st'tdijska biblioteka
It, 10
Lbt bhafr
1 mmu L 22.— L 6.90 »ei — w Ikokoati I pic«, tahval«,
> , S
ljub L J an'a
Naročnina: sa 1 obu«
lato L 75.—, v ioosuaho rt. — Oflasnina za 1 na
in obrtne oglase L t—i a onri> oglase denarnih uvodov L 1—* ■treni L 2.—	. .
i, ms.
Mnttki M oenL
Letnik Uli
EDINOST
Uredmitro in t^revnatro: Trrt (3*. ulice S. Frnnceaco d'Aeuai 20, Te« Jkfoa li-ST. Dopisi a* m poiflfejo ilUMao uredniitr«,	reftdn«
n—in titra ar pa iiyaiađiliii Rofctopiti aa no mtejo. Nefrankltann M ne •prefema^a. * Laet, laiofhe in tiek Tkkame »Edlnoele, PadvedniŠtTO v O or ic i i uliva GImu* Cerducei H 1, L o. * Teki »t. 32L Glavni in od^rvorm vodniki prof. FUip Peric.	t
Od lm so odvisne cene ulnu?
Kakšne bodo cene vinu v bodočnosti? To je vprašanje, ki tako često razbija glave marsikaterim našim kmetovalcem. In to ne brez razloga, kajti cene vinu so se v povojnih letih v kratkih dobah znatno menjavale in so se skoro vedno razvijale v nasprotni smeri kot cene ostalim pridelkom. In bas sedaj se vinogradniki nimajo radi cen vinu pritoževati. Medtem ko so n. pr. cene žitu padle od lani na letos skoro na polovico, so se mogle drfcati cene vinu v glavnem nespremenjene, kar pomeni dosti, namreč precejšnje podra-ienje, ako se preračuna na zlato vrednost. Cene vinu pa niso za vinogradnika važne le radi tega, ker je od njih odvisna višina dohodkov za celoletni trud in torej tudi možnost ali nemožnost kritja gospodarskih stroškov in eventuelnega dobička, ampak tudi radi tega, ker tvorijo podlago za ocenjevanje vrednosti vinogradov. Pri sedanjih vinskih cenah je vinogradništvo precej rentabilno, ako bi pa cene znatno padle, recimo na polovico, bi bilo glede rentabilnosti ravno nasprotno. Vse to, se razume, ne more ostati brez vpliva tudi na cene vinogradniških nepremičnin. Razumljivo je torej živo zanimanje vinogradnikov in vinskih trgovcev za bodoče razvijanje vinskih cen. Jasno pa je, da se cene za bodočnost nikakor ne dajo Dre-rokovati, niti preračunat: z gotovostjo. Vsekakor nam pa nudi praKsa, proučevanje dosedanjih cen in vplivov, pod katerimi so se nahajale, dovolj opor za njih ugibanje. Bistre glave imajo na tem polj u vedno dosti uspehov. Ne bo torej odveč, ako se poslužimo tozadevne šiudije profesorja Mor tara o italijanskem vinskem trgu v povojni dobi.
ivo t cene vsem vrstam blaga se tudi cene vinu ustvarijo na prostem trgu potom ponudbe in povpr. sevanja. Nekaj posebnosti pa ima tu vinski trg. Cene vinu so radi tega podvržene jako velikim oscilacijam ki so šle v povojni dobi do podvojenja in potrojenja najnižjih cen. Predvsem vpliva izid letine dosti bolj na cene kot pri drugih pridelkih. Pri obilni letini ne naletijo ponudbe na sorazmerno povpraševanje, to je neelastično in le po jako izdatnem popuščanju cen se razširi toliko, da sprejme vse ponudbe. Kajti tudi konsum vina pri prebivalstvu ni tako natančno omejen, kot neobhodnih potrebščin, n. pr. kruha. Pri nižjih cenah se baš popije dosti več vina kot pri visoki cenah in ako je letina obilna v času, ko so bile cene visoke, morajo te prej jako izdatno pasti, da se privabi prebivalstvo k povečanemu uživanju. Tako se da n. pr. izračunati, da imajo cene navado pasti pri dobri letini tako nizko, da je vrednost pridelkov v dobri letini celo nižja kot v slabi letini. Vinogradnik torej odreže najboljše v srednji letini. Pravilno povedano: more torej želeti dobro letino samo samemu sebi, a ne vsepovsod. Za primer navedimo sledeče podatke: Leta 1921. je bila slaba letina, pridelalo se je v Italiji le 33 milijonov hI vina, cena je bila radi tega visoka, namreč 48 zl. lir ali 207 papirnatih, celokupna vrednost te letine se je dala preračunati na 1690 milijonov zlatih lir. Leta 1924. je bila pa dobra letina, pridelek je znašal 54 milijonov hl, a cena je padla na polovico, namreč na 23 zl. lir ali 100 papirnatih, tako je bila tudi celokupna vrednost letine nižja kot 1. 1921., namreč le 1240 milijonov zlatih lir. Leta 1926. je bila slaba letina, pridelka 37 milijonov hI, cena visoka, namreč 47.70 zl. lir ali 188 papirnatih, vrednost cele letine višja nego 1. 1924., namreč 1770 milijonov zl. lir. Leta 1927. je bila tudi nepovoljna letina, cene se radi tega držijo v papirnatih lirah, rastejo pa v zlatih lirah. Letošnja vrednost vinske letine je torej izvanredno visoka.
Cene so se tekom prošlih treh let razvijale tako-le (v oklepaju stoji cena v zlatih lirah, kar je radi prejšnjih oscilacij papirnate lire za jasnost v primerjanju neobhodno potrebno):
Leta 1913. 32 lir.
L. 1925.: januar 103 (22.20); april 100 (21.20); oktober 141 (29.10); december 136 (28.20).
L. 1926.: januar 149 (31.20); april 155 (32.30); avgust 188 (3190); oktober 182 (38.60); december 200 (46.10).
L 1927.: januar 202 (45.40); marec 189 (44.10); april 203 (52.60); maj 200 (55.80); julij 173 (48.80); september 174 (49.10); oktober 179 (50.70); november 184 (52.40).
V teku dveh let so se torej cene v zlatu več kot podvojile, iz česar se more povsem pravilno sklepati, da so sedaj absolutno visoke in bi moralo priti do velikih padcev v slučaju kake o-bilne letine. Omenjeno pa bodi, da so to cene v starih provincah, naše vino se je plačevalo vedno kakih 20% višje, nahaja se pa vedno v odvisnosti od oscilacij drugih italijanskih vin, kajti pri preveliki razliki v ceni ne more prenesti njihove konkurence.
Skoro ves pridelek vina se konsumira v Italiji, irvoz je v primeri z višino pridelka majhen in se drži med 1 In 2 milijonoma hI po letini. Srednji notranji konsum se ceni na 40 milijonov hI. Z ozirom na količino za izvoz in uporabo etela grozdja kot sadja se more imenovati srednje dobro letino ono, ki odgovarja sedanjim potrebam kon-suma, t. j. 43 Vi milijonov hI. Zadnji dve leti je bil pridelek dosti pod to višino, okoli 37Vk milijonov hI, zato sedanje visoke cene. Leta 1923. se je pridelala več kot srednja vi&ina, namreč 56 milijonov, zato tedanje nizke cene. Višina letine vpliva na cene tako silno radi tega, ker more v slučaju dobne letine izvoz le v nedovoljni meri olajšati notranji trg, more se povečati pri nižjih cenah največ za 1 milijon hI, cela, masa novega pridelka teži torej na notranji trg. Razmere pri vinogradništvu v Italiji so poleg tega take, da se mora ves pridelek razprodati tekom leta in v največ slučajih že pomanjkanje posode ne dopušča, da bi se pri nizkih cenah vino shranilo za prodaj za prihodnja leta, ko bodo cene ugodnejše, kot se to prakticira n. pr. v Nemčiji. Tako je potreba, da odvzame konsum ves letni pridelek tudi v časih obilne letine, kar se more zgoditi le po skrajno nizkih cenah, v slabi letini pa ni obširnih starih zalog in cene zopet nesorazmerno narastejo. V interesu našega vinogradništva bi torej bilo, da se skuša s pomočjo organizacije izogniti uničujočemu vplivu razsežnih oscilacij vinskih cen in da po možnosti spravi del vina v dobrih letinah na stran ter izrabi za njegovo razprodajo boljše cene v letih slabe letine.
Afgcnfs-nasRl Kralj v Mm
Gficielni del poseta končan
RIM, 11. Po obisku na letališču v Ciampinu si je afganistanska kraljevska dvojica o-gledala vojašnico orožnikov, pozneje pa se je vršil na Kapitolu svečan sprejem, ki ga je priredil rimski guverner [vitez Po-tenziani. Zvečer ob 20. je afganistanski poslanik v Rimu priredil na poslaništvu svečano večerjo, .katere so se udeležili obe kraljevski dvojici in načelnik vlade. Nato se je vršil sprejem ob udeležbi ministrskega predsednika, diplomatskega zbora, višjih dvornih in državnih dostojanstvenikov ter vojaških in civilnih oblastev.
Afganistanska kraljevska dvojica je danes zapustila Kvirinal, ker je končan oficielni del rimskega poseta. Po sprejemu na afganistanskem poslaništvu sta se kralj in kraljica podala v Grand Hotel, kjer je bilo najeto celo prvo nadstropje. Ob 12.30 se je vršilo intimno kosilo, popoldne pa sta si vladarja ogledala nekatere stare rimske spomenike.
Pristojbine za koncesije mlinska obrti
RIM, 11. Pristojbine za koncesije mlinske obrti bodo imele kakor koncesije same veljavo za vse leto 1928. Imejitelji koncesij, ki ne bodo plačali pristojbin tekom tega meseca, bodo morali plačati za kazen trikratni znesek pristojbine.
Reforma zakonikov
prizivnih tiM^iff o načrtu
novi kazenski zakonik
RIM, 11. Ministrstvu za pravosodje so došla poročila kasači j s kega sodišča in prizivnih sodišč o mnenju glede načrta za reformo kazenskega zakonika. Poročila popolnoma odobravajo načrt, kakor ga je izdelal pravosodni minister.
Vsa ta poročila bo pregledala posebna komisija, ki ji predseduje grl. prokurator kasacijske-ga sodišča comm. Appiani in ki se bo sestala koncem tega meseca.
Minister on. Rocco se te dni peča s pripravljanjem načrtov za reformo zakonika o civilnem postopanju in trgovinskega zakonika. Minister je baje že pozval nekatere prizadete organizacije, da izrazijo svoja mnenja in svoje želje glede novega trgovinskega zakonika.
Pobajinki gospodarski iflui
bodo ▼ kratkem začeli delovati
RIM, 11. Pokrajinski odbori za nacionalno gospodarstvo bodo pričeli s svojim delovanjem Se koncem tega meseca ali pa v prvih dneh februarja, ker so te bili imenovani vsi podpredsedniki in skoro vsi predsedniki sekcij teh odborov. Preostaja Se imenovanje članov odborov. V tem pogledu je bil te dosežen sporazum med ministrstvom za narodno gospodarstvo in korpo-racijami, vsled česar se bodo imenovanja izvršila v najkrajšem času. Za enkrat bodo sestavljeni samo trije odseki posameznih odborov, na četrto sekcijo, sekcijo dela, pa ne bo treba toliko čakati, ker so tudi v tem pogledu priprave skoro dokončane. Enega izmed najvažnejših poslov tega poslednjega odseka pokrajinskih gospodarskih odborov bodo upravljali posredovalni uradi, ki bodo pod strogim nadzorstvom vod-' stva sekcije dela.
00 KfeisfflaH sdbor
se sestane danes
RIM, 11. Tekom jutrišnjega dopoldneva se bo vršil po daljšem odmoru spet en sestanek osrednjega medsindikalnega odbora, ki bo razpravljal med drugim tudi o dosedanjih uspehih delovanja pokrajinskih medsindikalnih odborov. Po vsej verjetnosti bo na dnevnem redu jutrišnje seje razprava in sklepanje o predlogih raznih medsindikalnih odborov, naj se njihova merodajnost glede ugotavljanja in določanja osnovnih cen razširi tudi na razne druge življenjske potrebščine, ki niso bile zapopadene v znani okrožnica ministrstva za narodno gospodarstvo.
Novi u&azl
Reduciranje občin
RIM, 11. Današnja «Gazzetta Ufficiale» prinaša med drugim tudi naslednje štiri kraljeve u-kaze: S kr. ukazom z dne 15. decembra 1927. se združita občini Rihemberg in Šmarje v eno samo občino pod imenom Rihemberg. Občine Čepovan, Lo-kovec pri Čepovanu in TribuSa se združijo s kr. ukazom z dne 15. decembra 1927. v občino Čepovan. S kr. odlokom z dne 15. decembra 1927. se pridruži občina Podkraj k občini Col in s kr. ukazom z dne 22. decembra 1927. se pridruži Godoviči občini Črni Vrh pri Idriji.
Delovanje komisije Inke
za proste
RIM, 11. Dela medmin. komisije za proste luke napredujejo z veliko brzino in bodo kmalu dokončana. Dosedaj si je komisija ogledala vsa večja pristanišča, ogledati pa si bo morala še Messino, Jakin, Cagliari, Bari in Brindisi. Čim bo komisija docela dovrišla svoje delo, bodo izdane poslednje odredbe za izvedbo važnega ukrepa, s katerim se računa pomnožiti"promet v pristaniščih, ki bodo proglašena za proste luke.
Rimski gib
RIM, 11. Rimski grb je bil te dni spremenjen. Na Ščit, pod besede «Senatus Populusque Romanus*, je bil postavljen lik-
torski sveženj.
RSatAtn oni ItaHto iaMbamlo
Italijanska družba bo zgradila pafstaniftče ▼ Draču
TIRANA, 11. Italijanski tiskovni urad poroča: Včeraj je bila med ministrstvom za javna dela in družbo Mazzorana sklenjena pogodba za gradnjo pristanišča v Draču. V zvezi s to pogodba sta si izmenjala albanski zunanji minister in italijanski poslanik v Tirani dve pismi, ki določata, da bo v slučaju, da predvidevani izdatek v znesku 8 milijonov zlatih frankov ne bi zadostoval, krila primanjkljaj Italijanska vlada. V tem slučaju bodo italijanske ladje v kompenzacijo oproščene plačevanja pristaniških pristojbin za dobo petih let.
