271, 274, 301 302, 303, 304, 305, 306, 307, 309, 310, 311 312, 313, 314, 316, 320, 321, 322, 323, 325 326, 327, 328, 329, 330, 331, 337, 338,339 341, 350, 351, 352, 353, 354, 35f>, 501, 502 503, 505, 507, 600, 601, 602, 603, 6C4, 605 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614 615, 630, 207. Sarajevo. Vsi oni vojnopoštni uradi, ki so bili dosedaj odprti blagovnimi vzorci in ki se ne gornjem seznamu, so ta čas za zaprti.
L« NALI OOLUSI::
t=e ratTTniijo po 4 Btot besedo. Aiaatoo tiskane besede se računajo c nI rat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 atotink. -
Osno belo
naravno ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj Prvačini, po zmernih cenah.	138
mm
v«eh vrst kupujem po najvišjih cenah. I. Stebel, ul. Torrente 30.	137
naznanilo.
Dalmatinska tvrdka na trgu Ospe-dale št. 5 in filijalka na Vrdeli Sv. Ivan št. 628 plača volno, bombaževino, kovine in žaklje po^pjviSjih cenah.	134
Kupujem
ni^n ci)
žaklje vsake vrs e. Jakob Maigon,
ul. Solitario st. (pri mestni bol-
120
Na debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne sveti jke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, trema za brado, žlice, razna, rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, apodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
Gospodarsko, posojilno in kons. društvo v Bazovici
zadruga z omej. por.
vp.
Vabilo
na
lili. redni občni zbor
Gospod, oosej. In kons. društva v Bazovici
— vp. -zadr. z om. por. —
ki se bode vršil
društvenih prostorih dne 25. 1916 ob 4 popoldne.
marca
DKEVfli RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo načelstva. H. Poroč lo nadzorstva
4.	Potrjenje letnega lačuna.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Izvolitev načelstva in nadzorništva ter potrdilo poslovnika.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi val	NAČELSTVO.
prometu nahajajo
ta promet • ♦ ♦
♦
DcrovK
Darovi, došli ces. komisarju. Gojenke ljudske šole „Nadvojvodinja Štefanija-1 20 K' za Rdeči križ. Ljudska Šola v ul. Donadoni 15 K za Isto svrho. Učiteljsko osobije ljudske šole v Starem mestu 16 K 20, učenci in učenke iste šole 16 K 72 v. za oslepele v vojni in 1 K 12 v. za Rdeči križ. Občinski uradniki kot prispevek za brezposelne 51 K 58 v. na račun meseca februarja in 38 K 701 v. na račun meseca ma' ca. V počastitev spomina Edvarda pl. Cippico uradniki, oziroma uradn ce vojaške sekcije mestnega magistrata: VVielgosz Stanislav, Sakraischik -lenrik, Angioletti iulijan, Rogolizh Avgust, toghessich Ivan, Derossi Peter, Ussai Alojzija in Rottenbachar Lidija K 20. za Rdeči1 eriž. Delavci občinske plinarne K 6-70 kot edenski prispevek skladu za brezposelne. Jčenke ljudske šole „Nadvojvoda Štefanija" pri benediktinkah) K 20. — nabranih tekom neke prireditve 7. t. m. — za RrdeČi križ. Mestna ljudska šola v ulici Donadoni K 15. za Rdeči križ. Učiteljsko osobje mestne ljudske šole v Starem mestu K 16'20 ter učenci in učenke imenovanega zavoda K 16*72 v corist skladu za oslepele v vojni in K 1-12 za Rdeči križ. Občinski uradniki kot prispevek skladu za brezposelne K 51*58 na saldo za mesec februar in K 380*70 za mesec more.
| Umetni zobje
in brez feDns!!, zfnte Kran? m obrabiti
VILJEM TUSCHER
konces. zobotelmik
TRST, ul. Caserma st. 13, u. n,
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
t ♦
♦ ♦ ♦ ♦


Umetno-fotoMltnl ol
Trst. ulica del Rivo št 42 (pritličja) Trst
Izvršuje vsako fotografično Jelo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanasto plošče za vsakovrst. .spomenike. POSEBNOST« POVEČANJ * KK VSAKE FOTOGRAFIJ? m Jiaui uuobuosti gos^j. uiročui-kov Bprejema naročbu ia jih m vrauje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejšib cenah
♦♦♦♦ ♦♦♦♦
Trst, uL del Rivo štev. ll
Dr, HORVATU
TRST, Vsa	39
SftcUailll za KOŽNI in SPOLNE DOLhZN ŠIBKOST in NERVOZNOS1 ia BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH, iprajeiu od 10 - t pop* In 4« / zweče . ob nedeljah od 10 -
■ --.. ____-. _ _ ___s— .	C3
ASSICURAZiONI GENERALI iN TRIESTE
(Obin« zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1J212,012,598.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za živijenskl oddelek nove slavne pogoje polica nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče usodnosti polica: I. Veljavnih tako! od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izsubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
IL Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: t) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — po-" tovati in bivati nc samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. UL Veljavnib po preteku enega leta po Izdanju poiice: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV VeUavaik po preteku treh let od Izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, aH poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4bi%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za ---— —življenje, požar, prevažanje in ulora.
ržaška posojilnica In hranilnica
regislrcvarts zadruga s omejenim poroštvom TRST - Piaz?a delia Caserma šiv. 2, I. nad. > TRST (v lastni p«JaSl) vhod po glavnih stopnjirsh.
POSOJILA DAJE
z* vknjižbo 5 lJš •/• na menice po 6% na zastave in amortizacijo za daijio dobo po dOfOVOm E3KOMPTUJE TNOVStt
HRANILNE VLOGE
od vswea, te tod! *i ud in jih obreotnie po
4'U V
Večje stalne vloge In vloge na tek. rabin po dogovora. 1 ^ •0DDAM
Poštno hraniinif.ni račua lt>004.	TEGEFON 962
varnostne celico (8»fe deposits) za shrambe vrednost-
jiiK listin. dokiua»tftoT in raznih drugih vrednot, papolnOIM varno proti nlonu in poiara. urejeno po naj novejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih Conah* STANJE VLOO Hi3 1« MURNOV KMK. finte m: d 9 'is 12 i^njil*	« vsak Mmft * v*
HHHIII I Mil