Italijanski poslanik v Albaniji je sporočil albanskemu zunanjemu ministru, da je italijanska vlada v znak prijateljstva in gospodarskega razvoja Albanije toplo priporočala družbi Svea, naj dovoli za plačilo obresti in amortizacije posojila odlog do leta 1931. Istotako je bila druiba Svea naprošena, naj sta-vi albanski vladi na raztpolago znesek 200.000 zlatih frankov za gradnjo albanskih šol v manjših albanskih krajih, in fo brez onih formalnosti, kakor jih predvideva pogodba o posojilu. Poročilo se zaključuje, da bodo ta dejanja še bolj okrepila prijateljstvo, ki obstoja med o-bema državama.
Neljub indd@nt
o priliki božičnih praznikov in na predvečer praznika sv. Treh kraljev v Betlehemu
RIM, 11. Ie Betlehema je dobil rimski list «Corriere d'Ita-lia» poročilo, da se je dogodil tamkaj o priliki božičnih praznikov in predvečer praznika 3v. Treh kraljev obžalovanja vreden incident, ki so ga povzročili gr-Ski odpadniki. FranČišikani da-.r uje jo po starem privilegiju na l&žič pri jaslicah maše do pete ure popoldne. 25. decembra popoldne, še predno je odbila peta ura, so vdrli v cerkev grški duhovniki in romarji, ki so napadli frančiškane. Isto se je dogodilo tudi na polju pastirjev, kamor hodijo frančiškani vsak božični popoldan čitat evangelij. Baš tak incident se je pripetil tudi na predvečer praznika sv. Treh kraljev v jami jaslic, kjer so napadli cerkovnika. En španski in en italijanski frančiškan sta bila ranjena.
Italijansko-madSarska letalska
liga ustanovljena
RIM, 11. V prostorih rimskega aero-kluba se je vršil danes ustanovni občni zbor italijan-sko-madžarske lige, ki bo imela svoji podružnici v Milanu in na Reki. Za predsednika lige je bil izvoljen grof Henrik di San Martino Valperga. Liga namerava pričeti svoje delovanje s prireditvijo ciklusa predavanj o Madžarski, ki se bodo vršila v prostorih vseh treh sedežev lige.	_
Pred ureditvijo vprašanja o lastninah albanskih podanikov v Grčiji
RTM, 11. Agencija «Roma» je objavila vest iz Aten, da prispe tja v najkrajšem času odposlanstvo albanske vlade, ki mu bo načeloval g. Titulani. Odposlanstvo bo stopilo v stike z grško vlado v svrho ureditve vprašanja o lastninah albanskih podanikov v Grčiji.
Župnik umorjen
CATANIA, 11. V vasi Masca-lucia je bil preteklo noč umorjen v svojem stanovanju, kjer je sam živel, vaški Župnik Vito Longo, 75 let star. Neznani zločinci so vdrli v župnišče in ga zabodli z nožem.
O Longu je šel po vasi glas, da je premožen človek, vendar pa niso še pojasnjeni resnični vzroki zločina. Oblasti so aretirale več osumljenih oseb.
Csae električne energije se ne bodo mižale
RIM, 11. Komisija, kateri je bilo naloženo proučevanje vprašanja o reviziji cen električne energije, je predložila ministrstvu za javna dela svoje tozadevno poročilo. Po mnenju komisije za enkrat nikakor ni priporočljivo odrediti zakonskim potom splošno znižanje cen e-
lektrične energije, ker ni mogoče reči, da bi bile t« cene v ogromni večini slučajev previsoke. V onih redkih slučajih pa,' v katerih so cene zares previsoke, se bo dalo doseči znižanje cen s pomočjo pogajanj med producenti in.konsumenti ali pa potom razsodišč.
Francoska vojaška misija ostane še nadalje v Grčiji
RIM, 11. Agenciji «Roma» poročajo iz Aten, da sta grški zunanji minister in francoski poslanik podpisala dogovor, glasom katerega bo ostala francoska vojaška misija še nadalje v Grčiji in sicer do oktobra 1929. Osobje misije se skrči od 16 na 10 Članov. Načelnik misije general Girard bo v mesecu juniju odpoklican.
Ameriške vojne ladje v Idvornu
LIVORNO, 11. Iz Neaplja sta včeraj prispela v tukajšnje pristanišče ameriška torpedolovca «Borie» in «Tracy». Ostala bosta tu do 19. t. m.
Minister Zaleski
o poljski zunanji politiki
DUNAJ, 11. Zunanjemu ministru Zaleskemu je društvo za mednarodne študije v Varšavi priredilo banket. Zaleski je ob tej priliki govoril o poljskih od-nošajih z Litvo, Nemčijo in Rusijo.
Svoj govor je pričel s predlogom za trajni mir, ki ga je stavila Poljska v Ženevi Družbi narodov za časa njenega poslednjega zasedanja, ki je pričal o miroljubnih namenih Poljske ne samo na splošno, marveč še posebno nasproti svojim sosedom. Glede poljsko-lilovskega spora je dejal, da se je v Ženevi mnogo storilo za odstranitev teh nesporazumi j en j, dasi Voldema-rasove izjave ne kažejo nikake-ga izredno optimističnega značaja. Ugotoviti pa je treba, je dejal Zaleski, da se je stališč Litve v vprašanjih podrejene važnosti spremenilo in da je treba na drugi strani potrpeti še dalj časa, da se litovsko javno mnenje spremeni v toliko, da bo sporazum med obema državama našel v njem solidarno o-poro.
Poljsko-ruska pogajanja za sklenitev pogodbe, po kateri se bosta obe državi obvezali, da ne bosta napadli druga druge, so v teku, Čeprav do podpisa še ne bo prišlo tako kmalu. Pri teh pogajanjih se je med drugimi pojavila tudi ta težkoča: Sovjetska vlada se ne more odločiti, da bi sprejela načelo o razsodišču, ker jo skrbi, da ne bi katerakoli druga država, ki bi nastopila v spornih slučajih kot sodnik, obsodila Rusijo spričo svojih eventuelnih predsodkov o boljševiškem režimu. V ostalem pa so se odnošaji med Poljsko in Rusijo v precejšnji meri zfcoljšali, to pa predvsem radi zadržanja Litvinova v Ženevi, ki se je izrazil za ugodno rešitev poljsko-litovskih spornih vprašanj.
Končno je govoril Zaleski o poljsko-nemških odnosajih. Dejal je, da ustvarja poljsko-ncm-ško sodelovanje, ki sloni na dogovoru, ki sta ga sklenili obe državi, najlepše nade za bodočnost. Glede spornih vprašanj o Gdanskem je minister zatrdil, da se odslej niti Poljska niti Nemčija ne bosta več tako pogosto zatekali v Ženevo. V Nemčiji je sedaj zamrla vsaka misel na koristi, ki bi se dale doseči od eventuelne carinske vojne proti Poljski. In zato se velika soseda, je zaključil minister Zaleski, vedno bolj oprijema misli o gospodarskem sodelovanju s Poljsko.
Novi dijaški izgredi v Romuniji?
DUNAJ, 11. Tukajšnji list «Reichspost» je prinesel vest, da so romunski dijaki v Kiši-nevu uprizorili nove izgrede proti tamkajšnjim Židom. Gruče dijakov, ki so imele zapustiti mesto, so navalile na Žide, ki so se slučajno nahajali na kišinev-ski postaji. Policijski organi, ki so bili takoj na mestu, so se postavili dijakom po robu. Med spopadom, ki je namah nastal med agenti javne varnosti in dijaki, je padlo več strelov. Ranjenih je bilo več agentov.
Romunsko pravosodno ministrstvo je to vest dementiralo.
Žrtve tihotapstva
Tihotapci ubili dva jugoaiovaav-ska	stražnika in enega
mornarja
SPLIT, 11. Pri selu Uljene y severni Dalmaciji so se danes spopadli tihotapci z dvema finančnima stražnikoma. Okrog1 tretje ure zjutraj so vtihotapili prebivalci omenjenega sela 10 stotov sladkorja in ravno tako veliko množino drugega blaga z ladjo iz Zadra v Jugoslavijo. Finančna stražnika, ki sta pregledovala vsako ladjo, sta hotela pregledati tudi to, in eden izmed njiju je stopil na ladjo, kjer pa ga je eden izmed tihotapcev z revolverjem ustrelil. Drugi finančni stražnik je pričel s puško streljati na napadalca in ga tudi ubil. Tedaj j>a so planili ostali tihotapci na tega stražnika ter mu razbili glavo, tako da je obležal mrtev. Na obali je začul neki mornar voj. mornarice streljanje. Skočil je v čoln in se približal tihotapski ladji. Tihotapci so pričeli streljati tudi nfeij in ga ist<o-tako ubili. Ko je danes opoldne zvedela za smrt tega mornarja njegova zaročenka, je skočila s strehe hiše v prostovoljno smrt.
Za pasivne kraje v Jugoslaviji
BEOGRAD, 11. Nocoj je imel sejo ministrski odbor, ki je reševal vprašanje o prehrani pasivnih krajev. Na nocojšnji seji je bila odobrena podpora 10 bilijonov dinarjev za Hercegovino. Odbor bo jutri nadaljeval svoja posvetovanja.
Finančni odbor je danes sprejel proračun ministrstva za javna dela.
Krvav spopad med prikimi vojaki in bolgarskimi komiti
BEOGRAD, 11. Iz Skopija poročajo, da je na grški meji prišlo do spopada med grškimi vojaki in bolgarskimi komiti pod vodstvom vojvode Angela Pod-stojanova. Po triurnem boju so bili komiti premagani.
Bolgarski državni preračun
SOFIJA, 11. Novi bolgarski državni proračun znaša ti milijard 300 milijonov levov in je približno za 10 od sto manjši nego lanski.
Ponovna pomilostitev francoskega komunista v Ebl^arijl
SOFIJA, 11. Na predlog pravosodnega ministra je kralj Boris v drugič pomilostil francoskega komunista Legarea, ki je bil zaradi udeležbe pri atentatu na katedralo sv. Nedelje prvotno obsojen na smrt, pozneje pa na intervencijo francoskega poslanika pomiloščen na dosmrtno ječo. Legare je bil sedaj docela pomiloščen in je takoj odpotoval v inozemstvo.
Ameriški predlog o trajnem miru pxetiložen japonski vladi
TOKIO, 10. Poslanik Združenih držav je po naročilu svoje vlade uradno predložil ministru za zunanje zadeve predlog glede pogodbe za trajni mir. Na splošno prevladuje mnenje, da bo japonska vlada pod nekaterimi manj važnimi pogoji sprejela ameriško ponudbo in podpisala pogodbo.
Drobne vesti
Cerkev se je prikazala iz morja.
Prebivalci mesta Valtona na Angleškem so zrli te dneve nenavaden prizor. Nenadoma se je pojavila iz morja cerkev, ki jo je bilo morje 1. 1798. pogoltnilo. Sedanja obala je tri milje oddaljena od mesta, kjer je prej stala cerkev. Ko je nastopila posebno nizka o-seka, so videli osti-ašeni prebivalci, kako so se začeli začrtovati o-brisi cerkvo, koje zidovje so pokrivale školjke in blato. Nekateri drznejši možje so skušali priti do cerkve, toda tla so bila prcinehka. Kmalu na to je nastopila zopet plima in cerkev je zopet izginila v valovih.
Kongres za raziskovanja tečajev.
Spomladi se bo vršil v Leningradu mednarodno zborovanje za raziskovanje tečajnih krajev z letali in zrakoplovi. Doslej se je priglasilo okoli petdeset udeležencev iz dvajsetih držav.
Poročna stavka.
V občini Rignat na Francoskem* ki šteje 262 prebivalcev, se ni sklenil že od pet in dvajsetega aprila 1924. noben nov zakon, čeprav je v občini več mladih ljudi. Francoski listi omenjajo to dejstvo, ponj naslovom: poročna stavka v Ri« gnatu. r
U.	«EDINOST*
Politične beležke
Of»moliinimnn rdede armade
Kakor poročajo «Secolu» iz Pariia, je francoski pisatelj pierre Fevacque imel kot vojni ujetnik na Nemškem za tovariše mladega ruskega častnika, Mihajla Tukačevskega, ki so ga vsi smatrali za «najbolj latinskega med slovanskimi oficirji« in ki je sedaj postal genera-lissimus, najvišji poveljnik rde-
te armade.
Fevacque je te dni izdal knjigo, ki vsebuje polno še neobjavljenih dogodbic in anekdot iz življenja človeka, ki mu je bilo namenjeno, da postane vrhovni poveljnik sovjetske vojske. Te dogodbice nas lepo seznanjajo z življenjem in značajem Tukačevskega. Fevacque piše med drugim:
Ko so Tukačevskega opozarjali, da je prav malo podoben ruskim častnikom, je navadno odgovoril:	—
t To prihaja od tega, ker je bila moja mati Italijanka...«
Bil je tedaj suh, upadel v o-braz, mrzlica ga je tresla in izgledal je kakor doraščajoči Bo-napaite. Sedaj pa spominja njegova fiziognomija, kakor pravi francoski pisatelj, nekoliko na Napoleona, nekoliko pa na Mussolinija. Križanje krvi je v njem okrepilo azijatsko možatost. Iz Tukačevskega ne slika nikak misticizem, kakor ga zapadni svet tako rad videva v slovanski duši. Tukačevski sam je pripovedoval:
«Ko sem bil še otrok, sem i-mel neko francosko guvernan-tiiijo, ki sem jo prav rad skandalizirah Z mojimi brati smo doma krstili tri mačke, ki so strašile po naših sobah, s svetimi imena Boga, Jezusa in Svetega duha.»
2e tekom ujetništva so se ruski oficirji razgovarjali med sabo o možnosti spremembe režima na Ruskem. Tedaj je Tuka-čevski trdil:
Menim, da bi konstitucional-ni režim pomenil za Rusijo polom. jNam je pot roben despot, zakaj prav za prav smo barbari. Ali si morete predstavljati, kaj bi počeli kozaki s splošno volilno pravico?» Pa se je začel zvijati od smeha.
Govoreč o korupciji, ki so jo očitali carskemu režimu, je dejal:
«Korupcija bi bila še hujša in večja pod kostiiuckmalnim režimom. Mi smo čisto drugače ustvarjeni, smo drugačnega temperamenta in imamo drugačno moralo nego drugi narodi v Evropi. Zakon, pa naj si bo še tako dober, ne more spremenit* bistvo naroda. Zakon je pravičen, če je v skladu s čuvstvovanjem vsega naroda. Je nekakšna obleka, in ista obleka ne pristoja vsakemu. Obleka, ki pristoja Rusiji, je despotizem » Pozneje, ko je prišlo do boja med Kerenskim in Leninom, je Tukačevski dejal:
«Kerenski je revež. Mesto da izgublja čas s sklicevanjem teh strašil, ki jih imenujejo ustavodajne skupščine, bi se moral uveljaviti s terorjem. Na njegovem mestu bi spravi! pod giljotino vladarja, ki je dopustil izdajstvo, in Lenina, ki ga je izdal.« "
Umetnost je Tukačevski meril po istem kopitu kakor politiko:
«Grška umetnost odbija; rene-sanca je nesreča za Človeštvo. Rusija je poklicana, da likvidira vso to preteklost. Kakšno simfonijo bo Rusija dala svetu, tega še ni mogoče reči, a videli boste, da jo bodo morali pozneje občudovati.»
Nekega dne, ko ni imel drugega opravila, je Tukačevski izrezljal iz lesa nekaj, kar naj bi predstavljalo boga starih Slovanov Peruna in obenem simboliziralo marksistični režim v Rusiji.
Pridigal je, da se bo njegov narod enkrat odloČil in bo napovedal svetu vojno, pred vsem pa Angliji. Na predvečer svojega bega, ki ga je ločil od Pier-rea Fevacquea, je dejal:
«Angleži so hoteli naš polom. Sanjajo, da nas bodo raztrgali na drobne kose. Pa le počakajte, da se rešimo nesreče, ki je padla na nas. In boste že videli. .Velika Britanija ima mnogo ranljivih točk: Indijo, Egipt, Perzijo, vzhod.,. Le počakajte!... Prišel bo dan, ko bomo pometli tudi prah zapadne civilizacije, 0 katerim se je Rusija onesnažila. Stresli bomo Rusijo kakor umazano preprogo!*
naročajte Mmt
ZSfM SlUtetiM
v naših Krajih
(Smmči - Sky - fiif.)
V	«Edinosti» z diie 30. decembra 1927. št. 311. v «Uvodniku«: »Zimski sport in njegova vrednost« — piše I. V. o smučkanju, ki je najmodernejši in največ vreden sport sedanjega časa. Pri tem pripominja pisec, da je bil ta sport ponekod med nami že davno poznan. Tako da so ga poznali Livčani in ITnovčam že pred dolgimi leti. — O tem dvomim.
V	prejšnjih časih in tudi še sedaj imajo naši Gorjani, in najbrž tudi Livčani in Trnovčani, pripravo takoimenovano krpi je, nemško «Sclineereif», ki služi pri hoji po snegu. Ta priprava so leseni obroči 20-30 cm v premeru in branijo, da se te ne vdirajo v mehki sneg. Seveda je ta hoja Okorna in počasna, posebno, ko se sneg prijemlje in nabira na obi-oče, je treba previdno in široko stopati. Mesto o-bročev so nadevali naši ljudje sneženih krajev tudi lesene deščice, ki so bile pritrjene v rešeiastem pravokotniku. Na Češkem v Krko-no&ih so imeli za hojo po mehkem snegu pripravo, ki je bila podobna športnim čolničkorn i. t. d. Te priprave pa. so bile le za hojo in ne za drsanje; noge je bilo treba korakoma vzdigovati. kar je pa zelo nerodno in mučno. Take in enake priprave, ki so bile različno oblikovane, so rabili ljudje v prejšnjih časih za hojo po mehkem snegu.
Te priprave nadomestujejo danes po večini smučke, s katerimi se po snegu drsa. Nog ni treba privzdigovati, temveč samo vlačiti, kjer gre v hrib; a kjer gre v dolino, lepo mirno stopiš in se voziš kakor na kolesu. Smučk na bom opisoval, ker jih pozna danes vsak otrok. Te se izdelujejo iz različnih lesov, vendar po večini iz smreke, jelke, breze, jesena in bresta. Zadnja dva lesa sta bolj gladka, drugače pa bolj težka. <-Auf der Ufcnenen sitzt der Teufel hinten» — (na brestovih sedi zadaj hudič) — piše neki Nemec-, ki hoče s tem povedati, da bliskovito drče po snegu. — Kako je prišlo smučka nje in takoimenovani Sky (Sij) v naše kraje, naj pojasnijo naslednje vrstice.
Tam po letu 1885. smo čitali v nemških listih N. F. Preese, Welt-blatt itd., kako je slavni gved «Nansen» prepotoval Grenlandijo po veČini na neke vrste smučkah, ki jih tam. gori na severu imenujejo «Sky» (izgovori Šij) — nemško Schneeschuh». List «tWelt-blatt» je prinesel tudi eliko. Takrat sem bil v službi na Dolu v občini DoM>tlici nad Ajdovščino, v kraju snega in burje, v kraju, ki ga Vipavci imenujejo Mala Siberija. Hitro sem mislil, da bi ne bilo napačno, ako bi se vpeljala ta priprava v naš kraj, kajti hoditi po mehkem in globokem snegu je zelo naporno. — In res. Vprašal sem uredništvo Weltblatta, kje bi se lahko naročila ta priprava in to mi je takoj sporočilo da izdeluje in prodaja tak« in enake j^tvari ta in ta tvrdka v Kristjani ji — (Norveška). Naročil sem v družbi takratnega gozdnega oskrbnika Jaroscha šij, ki me je stal 15 gld. t. j. polovico moje mesečne plače. Nič ne de, novost je tu in drčall bomo po mehkem snegu kakor angelijci po nebeškem svodu. —
Ali razočaranje!? — Ko naveženn na videz tako nerodno pripravo na nog«, je bilo smeha in dovtipov več ko preveč, kajti težišče osrednjega telesnega dela je sililo k materi zemlji — in podobe v snegu so kazale nenavadno privlačnost naklonov in priklonov. Po raATne*n in navkreber je še Slo, ali v dolino, ko je pričelo samo — naprej «lajzti», bila je pa druga šola. — Ali vztrajnost in veselje premaga vse ovire in k mahi je šlo na bolje. Vaje sem delal v samotnem kraju, kjer me ni občinstvo preveč motilo in nadlegovalo, kajti v svoji skromnosti nisem hotel preve»č ovacij za moje naklone in priklone! — V času osmih Ani nas je bilo že šestero oboroženih s smučkami, kajti naš pridni mizar Parabanovec je takoj napravil več parov smrčk po že naročenem vzorcu, in naslednjo nedeljo smo vozili v šestorici na dve uri oddaljeno vas Lokve. Ali so gledali debelo Lok var j i, ko pri drsamo po globokem snegu v vas. Pot je bila naravno dolga, ker smo ibdH sami začetniki in-je posameznik delal večkrat neprostovoljne odmore po mehkem snegu. Markacija je bila izborna in neki gozdar, ki je drugi dan šel po te.j poti na Dol, je pravil da so mu lasje vstajali, ko je gledal one podobe po snegu, kajti mislil je, da so imeli orofene vaje mrtvi Turki, ki so bili pobiti v tamošnjem kraju, imenovanem —»Turški klanci«. —
Najprej se je udomačil Sij med gozdarji in gozdnimi delavci v Trnovskem in Idrijskem gozdu. Od tod se je Širil proti Tolminski in Kranjski. Mladina je kar tekmovala za ta sport. Šolski otroci na Dol-Otlici so hodili v fiolo s «snežkami» — tako smo namreč imenovali v začetku smučke.
•Gospodična, prosim, shranite mi snežke, da mi jih kdo ne ukrade,» je rekel sedemletni Štefe učiteljici, kazaje na nogah dve primitivno ohrabljni in z vrvjo povezani deščici. — In kako so vozili nafii o-troci! —
Ker je naš Garjan podoben Rusu, naprav! vsako orodje sam. Ni-
ti zavedel se niseju, ko £apazso> petero smučkarjev, ki eo prav na tihem sami izdelali smuči in se pridno vadili v smučkanju. V začetku preprosto, pozneje vedno lepše in finiše so izdelovali Gorjani smuči in niti en par jih ni bilo več kupljenih. Tak je naš človek, priden in iznajdljiv ter nepre-kosljiv delavec v vsaki stroki, samo — če hoče. Skoraj istočasno z vpeljavo smuči na Dođu je neki višji gozdni uradnik s Kranjskega vpeljal Sky pri svojih gozdnih čuvajih. Ta gospod je tudi spisal drobno kopiti oo v nemfekem jeciku o smučkah in smučkanju. Kmalu potem se je ustanovil na Dunaju odsek amučkarjev (Sky klub). Du-najč&ni so povabili v svoje mesto velikega Nansena in ta je pokazal svojo izredno spretnost v smučka-nju s tem, da je drča je — menda s Kahlenberga — napravil vele-skok črez rečico Dunajščico (Wie-ner flues) v dolžini 26 metrov. To niso race, to je dejstvo. Ta slavni mož je pokazal tudi praktično stran smučikanja. In kdor ni Še gazil mehkega debelega snega, ta ne ve, kako mučno in naporno je to potovanje.
Za stare ljudi je bila ta novotarija seveda nekaj izrednega in nikakor niso mogSi pojmiti, da se bo ta novost tako hitro udosnačila in se bo s tako vnem o gojila. — Ko sem neki dan že pozno v noč drčal mimo hiš pri Sečju blizu Pred-meje, je -staJa Sivžka Urša na pragu in debelo gledala, ko sem blisk-nil mimo nje. — «0, Ježeš, Ježeš, kaj sem videla!« — je hitela pripovedovati SO let stara Urša svojim ljudem. «Videla sem, kako je neslo našega gospoda «učitnikar-ja» (učitelja) po snegu. Ravno tako ga je neslo, kakor kurje peres-oe! Ježeš, Ježeš, Ježagb> se je hitela križati. «Sam hudobec ga je nesel, le verujte, da je tako, ker dobro sem videla, da z nogami niti ganil ni.» Nečak se je smejal in pripovedoval, da ima učitelj tako pripravo, s katero drči po mehkem snegu kakor čoln po vodi. Ali Urša razdražena ugovarja in pravi, da je to vse kaj drugega. »Vi me veste nič, ker ste od včeraj. Ti ljudje, ki Študirajo deseto ali celo črno šolo, «o vsi v zvesti s hudobcem.)) Nečak ugovarja, da teta, ki je stara, ne ve, da se dandanes novosti menjavajo kakor dnevi v tednu. Urša pa se ne da ugnati kozji rog in pravi, da so vse novosti m novotarije za nič in da le škodujejo ubogemu kmetu. «Ta gospod uči," pravi dalje, «da treba mlade prašičke spravit^ iz spalnice in iz pedpeči v hlev, kajti praSički da so za hlev. Oj ubogi moji pujski, ali naj gredo iz gorke sobe in poetebejo v mrazu? On uči, da potrebujejo nage hiše večjih oken in da treba okna odpirati in hšfte zračiti. Jaz pa pravim, da imam zraka in mraza dovolj, če le stopim na hišni prag. On uči, da treba podove drgniti. Drgniti? Kam pa naj potem pljunem, če ne na tla in kam naj pljuva stric Tone, ki vedno čika? Ali naj pljuje v čevelj? Ta gospod tudi uči, da naj si napravimo ognjiSča, kakor jih imajo deželani. Seveda tako visoka ognjišča kakor tam, kjer si ubogi ljudje spredaj trebuh pečejo, na hrbtu se jim pa led dela. Tudi pridiguje, da naj) se napravijo dimniki, da se ne bo kadilo po cesti hiši. Dimniki, dimniki — da se nam z njmi hiše zapali jo! Tudi uči otroke, da naj nikar ne verujejo v vraže, uroke, zagovore, čarovnice atd. O {moj pravični Jezus! Če ste bolni, pravi, pošljite po zdravnika. • Pošljite po zdravnika, to se pravi, odvežite teličko iz hleva Vidiš, Janez, jaz imam že devet križev na grbi, ali še nikdar nisem bila hudo bolna. En sam krat sem mjorala ostati doma in dva dni varovati peč. Potem sem pa prav lepo Sla k stricu Marku, da mi zagovori. On mi zaukaže leči na kk>p, mnežati in tiho moliti. V tem pa me stric križa po trebuhu, moli neko molitvico po «teletinsko» iz črnih 'bukvi — in dobro je bilo. — To je bil zdravnik, da daleč ni takega. Veruj mi, Janez, da novotarije ne prinesejo nič dobrega. Praviš, da tisto, s katerim trli j o ljudje po snegu1, so nekake sanke, ki se pri-vežejo na noge in se potem lepo po mehkem snegu voezi? — Moj pravični Bog, Človek naj naveže sani na noge, ki jih komaj naš lisec (vol) povleče in naj ž njimi po snegu plelše?»
Tako je modrovala stara Urša, ki se je zgražala, nad vsako novo* tari jo, in ker so bile smučke takrat novost, ni mogla razumeti, da bo to človeku enkrat prav koristna in obenem zabavna naprava.
Pozneje so se uvedle emačke tudi v vojsko in moj učenec Rudolf Krapeč, ki je bil pozneje vojak, je bil na Tirolskem učitelj smučka-nja avstrijskimi častnikom, ki so potem postali sami učitelji tega sporta. In kolikega pomena so bili smučkarski oddelki v armadah, smo videli v zadnji vojni.
Kmalu potem, ko smo pričeli vaje v smučkanju na Dolu, sem jih opisal v tedanji «Soči» in urednik «Soče», g. Dre j c Gabršček, jih je toplo priporočal prebivaicem goratih krajev.
Kar je Dol oni kraj, kjer se je pričeloe mučkanje, je čisto naravno, da so tamofinji prebivalci zelo vneti gnručkarji. Lepo se dajo izvajati razne vaje v bližini ljudske 9ole v Dolu, kakor v okolici cerkve na Otlici. Izpod Obrekorce «frči&» mimo cerkve črez KaMnovee prav do obrobja pogorja. Hočeš kratko
veleturo, pojdi v Korenino na Dolu. Od tam doli do Poljan cev boć samo parkrat izdihnil in že si pri gostilni cStemč*. — Si namenjen
na daljšo turo, vozi od Predmeje na Strgarijski hrib; tam se obrni in držal bon par kilometrov brez prestanka, in sicer tako lepo, da se ti srce kar smeje od radosti.
Še daljša tura je od Predmeje na N4gnjevec — po cesti vedno polagoma v hrib; od tam gre navzdol do Lahovča. od tukaj zopet navzgor do Numare (Turški klanci). Od te točke proti Lokvam do Pancale si v nekaj skokih. Ako prevoziš še vas Lokve, prismučeš po cesti v nekaj mimi-tah v Cepo-van.
Kraj Dol-GtlUa ni samo izbomo poletno letovi&če in zdravilišče
posebno za nervozne in bolne na pljučih, temveč naravno izhodišče turistov in hribolazcev, ki poseča-jo Caven, Kucelj, Goljake in Zeleni rob. Je pa popolnoma primeren kraj za sankarje m smučarje pozimi. Od tukaj imaš vedno najlepši razgled na morje, Kras. Istro. Ko smučkaš po teh krajih, opazuje te lahko Kraševec, gleda Pirančan in kuka Gradežan; in ko privozi parni k iz Kopra mimo Punta Grossa proti Trstu in se slučajno vozi tvoja prijateljica, lahko ji namežikneš. — Tak je razgled od tukaj.
V tekočem letu se dokonča velika, zelo prostorna hi&a na Do4\i, ki bo sprejemala dobrodošle izletnike in turiste, se razume — za svetle lirce!	£. č.
V Trblii, diie 12. janaarja 1923.
Leonardi. Na njih prihaja na trg zelje, krompir, zelenjava jružnib krajev in južno sadje. Veliki motor. jadrnici iz Kopra «Ponente» in <tLevante» sicer še vedno redno vozita, toda številke ob krrnilu kažejo, da mogočno telo ladje ni nasičeno kakor v dnevih mirnega morja in jasnih noii. Tudi vozovi 2 lepim parom konj so na trgu že redki — le tu pa tam voziček z bornim konjičem ali osličem — izpopolnjuje zelo mirno sliko >auu-arsk. trga. Mimo v dneh mirnega ozračja — kajti ko se poigra starka burja z jerbasi in vrečami, se zdi, da obletava v temnih jutranjih urah tržni prostor na tisoče netopirjev. Je to šum nad blagom razpetih nepremočljivih plaht, pod keterimi trepečejo do nosa zavite ženice in tudi močni možaki. Lr nekateri te&aki nočejo por.nati mraza in »o v dnevih najhujšega mraza goloroki in živi.
To bi sedaj bil «le ven tre d u Trieste» — da le ne pozabimo vsakdanje trenutne zmešnjave na trgu — m to točno ob 7. un 30 minut zjutraj, ko prereže sliko trga. nepregledno dolg vlak. ki /. ene postaje vleče vozove na di u^o postajo in iz ene luke v drugo. Ob tem času pride na trg — oziroma gre skozi trg še di aga iskra življenja. Trudnega, še zaspanega obraza, toda hitrih mehanii-tiih korakov hitijo v prosto luko izl vseh delov mesta delavke, mlade in stare, živahne in tihe in za prinesejo na trg nekaj trdega in skoro neprijetnega veselja s svojim hitenjem.
Kakor se redčijo gruče teh vsakdanjih senc trga, tako se dnevno z njimi redči trg sam — tramvaj ob 8. uri že vo..i domov zakasnele kupce in s trga gredo zadnji vo-ziči-
Tržn komisar začne . sestavljali cenik, ki je bil tisto jutro v veljavi.
Rojstva, smrti in poroke v Trstu
(dne 10. januarja 1928.)
Rojenih 11;
mrtvili 15;
poroke 1.
Iz tržaškega življenja
Avtomobil proti kolesarju
Sinoči okoli 19. ure se je jmj-mikal po cesti med Sežano in Opčinami avtomobil, v katerem so razen šoferja Pavla Česnika, stanujočega v Škorklji št. 5, sedeli še industrijalec Alfred Koerbl, njegova žena in uradnik Josip Laurich. Ko je avto dospel v bližino Opčin, mu je privozil naproti kolesar; bi) to 45-letni mizar Ferdinand; Bizjak, ki se je vračal domov v Sežano. Kakih 15 metrov pred avtomobilom je Bizjak nenadoma za vozil na drugo stran ceste in tako prestrige! pot avtomobilu, ki ga je zadel in podil. K sreči je Česnik, ko je uvidel, da se ne more izogniti neprevidnemu kolesarju, naglo ustavil; zato nezgoda ni imela preveč hudih posledic; Bizjak jo je iz-kupil le z nenevarnimi poškodbami na glavi. Šofer je pomagal nesrečnemu kolesarju v avtomobil ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je Bizjak, ki je bil — kakor je ugotovil zdravnik — tudi precej «v rožcah» — dobii potrebno pooioč, nato je bil pridržan v kirurgičnem oddelku.
Hazjie nezgode.
Ko se je 60-letaa Uršula Clabri-jelčič, stanujoča v zagati S. Euie-mia št. 43, včeraj popoldne vračala iz ljudskega prenočišča v ulici Pondares, kamor se je bila poilak.. radf neke podpore, se j" na stopnicah spodrsnila in padla tako nesrečno, da si je zlomila na kojnpli-ciran način desno aiogo v kolenu. Po prvi pomoči, ki jo je pudal zdravnik rešilne postaje, tete-fo-nično poklican na lice mesta }o bila nesrečna starka prepeljan;.: v mestno bolnišnico, kjer so bo morala zdraviti najmanj kakih osem tednov.
—	Da nesreča res nikoli ne počiva. o tem se je sinoči prepričal 44-Ietni mizar Giosue Censi, stanu jo 5 na Opčinah, nameščen v ui-mošnjem vojaškem skladišču. O-koli 20. ure je stopiJ po nekem opravku na dvorišče poleg skladišča, kjer so svojčas začeli kopati vodnjak, a so potem delo iz neznanih vzrokov opustili. Nesrečen slučaj je nanesel, da je mož neve-do krenil naravnost proti vodnjaku, in ker ga radi teme ni zapazil, je padel vanj. Ker je vodn>ak precej globok, — meri kakih pet metrov — se je mož pri padcu hudo pobil; med drugim si je tudi zlomil več reber. Na njegovo vpitje so prihiteli nekateri vojaki, ki so ga potegnili iz vodnjaka ter nato poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je podal Censiju prvo pomoč. Nato je bil siromak prepeljaji v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirungifrni oddelek. Ozdravil bo — če ni ta dobil tudi notra^-njil poškodb — v treh tsdnih.
—	Pri delu v L.loydori ladjedelnici se je 39-letni težak Rafael Manoneto, stanujoč v ulici Pad-not t i it. 4, hudo ranil nat levi roki. Moral jo iskati pomoči v mestoi bolnišnici, kjer mu je zdravnik povedal, da bo ozdravil v 15 dneh,
DNEVNE VESTI
Pajčevina
je naslov novemu romanu Kri* žanovske, ki ga pričnemo kmalu objavljati v podlistku. Pisateljica nas seznanja tu s prodiranjem Nemcev v Rusijo v pred-vojnjih časih. Takrat «o Nemci sanjali o veliki Germaniji, ki bi segala od Belia do Adrije in čez ruske dežele do Moskve in preko. Saj so nazivali Rusijo «ko-losa na lončenih nogah». Nemški naseljenci v Rusiji naj bi pričeli z delom, nato pride vojna in tedaj bo Rusija z lahkoto padla Germaniji v naročje.
Ljubezen ne pozna mej ne narodnostnih razlik. Toda navdušena Rusinja, ki se poroči z o-šabnim nemškim častnikom, ne more kljub ljubezni prenašati žalitve svoje domovine. Nastane velik konflikt, ki se razpleta dalje v romanu. Poleg teh glavnih junakov, je vse polno drugih dogodkov, ljubezenskih dram in spletk. Prepričani smo, da bodo cenj. bralci in bralke z zanimanjem sledili razvoju zanimive povesti,
Koledniee
Naši ljudje pridno segajo po knjigah, ki jim jih je nudila za novo leto književna družina Radi tega opozarjamo čitatelje, da se požurijo, ako hočejo Se te tri res lepe in važne
publikacije:
1.) Ubo^ Uštin, povest iz goriške okolice, spisal Slavko Slavec.
2.) Tomek Baran, povest slavnega poljskega pisatelja Reymon-ta, prevel France Bevk.
3.) Drugi zvezek zbornika «Luč» s sledečimi članki:
i. Wilfan: Politika in etnika.
J, Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini.
A. Širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih.
L Gerbec: Nekaj podatkov o grlasbenem življenju po vojni.
A. L: Hrvatske publikacije.
F. Kleinmayr: Naša šolska književnost.
F. B.: Nabožne publikacije.
F. B.: Knjižne izdaje v letu 1927.
L C.: Dodatek k razpravi: Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927.
Zbornik prinaša tudi 21 reprodukcij del naših umetnikov.
Knjige se dobivajo pri uprav-hištvu «Edinosti» (Via S. Fran-cesco 20) in po vseh knjigarnah.
Cena vsem trem knjigam L 4.—. Pri naročilih po pošti je treba dodati še 60 stot.
Drtglnifl v lanskem leto
Ako študiramo spreminjanje indeksa cen na debelo tekom leta 1927. v deželah z zdravo valuto, najdemo, da je bil indeks precej stabilen. Variiral je med letom le za kakih par točk. Ni pa tako tudi « posameznimi vrstami blaga. Cene nekaterih vrst blaga so rinete med letom jako znatno spremembe, ki gredo v nekaterih »lučajih oeio do 100«, nekatere so precej porastle, druge so ravno tako znatno padle. Oscilacije so bile torej jako velike in v tem oziru nas more premotiti mirna enolična stabilnost skupnega blagovnega indefcg", ki nam popolnoma zakrije razburkanost morja. Indeks je namreč le teoretična tvorba iz kolikor mogoče dosti vrst blaga; ker pa so cene nekaterih izmed njih zrastle, a drugim padle, se ti dve nasprotni sili izenačujeta in izravnavata oscilacije indeksa. Zanimivo si je na koncu leta ogledati končno bilanco cen nekaterim znanim vrstam blaga.
Najbolj (je podražala konoplja, In sicer za 66.9%, oscilacije med lotom pa so Sle celo do 100%. Sledi bombaž amerikanski, s 51.4X, ni pa končal z najvišjo ceno, kajti med letom so mu Sle cene celo na 89% nad najnižjimi v začetku leta. Zmrznjeno goveje meso je tudi podraftalo v popolnem nasprotju s cenami goveje živine v Evropi, ki •o bile celo leto fcibke. Zmrznjeno meso je bilo ob koncu leta 37.5% dražje kot ob začetku. To dejstvo
mena torej našo živinorejo podkrepi jati v upanju, da je giede nizkih cen prestala najtežje, prekomorsko zmrzlo meso zaenkrat ne dela več našemu svežemu mesu po mestih prejšnje ljute konkurence. Med industrijskimi sirovi-naini je podražala volna za kakih 20%. Podražanje bombaža in volne čutimo v današnjih razmeroma ne še dovolj nizkih cenah oblačil. Iz visokih cen pa moremo vsekdar Črpati nado za bodočnost: Kadar so cene visoke, namreč v zlatu, v stabilni vrednosti, je vedno več možnosti, da padejo, kot pa cla poidejo dalje navzgor. Povsem mogoče je. da se bomo mogli za eno leto obleči bolj po ceni kot danes. Zanimivo je podražanje srebra za 6.9%, oscilacije med letom so pa bile dosti višje. Radi nestabilnosti vrednosti te rude se opušča kot kritje za denar tudi v nekaterih državah, kjer je še pred nedavnim krožil le srebrni denar. Sedaj velja zlato vsepovsod kot merilo, po katerem se merijo vrednosti blaga in dela. Amerikanska mast je podražala 'za VA%.
Izmed žitnih vrst so nekatere podražale, druge pa padle. Podra-žal je ameriški ječmen za 29.9%, koruza (amei*.) za 20%, rž za 10.7% in oves za 9.3%. Padla pa je radi obilne svetovne letine pšenica za 13.2%.
Končno naj navedemo še nekatere vrste blaga, katerim so cene med letom 192T. padle. Prdvsem je padel angleški premog za 37.4%, reakcija na visoke cene konsumu 1. 1936. radi štrajka. Padla je cena japonski svili za 18.7%, kar je dobilo med letom neprijetni izraz na trgu italijanske svile in na cene svi J odom. Radi dobre letine je ' •<-'1-" i na sladkorju za 13.2% in kavi za 9.6%. Radi nadpro-dukcije
je nahajala petrolejska industrija celo leto v težavah, a so cene nazadovale razmeroma lemalo radi izborne prodajne organizacije, namreč za 12.1%.
KRČMARJI, PAZITE!
Kot je znano, morajo vsi krčmar ji obnoviti svoje gostilniške licence in plačati pri pristojnem ■registrskem uradu predpisano pri stojbino (Tassa govemativa) in sicer do 31. januarja tega -leta. Vi-■Sna pristojbine je odvisna od razreda, v katerega spada gostilna.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG
Izredno milo in zelo vlažno vreme — četudi dežja nismo imeli — je kolikor toliko vplivalo na tržno življenje zadnjih dni. Kakor smo predvidevali v enem perejžnjih tržnih poročil, se je trg nekoliko razmahnil. Sedanje stanje je seveda le prehodno, kajti brezdvomno bo že januar proti koncu nekoliko stisnil današnji položaj trga.
Naših okoličanov in okoliftank je le malo na trgu. Njih vrtovi sedaj počivajo — le grede z radičem samevajo na obronkih gričev, ki obdajajo severno stran mesta. Zelene grede in tudi rdeče. Zgodaj zjutraj že poreže ženica pičlo" zelenjavo, da jo prinese na trg. Toda ta zelenjava je zlato — nje cene so skrajno stalne in ne ravrno nizse.
širša okolica Trsta — bližnji Kras ima na trgu nekaj krompirja, ki pa gre že v prvih jutranjih urah s trga. Sočen sad njivic med kra&kim kamnjem uživa veliko spoštovanje. To je pa tudi skoro vse, kar ima tržaški blagovni trg sedaj s Krasa.
Življenje na trgu je v obliki vedno isto, srpreininja se le intenzivnost. To znači, da je danes morda več, jutri pa manj živahnega kričanja ob tračnicah, ki vodijo iz ene luke mesta v drugo. Premakljivo je tudi središče tega kričanja. Danes se obrača uho in oko radi tega tik do kanala, jutri bo vrvenje največje doli ob baraki tržnega koemisarijata, pojutrišnjem se bo neločljivo mešalo v zvonenje tramvaja, ki v svojih prvih vožnjah drvi dnevno po korzu Ca-vour.
Tržni kormasarijat, ki v dnevih n&Jživahnejše tržne dobe tvori ca kupce in prodajalce na trgu nesporni sodni dvor prve, druge in sadnje instance, kar se tiče neoporečno tržnih zadev, Ima te dni malo dela. Kdor je videl T mesecih, maju, juniju in juliju tržnega stražnika ▼ njegovih funkcijah, se mu rdi, da daaee ta človek pohaja, Mudi ta niso najslabši tržni dnevi.
V teb dneh igrajo važno vlogo n& trgu kaanjoni tvrdke bratov
lirom na tretjo točko pred logov I dbeh odvetnikov, kjer pravita, da se je upoštevala ovadba nekega neznanega zaupnika, kar ni bilo pravilno, razsodba na preturi delno razveljavi ter razprava obnovi. K bodoči razpravi pa mora priti kot priča brigadir.
POI-ICE PotL - Vcdne razsnere
Živimo m al odane izolirani od
ostalega dela dežele.
Edino cesto imamo izpeljano iz Vrba nad Št. Viško goro skozi našo vas, katera pe. se ne izlije v brezkončnost cest, marveč je pre-strižena že na koncu naših njiv. Ta cesta prav gotovo ni za nas tolike gospodarske važnosti kakor cesta, ki bi bila izpeljana iz Reke ali kjerkoli od državne ceste. Da nimamo te ceste, nosimo sami na sebi vso krivdo in slabo mislimo, če mislimo, da se bodo drugi zavzeli za nače interese.
I« še v drugili ozirili smo nemarni. Lepi, čisti studenci nas na obeh straneh obdajajo, nekateri prav blizu; mi pa vozimo ali nosimo vso vodo za živino in našo raibo domov. Koliko bi bilo olajšano naše delo, koliko prostega časa bi imeli za izboljšanje naišega gospodarskega položaja, če bi z vzajemnim prizadevanjem! izpeljali vodo sredi vasi in napravili tam vodovod. Mi se te važnosti malomarno ne zavedamo, rajši po nepotrebnem trpimo in se ne ganemo iz brezdelja za skupne interese naše vasi.
ŠT. VIŠKA GOF.SKA PLANOTA
Dobro je zna pri nas pregovor: «Sv. trije kralji so nam potico po-brali». Naše skrbne in pridne matere napečejo za božične praznike mnogo sladkih in tečnih «paj-tic», in sicer toliko potic, kolikor članov je v posamezni družini. — Po nekod jih pečejo do petnajst, dvajset, drugod manj, če je število članov v družini majhno. Te «hribčaste pajtice» razdele matere med svoje družinske člane s strogo natančnostjo — večjemu večjo, manjšemu manjšo itd. — Druge pa otsianejo za — obiskovalce. Navada je pri nas, da v vsaki hi&i — bodisi znancu ali neznancu — prijateljsko priponudi-jo «pajtico» in užaljeni ti bili silno, če bi kdo odklonil njih ponudbo. V družini vsak član — zelo majhen, večji in največji — ie svojo -«pajtico», kolikor hoče in more, vsak pa pazi, da je prehitro ne uniči, kajti v tem slučaju jih drugi iz nagajivosti jedo najraje spričo «sladkosnedenca», da celi sline in da kroži z. jezikom pod nosom. Če je ostala kje kaka mrvica na koži. Komaj so te spravljene, pridejo še nove na vrsto, najraje za novo leto. In zopet se prične gori omenjena delitev. — Vsak pa dela po gori navedenem pregovoru: Kos za kosotrn jo reže in hiti, da mu jo Sv. trije kralji ne pofcerejo. Meni jo pa hvala Bogu niso mogli, ker sein jo imel dobro zaklenjeno in mi sedaj kaj dobro tekne, ko vzamem smuči in s» grem smučka t.
Vsi smo veseli praznovali božične praznike, le naše «klekari-ce» so med prazniki doživele neveselo razočaranje, katero itm je grenilo to praznično zadovoljnost. Cipkaratvo se že mnogo let pri nas razširjeno in se je razvilo na veliko stopnjo. Mnogotera dekleta in Cene si v naši dolgotrajni zimi prislužijo svoja oblačila ali celo hrano. Ko pa so pred nekaj dnevi nesle svoje skrbno izctelane čipke na trg, so jim tam povedali, da se je trg čipk ustavil. To je hud udarec za naša dekleta in žene, katerim je to edini zimski zaslužek. Upamo, da bodo naše «klekarice» doživele kmalu veselo novico, da se je trg čipk zopet otvoril, obnovil.
rej ni bilo nobenega pravega dokaza, na podlagi katerega bi mogel pretor obtožence obsoditi.
Predsednik trfbunala pravi, da bo tribunal že o tem razpravljal in i'rekel svojo razsodbo ob koncu obravnave, ko se bo umaknil. Medtem pa naj odvetnik prične z o-brambo.
Nato nadaljuje odv. Luzzato svoj ognjeviti govor in se vprašuje, zakaj bi morali obtoženci v državi sovražni pesmi dati duška kakemu sovraštvu do Italije. »Poglejte jih!» pravi, «ali so to morda tipi kakih politikantov? Ce so kje politikanti iredentisti, se nahajajo v višjih sferah, ne v takih. Te pokrajine da dajejo dobre vojake, poveljniki so z njimi zadovoljni, ker so disciplinirani, ni opažati dezerterjev in podobnega, kar bi gotovo storili, če bi bili iredentisti. In končno tudi podobnega načina izražanja svojih iredentističnih čustev v pesmih se ni potreba bati. Italija se ne boji iredentistične pesmi in tudi ne bo imela od nje nobene škode. Kljub vsemu se mu zdi dejanje malo verjetno. Podobne ovadbe, kot je bila ta, so včasih le osebna maščevanja, ki nosijo velike posledice. Ne ve se: kdo je tisti, ki jih je ovadil, ravno tako ni mogoče vedeti, če je govoril resnico, zato se obtoženci ne morejo obsoditi. V nasprotnem slučaju pa jih bo vsak pc obsodbi, čeprav morda niso iredentisti, smatral kot take. In končno Remec, ki je, kot je povedal brigadirju, napisal pesem, «ta mladi \Vagner, ta skladatelj te usodne pesmi» — ali je *I>loh v svojem 17. letu in po svojem socialnem stanu zmožen kaj takega napraviti. In on, ki je spisal pesem, radi katere je bilo prijeti devet oseb, je šel k orožnikom in «vljudno» javil, da jo je on spisal! Ne, kaj takega ni storil. Tudi to je dvomljivo. In če je morda pesem že prej obstojala, kako je bilo mogoče spreminjati v zboru besede v pesmi. In kdo pravi, da je vseh devet oseb pelo? Je pet prič, ki bi povedale, da je ni nihče pel. «Kajti,« nadaljuje, «če bi vedel, da so peli to pesem, ne bi jih ibranil, kajti tako strupen, tako neumen je ton te pesmi. Toda če je niso jveli, česmu bi ustvarjali mučenike, manj je škodljivo, če se oproste». Zahteva, naj se razprava obnovi, da se zaslišijo še predlagane priče. V slučaju, da tega sodišče ne sprejme, naj jih o-prosti, ker niso storili obtoženega dejanja.
Odvetnik Blssich, ki zagovarja Remca, se pridružuje svojemu tovarišu z enakimi predlogi, trdeč, kako nelogično je misliti, da bi pevci peli pesem o slovanskih mejah ob Piavi v javnem lokalu, ko pač vedo, kako sveta je beseda Piave vsakemu Italijanu in grozna vsakemu avstrijakantu. Pravi, da bazira vsa stvar le na sumnjah jasnih dokazov pa da ni nikjer. Misleč, da «so zagrabili polno pest iredentizma, so zagrabili le polno pest muh.» Trdi, da so med slovenskim ljudstvom teh pokrajin jako pogoste razne ovadbe, ki pa so po večini le za prazen nič. — Trije, da so razlogi, iz katerih se »vaja, večkrat zelo po krivici. — Prva je slučaj zaupnika (konfiden-ta), ki ovaj a v svoj interes, da kaj dobi. — Drugi »lučaj je o-vadba iz jeze in sovraštva ali Iju-bosumnja. Tretji pa, da je — sa-moovadJba tistega, ki si hotfe s tem reSiti svojo lastno kožo. Slovensko ljudstvo na splošno pa da je že spoznalo in uvidelo vse one dobrote, ki jim jih nudi nova Kalija. Vprašuje zlasti, čemu je pretor zaslišal samo eno pričo in je rekel, da drugih ne potrebuje več. Ce mu je pričanje ene priče zadostovalo in ga prepričalo, je jasno, da pričanja drugih prič ni rabil več, moral pa bi v tem shačaju obtožence oprostiti. Ce ga pa prva priča s svojim pričanjem ni prepričala, bi moral, da si ustvari jasnejšo sliko, izprašati še ostale štiri. Prosi h koncu, naj se proces obnovi, ali pa naj se obtoženci oproste.
Državni pravdnik Leoni pa obtožuje obtožence in dokazuje njihovo krivdo, opirajoč se zlasti na latinski izrek «in vino veritas». Ceš, da so tisti dan precej pili in v vinjenosti izražali svoja ireden-tistična stremljenja. Ta proces da ni političen in jih je treba obsoditi že zato, da se poglobi spoštovanje do zakonov med kmeti. Zato naj sodišče potrdi prvo razsodbo.
Sodišče se je umaknilo ▼ posvetovalnico, kjer se je posvetovalo skoraj ce«k> uro časa.
Končno je razsodilo, da se z o-
Zaman iščemo besed, da bi se dostojno zahvalili za mnogobrojne dokaze simpatije In iskrenega prijateljstva do našega blagopokojnega soproga oz. očeta, gospoda
je začudil, ko je zapazil, da so vsa vrata kot po navadi zaprta in zaklenjena ter v popolnem redu Istotako se je začudil, ko je pogleda' skozi okno in videl na vrtu in pred vrtom vse po'no judi. Ves zavzet je prišel Še sam na vrt in vprašal, kaj je. Tedaj pa so ga peljali pred vrtna vratca, ki so bila ulomljena, in mu pokazali na ceio razstavo starega perila in obleke — kot bi kak krošnjar razstavil na semnju svoje (blago. Po drevesih in grmovju so visele hlače, srajce, suknje, klobuki, kape itd. «Vrag je moral več ur vse to obešati!« je pripomnil g. Vergna. cčrez dva meseca potem sem na primer našel moja očala obešena na neki.^veji v vrtu!» Vse to blago je tat, ki je bil očividno današnji obtoženec s Še kakim svojim pomagačem, ukradel v sosedni sobi poleg skladišča.
Vsa ta zanimiva zgodbica kaže, da je moral tat dobro napraviti svoj načrt, skleniti prijateljstvo z domačimi psi in si nabaviti po* narejene ključe.
Mucich pravi seveda, da je nedolžen.
Drž. pravdnik zahteva strogo
ra^otlbo 6 let in 6 mesecev zapora
Sodišče ga je nato obsodilo na 4 leta, 10 mesecev in 15 dni zapo-i-a ter na eno leto policijskega r.ad' zorstva.
Jabolka so kradli.
Pred goriškim kazenskim sodiščem so se morali zagovarjati trije mladeniči iz Podkraja v Hrušici. In sicer sami Bajci. Prva dva, o-ba Andreja Bajca, sta bila stara po 19 let, tretji tovariš Alojz Ba-jec pa komaj 18 let.
Obtoženi so bili, da so večkrat vdrli v shrambo nekega — zopet Antona Bajca, iz Visenj ter mu pokradli vsega skupaj kakega pol stota jabolk. Zapazil in na tatvini zasačil pa jih je Antona Bajca Iti-letni sin Prane Bajec. Vse zgoraj imenovane Bajce je nato oškodovani Anton Bajec naznanil o-rožnikom, ti pa sodnijski oblasti.
Obtožene Bajce j*1 branil odv. Tonkli.
Obtoženi Bajci priznavajo, da so večkrat kradli Antonu Rajcu jabolka, pa vedno so jih pobrali le toliko, da so si nabasali polne žepe. Vrata pa so bila vedno odprta.
Sodniki so jih obsodili prva dva na 5 mesecev in 18 dni zapora, zadnjega pa radi mladolemosti na 3 mesece in 10 dni zapora. — Vendar pa so jim dovolili vsem pogojno kazen.
Devet ofeioženeev pred sodniki
Včeraj dopoldne se je moralo zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem devet obtožencev deloma iz Ozeljana, deloma iz Šeinpasa na Vipavskem. Bili . so sledeči: Venceslav Spacapan iz Ozeliana; Štefanija Špa-capan. Jo-sipina Špacapan, Pavla TTibuša, vsi iz Ozeljana; Friderik Branko-vič iz Sempasa. Mihael DrašČek iz Kromberga; Ivan Leban iz Ozeljana; Jožef Remec ter Pavla £pa-capan iz fcetnpasa. Pritožili so se proti razsodbi ajdovskega sodnika, ki jih je obsodil radi petja slovenske pesmi na mesec dni zapora. Branila sta jih deloma odv. Luzzato, Jožefa Remca pa je zagovarjal ot.lv. Blessich. Predsedr nik sodišča je bil cav. Serpi, drž. pravdnik pa cav. Leoni.
Obtožnica pravi, da so peli v CrniČah, ob priliki nekega plesa na javnem prostoru in v javnem lokalu protidržavno pesem v slovenskem jeziku. Zgodilo da se je to 8. septembra 1927. leta. Cerni-škega brigadirja je namreč tisti dan opomnil njegov vaški zaupnik, katerega imena pa ni izdal, da v gostilni prepevajo slovenske pesmi, med katerimi da so peli tudi neko protidržavno, ki da se je glasila: <cOj Slovani, kje so naše meje, kje je naša kri — Tam pri Piavi. tam so naše meje, tam je ria"Ša kri...»
Na podlagi te izjave so bili obtoženci nato naznanjeni sodnijski oblasti. Kot pri razpravi na preturi, tako so tudi brigadirju oze-ljanski pevci tajili dejanje, trdeč, da so peli le ljubezenske pesmi v slovenskem jeziku. Toda Jožef Remec iz Šeinpasa je gori omenjeno pesem napisal pred brigadirjem na košček papirja hi trdil, da jo je sam zložil in uglasbil.
Na podlagi vseh teh dokazov, ki so jih pri včerajšnji obravnavi zagovorniki pobijali in trdili, da absolutno ne drže, so bili obtoženci, kot že povedano, obsojeni na mesec dni zapora.
Odvetnik Luzzato, ki 'agovarja obtožence, predlaga predvsem, naj sodišče razveljavi prvo razsodbo na ajdovski preturi, čeč da pretor ni pravilno postopal in sicer iz sledečih razlogov: Prvič, ker ni izprašal vseh prič, ki jib j« obramba predlagala in so bile sprejete, temveč je za*lidat le eno, trdeč, da mu to zadostuje. Drugič, ker na prošnjo c hrambe na preturi, naj se ispraša izvedenca didaktičnega ravnatelja ia ajdovski okraj, če sploh obstoja taka pesem kot pravi obtožnica, da so jo peli obtoženci, ni izdal nobene odločbe ne za in ne proti In tretjič, ker teži ovadba le na goto pripovedovanju neke osebe, brigar dirjevega zaupnika v vasi, jt* kar terega ime se ne ve in ni gfe- tudi brigadir pred s>dnijo Izdal, kar Da po zakonih ne vadostuic. To-
Davčni seznami izpostavljeni na goriški občini
Od 8. t. m. dalje pa do 18. t. m. so na goriškem županstvu v knjigo vodstvenem uradu izpostavljeni davčni seznami za leto 1928.
In sicer: glede zemljiškega davka glavni seznam za leto 1928. — Glede hišnega davka pa sledeči seznami: dva dodatna seznama za leto 1927 za mesto Gorico, en dod. seznam za leto 1925, en dod. seznam za leto 1924, trn dod. senam za leto 1920 in en dod. seznam za leto 1928. — Istotako en dodatni seznam za leto 1927 za Ločnik, nadalje za isto leto za Podgoro in Štandrež. Dva dod. seznama za 1. 192T»-1927 za Šempeter ter dva dod. seznama za leto 1927 za Solkan.
Nadalje davčni imenik dohodninskega davka na zemljišče.
V interesu vsakega, ki je obda-čen je, da si te sezname ogleda.
Zopet samomor
Predvčerajšnjim /večer se je javit pri goriškem Zelenem križu neki Jakob Zorze,t star 05 let, iz Biliane št. Na neverjetno začudenje strežnikov Zelenega križa je trdil, da je zastrupljen. Ti so ga takoj prepeljali vg orifko občinsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki pričeli izpirati želodec. Samomorilec je namreč popil nad 150 gramov neke strupene tekočine z namenom da si vzame življenje. Toda zdravniki mu niso mogli ničesar pomagati, po krutem boju je včeraj izdihnil. Pred-no je umrl. se je izrazil, da ni mislil, da je tako težko umreti. Pred izvršitvijo samomora, je spisal tri pisma, eno za sina eno za hčer in eno za brata. Pisma se nahajajo na državnem prav dni šivu.
Izpred sodišča
Tat, ki se specializira na obleke tn napravi vlom v pisar a o nekega industrijalca
Živahen je bil na zatožni klopi in na vse pretege je hotel dokazovati svojo nedolžnost s svojimi jako logično razvitimi zagovori. Pa je bila to prava fina logika zvitih tatov. Nosil je prekratek površnik, katerega prvi gospodar je bil Bog vedi kdo. Kako pa tudi ne, saj je Alojz Mucich. doma iz Kojskega, že večkrat * u mazan« — kot je sam sodnikom trdil — z raz-ličn. tatvinami — bii je in se izdajal za razproda jalca stare, dobre in ponošene obleke — ukradene seveda.
Bil je obdolžen dveh zločinov. Prvič, da je v noči, 29. julija o-kradel nekega MariniČa iz Kojskega, v katerega stanovanje se je ponoči splazil, pre vrgel vse predale in nato pobral kup obleke. Zapazil ga je neki deček, ki pa se ga je hudo ustrašil. Šele pozneje, ko je tat Že odhajal, je pričel klicati: «tat - tat.» Pozneje je obtoženec pričel krGšnjariti z ukradeno obleko, jo prodajati pod ceno. In tako je prišlo, da je prišel oib-lastvom v roke. Seveda nedolžen, kot pravi on.
Zagovarja se pred sodniki, da je nekega večera šel na sprehod v Pevmo, pa je srečal nekoga, ki je nosil culo na rami. Ta ga je ustavil in mu ponudil kup obleke na prodaj za 80 lir. Pa sta baran-tala. ker mu je on ponudil samo 40. in zbarantala za 00. Skrila sta se v neko kaverno, kjer mu je on pošteno odštel denar, Čeprav se mu je malo zdelo, da obleka ni iz poštene roke. In nato je začel še on prodajati.
Pa mu sodniki tega niso verjeli.
Hujša pa je bila stvar z drugim zločinom. Nekemu Francu Vergna iz Fare ob Soči, bogatemu industrijalcu, je namreč neke noči. in sicer v noči od 30. na 31. julija, zmanjkalo iz njegove pisarne koio in 2000 lir. in sicer pri zaprtih vratih. Po pripovedovanju in pričanju g. Vergne se je zločin zgodil na sledeči način:
Ko se je zvečer na 30. julija vračal 7 daljnega potovanja proti do mu, so ga v bližini doma obvestili, da ga čaka doma nekdo, ki bi dobil rad pri njem službo vrtnarja. Bilo je že pozno zvečer. Ko pride ciomov, najde moža na vrtu, kjer se je sprehajal sem pa tja. Čakal ga je Že več ur. Kljub temu, da je bil Vergna truden od poti, je vendar obtoženca — tisti zagonetni mož je bil namreč obtoženec — povabil v svojo pisarne, ki se nahaja sredi skladišča. Tu ga tujec prosi, naj ga zaposli kot vrtnarja, ker je slišal, da potrebuje takega delavca. Revež da je brezposeln in da ne more dobiti dela. Vergna se je obotavljal, ker je medtem našel že drugega. Predvsem pa je rekel, da bosta drugi dan govorila dalje. Tedaj pa je tujec prosil, naj ga prenoči, ker nima kam iti spat. Vergna pa, kateremu se je sploh tako pozni tujčev obisk zdel sumljiv, ga ni hotel sprejeti in ga je spodil ven ter zaklenil vrata. Nato je šel spat. Ponoči je njegova žena slišala domaČega, p«a, ki je neprestano lajal. Pa se nista veliko za to auie-ni.a. Ko pa so zjutraj vstali in je Vergna pri&ei v pi8arn0) je zapa. zil pred vsem, da ni več kolesa, kamor ga je bil prejšnji dan postavil, in da je vsa pisalna miza razbrskana. Zapazil je tudi, da manjka 2000 lil Tc-ui >hjI5 t»a se
Fr d vsem preč. duhovščini, gg. zdravnikoma, g. poteiUtu, g. trg. Al. Milosiniku za njegovo neutrudljivo pomoč ob bolezni in smrti, gg. pevcem za ganljivo, krasno petje, zastopnikom kralj, oblastnlj, gasilnemu društvu,
upravi grajščlne .Snežnik*, Iovskemn društvu .Mart!^č^č^ gg. lovecm, Č. Š.s. De Notre Dame, darovalcem cvetja in kasnih vencev in vsem, vstm spremljevalcem bližnjim in daljnim, na zadnji poti!
BISTRICA, 10. januarja 1928. 133)	Žalujoča rodbina HODNIK.
ži. V prvih zvezkih je prinesel poleg prispevskov v poeziji in proei celo vrsto izvrstnih razprav. Med temi so znamenite razprave: »Zanimanje za Crnogoro v začetku devetnajstega stoletja», «NaČrt črnogorskega zakonika iz časa škofa Radeta», «Škof Rade in Ali paša Rizvanbegovič». Istotako zanimivo vsebino prinaša tudi zbornik, ki ga je izdalo profesorsko društvo v Belgradu kot tretji zvezek zbirke «Naša zemlja». To je nekaka mala črnogorska enciklopedija. V njem se nahajajo članki zgodovinske, gospodarske, socijalne in kulturne vsebine. Tu izvemo o tiskarni na jugoslovanskih tleh, ki se je nahajala v samostanu Obod, poučimo se o prastarem črnogorskem sodstvu, o zgodovini mesta Getinje,, ki je do leta 1832. obstojalo samo iz par samostanskih poslopij, o sosednih rodovih Črnogorcev in o Stepanu Malem. Tudi o številu prebivalstva nam prinaša zbornik zanimive podatke.
Zapuščina Že romskega
V Varšavi je iz£la knjiga, ki prinaša zapuščino Zeromskega. Knjiga prinaša nekatere pisateljeve spise in dela, ki so bila priobčena v publikacijah, ki poljskemu občinstvu niso lahko dostopna. Med drugimi je v knjigi tudi več posnetkov pisateljevega rokopisa*, nekaj načrtov in črtic, ki jih je bil pisatelj napisal kot pripravo za roman «Pomlad»; ta roman naj bi bil namreč nadaljevanje veMkega romana «Predponi3&d». — Istočasno je tudi izšla biografija Žerom-skega, ki jo je spisal Noj&evski. Biografija prinaša nepriobčena pisma, avtografije njegovih prvih del, številne ilustracije in fotografije.
«Nova generacija.*
Skupina levo orijentiranih u-krajinskih pisateljev je pričela izdajati v Kijevu novo literarno revijo z naslovom «Nova generacija«. Revija obeta biti zelo zanimiva; v prvi številki sodelujejo med drugimi Seanenko, Skurupij., Buž-ko, Skripnik in drugi.
Nova beloruska literatura.
Jakob Kolas, ki je poleg Janka Kupala danes najpomembnejši beloruski pesnik in je obenem nosilec naelova narodnega pesnika, se je v zadnjih letih zelo razvil. Žaiost in mrak, ki sta prevevala prva njegova deta, sta se v njegovih poznejših ustvaritvah, posebno pa v zbirki novel «*Na prasto-ra-ch žy6cja», umaknila ve»e4ejše-mu gledanju tivfjenja. Njegova junaki so povzeti iz rađaj še beloruske sedanjosti, pogosto so to zastopniki nove mladine, ki pe&mka navdajajo z radostjo. Vendar pa je Kola« s svojim optimizmom zelo previden, zna gledati tudi senčno sttran novega življenja ter slika z veliko spretnostjo tudi plevel,, ki raste na novih tleh. — Ostali peeniki so v tem oairu manj previdni. CiŠka Hartni koraka na čelu takozvanih proletarskih pesnikov in poje v svojih -ŠtevrBnih delih navdušeno hvalno pesem revoluciji in novemu redu. Njegov roman «Sokovi nove dežele« je sploh prvi beloruski roman; delo je zelo na široko zasnovano, in, po prvih dveh delih sodeč, dobro zgrajeno. Roman je ostal nedokončan, tako da prav za prav ni mogel postati prvi !bekyruski roman; to Čast je prejel Mihaeš Zarecki, ki je priobčil v reviji «Polyn>ija» roman z naslovom «S ciežki - cHarožki». Zarecki	odlikoval že kot novelist. Omembe vreden pisatelj je tudi Mihaš Carot, ki je strasten pri s ta S beloruske revohicijonarne ideologijo.
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
POPRAVEK
V oglasu
Trst, Via Imbrimf
objavljenem v nedeljski številki, naj se pravilno čita, da se dobi patent v 8 do 15 dneh in ne v 8 do 25 dneh, kakor je bik) pomotoma objavljeno.
ZDRAVNIK
ordinira od 1. januarja v Trstu Via S. Lazzaro 23 H
(zraven kavarne Roma)
od 10.30 do 13
V N&brežioi ordinira m pwftD§
od 14—18 (na lastnem domu)
ZLflTfiRUfl AUMrt Povh
Trst, Vin MazsSni 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja tn prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
Kulturni vestnik
Iz čmegove.
Nad pol stoletja je že preteklo, odkar je izšel leta 1871. v Criiigo ri prvi Hterarni list. Imenoval se je «črnogorka», toda je kmalu zopet prenebal izhajati. Leta 1885. je znova zagledal luč sveta, toda tudi to pot ni imel sreče, premajhno zanimanje zanj ga je kmalu umorilo, imel je samo 83 naročnikov. Julija meseca lanskega leta je začel t Crnigori izhajati literarni list «Zapisi», ki ga izdajajo Vido Latkovič, Milan Vudcidevič, Ra,-donrir Medenica in Zlatko Zorič. Upanje je, da bo imel ta list več sreća, kar tudi v potei meri zaslu-
Zvesti ptrteptiSki pe&efc se mu je pridruiil.
Psiček se >e skril pod voz in šel pod njegovim varstvom za volom naprej, teko da je David od dara do časa videl njegovo oglato, napol sestradano tedeece. človek, ki je trdil, da pes ne more misliti, se je nvotiL Psiček je vedel, da js na-*»1 prgatolja in vedel je, da si je našoi gospodarja. In na svoj živalski nafifn je spoenal. da sta gospodar in on popolnoma osamljena sreda tisočere množite m da sta med vsernft le vol hi ves, ki jima nt*a sovražna.
Njegov ostri sluh je ujel prvi darec biča, ki je padel po Davido-vih plečih. Toda iz ust svojega gospodarja ni slišal krika niti besedica Svi* biča znu nI bil nor, kajti pomaknil se Je bolj pod okrilje veva in MUbe k nogami vola Brez drama je bilo žvižganje trdih jermenov namjenjeno njemto !n skle-
^	PODLISTKE
Črni lovec
Zflo4orLukl romam Iz ksaadfks proži osti	(96)
Spisal James Oliver Curwood Preval France Magajna
de vedno se ni zganil. Ljudje so ga gledati a začudenjem. Prekrasen je bil v svoji mladostni krep-koett; lepši je bil zdaj golih pteč ksfcor prej ▼ uniforma. Lasje njegovi so blU plavi, kota pa bela kakor fteosklna. Pokazal ni bil nš-strahu aH omafaoranja. Mnogi so prisegali pozneje, da ss je igral amebijaj na njegovih ustnicah, dragi m pa zatrjevali, da se je mehi jal tudi pameje, ko so ga peljali po stopnicah k volovskomu vuau ln mu prikJeni&i roke k železnim otoroffem na n>am.
Nenadoma ie ODaziL da ni sam.
nil je trdno, da se jim ne bo izpostavil. Tu pa tam se je ozrl nazaj, da vidi, 8e gredo Davidove noge še za njim.
Vok je ropotal in Škripal preko kameni tega tlaka in zmrznjenih haS in krenil na dolgo, vijugasto cesto navoger. Množica gledalcev ee je pomikala za vocomi in ofe stran* njega in tisti, ki so Mil naj-totiže, so kasali na psička, ki je capljal pod vosom. Mestni paglavci so ga začeli klicati in metati za njim kepe zmraijenega blata ali semnje. Nova radovednost in sovraštvo je začelo psička obvladovati. Kot kamen trde kepe so padale okoli njega tn nekatere so ga togi zadeto. Ko je nek) paglavec prfitriftel k vosu, da ga sune e dolgo palico, je psiček pokazal bele dekana in se potem stisnil bHfce k nogam ssofsga gospodarja.
Tedaj je pokazal tudi novo in temeljiteje zanimanje sa bič. Bili
so presledki, ko ni sHšal drugo kot škripanje voza in šumeči razgovor množice, v naslednjem trenutku pa se je plašno zdrznil, ko je Čul oster žvižg in pok jermenov, ki so brezdvomno bili namenjeni njegovi drhteči kodi. Kmalu potom se je nekaj zgodilo, kar ga je silno raztogotilo. Bolje namer j ena, težja kepa nekega paglavca ga je zadela, da je odskoči! nag4o nazaj in takrat je bil opazH bič. Vi joči ss jermeni so bili tlesnili v zraku; kakor M lomil suho dračje in padli sika joti po hrbtu človeka, ki mu je bil prijatelj.
Za trenutek se je obotavljaj in V] tistem trenutku je črnec, ki je vihtel bič, zazibal roko nagJo naprej in nazaj, da so se pekoči Jermeni orili okoli psa Psiček pa ni bil nJJS manj bitrejSi od njib. Gledalci aa sliSali tedaj krik iz ust črne* mnogi med njimi so tudi videli, kako je psiček skočil proti njamu.
IV.
V Trrtn, toi t Z. Januarja 1928«
Istrski boksit
Ponovno je že pisal naS list o tej rudi, ki je zadobila v zadnjih petdesetih letih tako veliko važnost za metalurgijo in ki tvori važen faktor za gospodarstvo Istre.
Pred dnevi je objavil dr. Mario Petronio obsežno monografijo o tem predmetu v L VIL zvezku, ki ga je izdal Zvezni kreditni zavod za obnovo Bene-čij.
Ker je obdelana snov silno zadimi va in važna, hočemo v naslednjem vsaj v širokih obrisih oodati glavne misli tega spisa.
V prve m poglavju podaja Pe tronio splošen pregled o važnosti aluminija za moderno industrijo, zlasti za ^avtomobilstvo in letalstvo. Ker smo o tem pisali že v preteklem letu, ko je poteklo sto let, odkar so sploh prvič dobili čisti aluminij, naj sledijo tu le nekateri statistični podatki: leta 1888. je znašala svetovna produkcija 175 ton, 1. 1900. že 310, zadnje leto pred vojno (1913.) 64.000 ton, 1. 1924. več nego trikrat toliko (185.500 ton).
Drugo poglavje govori o geografiji in geologiji Istre.
Tretje poglavje je za nas zanimivejše, ker nam na podlagi zelo obsežne literature obrazloži, kaj je boksit.
Boksit je v bistvu glinica (to je aluminijev oksid Al2 Os), spojen z vodo, in sicer po vsej verjetnosti z dvema molekuloma vode, tako da bi odgovarjal kemijskemu obrazcu Al. O, 2 H2 O. Značilno za boksit je, da ne kri-stalizuje, temveč da je po večini prsten. .
Ime nosi ta ruda po kraju Baux na Francoskem, kjer so jo prvič našli. Analiziral jo je 1. 1821. Berthier, l. 1847. pa De-frenoj. L. 1866. so odkrili slično rudo tudi v Rudnici pri Bohinju in so jo imenovali bohinjit (wo-clieinit), pozneje so jo izsledili tudi v Dalmaciji in so jo po bližnjem kraju imenovali «kliakil».
Boksit ni nikdar čist, temveč je vedno združen z raznimi primesmi, od katerih je zavisna njegova barva in dobrota.Vedno "vsebuje boksit kremcnice m železovega oksida, poleg tega pa J velikokrat tudi okside raznih drugih kovin, kakor mangana, kalcija, litana, cirkona. (Spis navaja kemijsko sestavo raznih boksitov iz Bauxa, Amerike, Bohinja, Bosne, iz raznih ležišč v Hrvatskem Primorju in Dalmaciji. tako za Grgin brijeg v Velebitu, za Vratce, za Hudo pol je v Liki, za Mazin in Drniš. V zvezi s temi navaja tudi ležišča v Apeninu (Pescosolido, Lecce di Marši, Rocca di Cambio), do-čim je naravno sestavi istrskega boksita posvečeno posebno poglavje.
Boksit se dobiva v Istri lahko rečemo povsod, deloma v ležiščih, deloma primešan z rdečo prstjo (terra rossa), ki vsebuje že sama po sebi glinice, toda obenem tudi veliko kremenice, ko da ne pride za praktično porabo v poštev. V splošnem .->e zahteva, da ne presega množina v boksitu vsebovane krernenice Vrednost boksita se določa po odstotkih vsebovane giinice, od katerih pa odštejejo dvakratni odstotek vsebovane krernenice. Pri Sumbregu na pr. so našli boksit, ki je vseboval 56% glinice in 3% krernenice. Njegova vrednost se izraža torej takole 56—2X3=50. Da velja ruda za prvovrstno, mora znašati to število vsaj 44. Navedena ruda bi bila torej prvovrstna.
Vzhodno od Raše se raztezajo boksitna ležišča od znane pre mogovne cone proti severu do Sumbrega in obsega še Sv. Nedeljo. Boksit je v tem ozemlju razmeroma dobro porazvrščen in leži tik pod zemeljskim površjem, toda prometna sredstva ^o skrajno slaba in niti ozkotirna železnica in žična železnica ki sta bili nalašč v to svrho u~ stvarjeni, nista mogli preprečiti, da se delo popolnoma ustavi.
Na desnem bregu Raše so ležišča še bolj razsežna, saj sledijo "kakih 10 km toku Raše.
Ta ležišča prehajajo v sosedne ležišča okoli Žminja in Sv. Petra v Šumi, ki so se izkoriščala zlasti med vojno predvsem radi bližine železniške proge Herpe-lje-PuIa.
Na boksitu najbogatejše ozemlje pa se nahaja še bolj severo-zapadno in meji proti severu na Mirno. To je namreč ozemlje o-koli Vižnjana in Vižinade, ki ima to prednost, da gre skozi njega železniška proga Trst-Po-reč.
Od te cone se odcepi vrsta ležišč preko Motovuna do Buketa, toda ta nimajo še posebne važnosti.
. Zanimivo je zgodovinsko dej-
stvo, da se je ▼ tem ozemlju lat sicer ob Radi pod So vin jakom 1. 1808. ustanovila tovarna za izdelovanje zelene galice (železovega vitrijola) in galuna, kajti tamošnja ležišča so bogata na žveplu. L. 1855. je ta tovarna izdelala še 1500 centov galuna in 412 centov galice. Pozneje je produkcija popuščala in 1. 1870. se je obrat popolnoma ustavil radi konkurence moderne kemijske industrije, ki nam daje 'galun kot stranski produkt. In zgodilo se je tu seveda v manjšem obseg-u isto, kar v Jdchymo-vem na Češkem, kjer so desetletja in desetletja nagromadili gor cele gore uranovca, ki jim je bil v nadlogo, čigar velika vrednost pa se je pokazal veliko pozneje, ko so iz njega začeli pridobivati radij, ali v Stassfur-tu na Pruskem, kjer so z veliko nejevoljo odkopavali kalijevo sol, da so prišli do spodaj ležeče plasti natrijeve soli, in vendar je imela ravno kalijeva sol večjo vrednost kakor natrijeva, toda to so šele veliko pozneje dognali.
Isto se je zgodilo tudi pod Sovin jakom. Tekom let so se nakopičili celi hribi «odpadkov» pri že imenovani tovarni. V zadnjih letih njenega obratovanja so jih sicer skušali uporabiti za izdelovanje portlandskega ce« menta, toda brez pravega uspeha. Danes pa so se izkazali ti odpadki ravno za najvrednejši del, kajti vsebujejo do 60% glinice.
Boksitna ležišča pa se raztezajo še onkraj Mirne do Novega grada in Umaga.
Odkrili pa so boksit tudi severno od Učke pri Beršeču in v Laboriki pri Puli.
Bogatstvo vseh ležišč se ceni na 5 milijonov ton.
Ker segajo ležišča po vsej verjetnosti globlje v zemljo, nego se sedaj izrabljajo, znaša celotna množina dvakrat toliko.
Boksitna ležišča pa niso omejena samo na Istrski polotok, temveč se nadaljujejo na otokih Krk, Crss, Rab, predvsem pa v celem Dinarskem gorovju, s katerimi tvori Istri tudi po Petro-nijevem mnenju geološko enoto.	L. C.
Čudesa na Ruskem
Izganjajoča jezera - Kvartopir-ski povodni duh - Nepoznano ljudstvo - Čudni običaji
Rusija je dežela brezmejnih možnosti in neraziskanih naravnih čudes. Vedno in vedno se pojavljajo v ruskih listih vesti, da so se odkrila v tej velikanski državi neznana plemena. Toda to ne samo v divjih in nedostopnih pokrajinah Sibirije, marveč celo v bližini Leningrada.
Tako je prišla oo poročilu «Krasna je Ganete« pred kratkim neka etnografska (narodopisna) študijska komisija v največji bližini Leningrada nedaleč od jezera Onega na pokrajino, ki je bogata s čudnimi naravnimi pojavi in ki je obljudena z doslej še neraziskanim plemenom. V tej pokrajini je vse polno malih jezer, ki so zvezana med se-1 x>j s kanali. Od časa do časa izgine iz teh jezer vsa voda in se potem zopet pojavi. Ko izgine voda, izginejo tudi ribe, s čimer je revno prebivalstvo tega ozemlja hudo udarjeno, saj so ribe tako rekoč njegova edina hrana.
Jezera so zvezana z Onego s podzemeljskimi kanali in v jezero Onego se izteka poleti vsa voda iz omenjenih jezer. Na dnu teh jezer je namreč nekak lijak, ki mu pravijo ljudje «črna luk-nja». Ti lijaki imajo v g'lobo-čini 40 metrov povprečno sto do 200 metrov premera. Ti lijaki so med seboj v zvezi in sicer po podzemeljski vodni poti. V začetku junija se voda iz jezer tako rekoč izsesa, kar se dogaja dvakrat poleti. V bližini se nahaja tudi jezero Kojguš, ki izgublja svojo vodo redno vsako sedmo leto. Voda izgine v ^podzemeljski prepad, da se potem v.opet prikaže.
Prebivalstvo si razlaga te naravne prikazni po svoje. Ljudje trde, da igrajo vodni duhovi malih jezer z velikim vodnim duhom jezera Onege kvarte. Kakor hitro izgube igro, morajo plačati svoj dolg z vodo in z ribami, oziroma si vzame srečni igralec kar sam vodo in ribe od svojih soigralcev.
Na ozemlju teh jezer prebiva narod, odrezan od vsega sveta. So to potomci finskega plemena Wes-a, ki so ga svoje dni Nov-gorodci zagnali ob času velikega slovanskega preseljevanja proti severu. Ta narodič polagoma izumira. Sedaj ne šteje več ko 20.000 duš. Sami med sa-
bo se Imenujejo Kaj vani. So pl&-volasi orjaki, ki se preživljajo z lovom. Žive t neki vrsti pragoz da, ki ne pozna ne poti ne ste ze, v preprostih, ilnatih kočah Ne poznajo vžigalic in se poslužujejo de kremena. Kaj vani imajo trdno vero v dobre in zle duhove. V vsaki koči prebiva dober duh, s katerim treba v miru živeti. V novo kočo ne smejo lju dje vstopiti, preden niso vrgli v notranjost koče živečega peteli na in hlebec kruha. Če je petelin zapel, je vse v redu in se je tudi domači duh naselil v koči Mlajši trde, da igrajo vlogo du hov nekateri prebrisani Kajva-ni, ki prinašajo ob takih prilikah bogat plen na svoj dom Kaj vani so pravoverni kristjani in se dado v cerkvi poročiti. Kdor hoče imeti srečo v zakonu, mora med poroko po neki star. vraži neprestano gibati z vsemi udi. Radi tega se pačijo med poroko, se pretvarjajo in si na ne* verjeten način verižijo roke in noge. In prav verjetna je njihova trditev, da je to najhujši in najstrašnejši trenutek v njihovem življenju.
Hikntere zanimivosti na imenih
V vsakem jeziku najdemo številna imena stvari, ki izhajajo iz lasnih imen krajev ali pa oseb. Na primer:
Kočijajm in avtomobilom, ki so zaprti popolnoma in isniajo spredaj ter na obeh straneh steklena okna in ki spadajo med najluk-surjoznejša vozila, pravijo tudi li-imruzine. Ime izhaja od francoskega mesta Limoges, kjer so taka vozila najprej izdelovali. — Arte-zijski vrelec je umetno izvrtan studenec. Po nekaterih krajih leže geološki skladi v takem redu, da so studenci nemogoči, če teh skladov ne prevrtamo dovolj globoko; ko se pa to zgodi, začne bruhati po izvrtani luknji voda na dan in to včasih z veliko močjo. Ime «artezijski vrelci» je nastalo od francoske pokrajine Artois, kjer so take vrelce najprej zavrtali. — Ime bajonet izhaja tudi rz Francoskega mesta, namreč (mesta Ba-yonme, kjer so bile kovačnice za bajonete. Ime «kočija» ni slovenskega Sjzvona nego msadžatrskega. Nastalo je po ogrskem meetu Ko-csi, kjer so baje kočije najprej drdrale. Bakru pravimo s pokvarjeno n»emško besedo tudi *kufer». To poslednje ime je nastato po otoku Cipru, kjer se je baker najprej naSel.
Tudi razne tkanine imajo svoja imena po imenih kraj-ev aH oseb. Najnavadriejša. tkanina ((navadno na eni strani barvana) se imenuje «kaHko». Za to ime se moramo zahvaliti indijskemu mestu Kahkust (ki ga pa nihče ne sme zamenjati za Kalkuto). Posebna vrsta blaga, podobna preprogam, nosi ime «da-mask» po mestu Damasku, kajpada. «Kaimbrik» pa izhaja od fleo-skega mesta Karnbryk (Camibrai) v Franciji, kjer so te vrste platno najprej tkali. V tem' kraju- je tuidi živel neki tkalec, ki se je imenoval Baptiste. Ta je izumil mehko tkanino, ki jo danes poznamo pod imenom batist. Na bregovih Ti-grisa stoji mesto Mosul; posebna tkanina, ki so jo nekoč tam tkah, je dobila po njem h no «mu£lin». Tudi blago «worstead» ima ime po mestu Worstead na Norfol-škern' v Angliji, kjer se je najprej izdelovalo.
Imena mnogih cvetlic so tudi nastala tako. Lepo japonsko ovi-jalko vistario je tako nazval njen odkritelj Nutta.ll v čast ameriškemu profesorju anatomije Ga&par-ju W i staru, ki je bil njegov prijatelj. Naš grenki geneijan ali enci-jan je prejel svoje ime od ilirskega kralja Gantiana, ki je, kakor se zdi, prvi odkril encijanove lastnosti. Na nizozemski Gudani, v kraju Surraame, je živel zamorski suženj, čigar ime je bilo Quased. Začel je rabiti lubad nekega drevesa proti mrzlici. Drevo je radi tega dobilo po njem ime kvasija; njegove trske rabimo danes za zatiranje listnih rnšl'c. Izlužumo jih najprej v vodi in vodo škropimo.
Georgine poznamo vsi; druigo njihovo ime je dalija. To ime je dano tej cvetlici v počastitev švedskega botanika Dohla. Po nemškem botaniku Leonardu Fuchsu je bila nazvana lepa in vsem poznana cvetl'ica fuksija. Prelepa zimska cvetlica kamelija nosi ime jezuitskega popotnika Josipa Kamela. Francoski botaniški mecen Mihel Begoroi je vzrok, da nosi neka cvetlica ime begotnija. Enako velja za cinije, ki so dobile svoje ime po nemškem botaniku J. G. Zin.ni!, ki je živel v osemnajstem stoletju. Cintchona se imenuje neko peruviansko drevo, iz katerega luibadL dobivamo kinin. Drevo je dobilo svoje ime po grofici Cin-chon, ki je leta 1583, rabila njegovo skorjo proti mrzlici in ozdravela.	P. M.
Častni dolžniki
AH so ženi ji podvrženi istim zakonom kot drugi navadni smrtniki? To vprašanje je bilo že mnogokrat stavljeno in to zlasti v takih slučajih, ko je staven leni j napravil take prestopke, ki bi lih
drugim ljudem os mogli Odpustiti Kaj pa nasprotno? Ce se navaden smrtnik poskuša umakniti svojim dolino«tim, sme li tako storiti tudi ftenij? Poglejmo, kaj pravijo nekateri med njimi.
Angleškega romanopisca Wal-ter Scotta pozna ves svet. So je bil na višku svoje slave, je založniška družba, katetra član je bil tudi oni, nenadoma bankrotirala., Oblastva so zaplenila vse preostalo premoženje družbe, razdelila so dolžnikom, kolikor je bilo mogoče, in zadeva je bila zaključena. Od posameznih članov niti od vseh članov razpuSčene družbe skupaj ni mogel več noben upnik potom zakona izterjati preostanka. Dohodki, ki sri jih je slavni romanopisec po bankrotu pridobil s svojim peresom, so bili samo njegovi; nihče mu jih ni mogel zapleniti. Toda Scott je bil vzorno pošten možak. Sam se je lotil plačevanja ogromnega dolga, ki ga je družba naipravila in ki jo znašal stointrideset tisoč funtov sterlin-gov. Po današnji valuti bi zneslo to nad en milijon lir; taka svota je bila za Scottove čase neusmiljeno velikanska.
Proti koncu svojega življenja je je biv^i ameriški general in predsednik Grant nenadoma postal na žepu suh. Vso svojo posest je namreč Žrtvoval za plaćanje nekega dolga, ki ga ni bil on napravil niti ni bil on zanj odgovoren. Razbilo se je namreč neko podjetje, ki ga je on podpiral, in to dejstvo je zadostovalo, da je sklenil plačati dolgove, ki so jih drugi naredili.
Ponudila se mu je prilika za to. Z neko založniško družbo je prišel V pOtmfiD'OlL) da bi napisal svoje o-sebne spomine na ameriško državljansko vojno, v kateri je sam i-gral tako važno vlogo. Iz tega po-menka se ni sicer izcimilo nič, bil pa je vendar povod, da se je neki dan oglasil pri Grantu Samuel Clemens, ameriški humorist, ki ga poznamo pod psevdonimom Mark Twain, in mu ponudil- visok honorar, če napiše knjigo. General je spoznal, da bo na ta način priišiel do sredstev,, s katerimi bo lahko plačal zgoraj omenjene dolgove in tako je ponudbo sprejel in se polotil dela.
Toda general ni bil mož peresa in zato si lahko predstavljamo nepopisne težave, ki jih je moral premagati. V začetku je svoje spomine diktiral, poene je je pa moral sam prijeti za pero. V grlu se mu je naimreč pojavil rak, radi katerega ni mogel več govoriti. Pisanje te knjige je bil najbrž Grantov najsi 1-nejši boj od vseh, kar jih je Ml doživel. Ko je bilo delto končna do vTg«no, je potrpežljivo čakal doni en j-enih odbitkov »od izkupička vsake knjige, ki je prodana. Kmalu je prejel prvo denarno nakaznica ki se je glasala na svoto 3000 dotarjev. Tej so sledile pozneje druge. V kratkem času je Grant poiplačal dolgove, ki so ga tako težili, in po vrhu vsega je Še dovolj ostalo za primerno preskrbo njegove družine.
Mark Twain, ki je bil Grantu kakor realni angel, je bil v poznejših letih v skoro enakem položaju. Star oseminpetdeset let je iz-gulbil vse svoje premoženje in po vrhu tega je bil dolžan še 70.000 dolarjev. Upniki so 'biti zadovoljni, če jim plača vsaj petdeset odstotkov tega dolga, a on ni hotel o tem nič slišati. Dejal je, da bo piačal vse, če bo le mogel. Podal se j« na govorniško turo po svetu; predaval je v vsakem mestu, v katero je bil prišel. S tem je toliko zaslužil, da je začel odplačevati dolgove. Preden sta potekli dve leti, je pošteni humorist plačal vse, kar je bil dolžan in po vrhu tega je imel v žepu še nekaj tisočakov, ki so mu pomagali, da je s šestdesetim letom začel svoje življenje na novo.	F. M.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Podjetna letalka.
Ruth Nichols, Članica zelo znane newyorške rodbine, je dovršila skupaj s predsednikom neke letalske družbe, Henry-jem Rogersom, polet brez vsake postaje in sicer iz New-Yorka v Miami na poluotoku Floridi. Letala sta večinoma nad morjem 1800 kilometrov daleč in je trajal polet dvanajst in-. Radi tega uspeha namerava Ruth Nichols v kratkem leteti iz New-Yorka v Pariz.
Strupene ribe.
V	mestu Bajku na korejskem poluotoku se je poročil neki prote-stantovski misijonar. Ob tej priliki so bili vabljeni prijatelji in i<z-preobrnjenci na obed. Ribe, ki so ibile predložene gostom, so bile skoraj gotovo strupene, kajti 259 gostov je zbolelo na zastrupijenju. Sedem in dvajset bolnikov je na mestu umrlo, mnogi se bore s smrtjo in malo upanja je, tako pravi japonsko poročilo, da se re-Sijo.
To |e lepa starost!
V	Gradcu je umrla Roza Scho-nauer, stara 144 let. Ona je večkrat videla Napoleona I. Poročila se je v Veroni 1. 1801. z nekim tirolskim naddesetnikom. Do zadnjega je o-hranila spomin in ko je prišel neki Časnikar k njej izpraševat jo, mu je povedala mnogo zanimivosti iz svoje daljne mladosti.
Najvriga ladja za latala.
Ogromna ladja, namenjena, da sprejema in odpošilja na odprtem
morju letala, «Saratogo» po imenu, je bila te dneve dovršena in je ie nastopila svojo prvo vožnjo po zapadni obali Zedlnjenih držav Severne Amerike. Gradnja te ladje je veljala štirideset milijonov dolarjev. Iz ladjedelnice v kanal reke Dela vare jo je vlačilo sedem vlačilcev. Ladja se prideli amerikanski mornarici Tihega oceana in Šteje skupno z letalci <Jva tisoč m«ož poeadke.
Med predstavo.
V nekem* budimpeštanskem predmestnem kinu se je slišal med predstavo neke amerikanske družabne drame strel prav v trenutku, ko je na platnu streljal ljubosumni mož na svojo ženo, ki ga je hotela zapustiti. Med občinstvom je nastal strah. Ko so zopet zagorele žarnice, so ugotovili, da se je bil ustrelil v srce dva in dvajsetletni črevljarski vajenec Ludvik Tahor-noki. Prepeljali so samomorilca takoj v bolnišnico, kjer je izpovedal, ko je prišel k zavesti, da je nesrečno zaljubljen, da se je že večkrat hotel usmrtiti, da pa ni imel nikoli dovolj poguma, šele 'prizor na platnu ga je v toliko o-srčil, da je mogel izvršiti svoj sklep.
Oporoka milijonarja.
Na Dunaju je umrl te dneve iz-vozničar Alojzij Schneider, ki so ga pokopali v njegovem rojstnem mestu Ogrskem (brodu. Sch\veiger je zapustil premoženje v znesku 105 milijonov Čs. kron (okoli šestdeset milijonov lir.) Četrtino premoženja dobi po besedilu oporoke pokojnega dobrotnika občina Ogrski brod za podporo občinskih re-vežev ne glede na narodnost in vero. Drugo četrtino dobi mesto Dunaj, za ustanovo, namenjeno vseučiliščniim/ prafesorjem in eksportnim akademikom. Ostanek dobe sorodniki toda le oni, ki so obubožali. Premoženje je po večini naloženo v new-yor.sk ih bankah in sicer v angleških in indijskih vred^-nostnifh listinah.
Zemlja se vrti vedno bolj počasi
Dva astronoma v greenwiški zvezdami na Angleškem? sta preračuni 1 a, da se zemlja vedno bolj počasi vrti okoli sebe in da znaša njena zakasnitev v petdesetih letih celih trideset sekund. Štiri in dvajset ur menjavo dneva in noči j>e sedaj za pol minute daljših kakor pred petdesetimi leti. Vsakih petdeset let se vrti zemlja za trideset sekund bolj počasi in na podlagi točnih računov sta ugotovila, da se bo zemlja v 150.000 letih sploh nehala vrteti, kar bo seveda pomenjalo njeno smrt. V davni preteklosti se je vrtela zemlja tako naglo, da sta se noč in dan menjavala vsak« štiri ure. Nato so začele vulkanske sile, ki še vedno spe v notranjosti zemlje, vode o-ceanav s svojo plimo in oseko svoje zadržujoče, ovirajoče delo. Milijon in milijon let je bilo treba, da sta se podaljšala dan in noč od štirih na štiri in dvajset ur. Ko se bto končno črez 150.000 let zemlja popolnoma ustavila, bo na e»i strani večni dan, na drugi večna noč'. Na prvi bo vse zgorelo, vodovje bo tzihlapelo, vse postane ptaslčava, na drugi strani bo zavladal največji mraz, ki bo vse izpre-metnil v led. Seveda ne bo ne na eni ne na drugi strani nobenega živega bttja, ker bo vse poni orila aH vročina ali pa mraz. Tako nas tolažita angleška astronoma prav sedaj ob začetku novega leta.
3E&ENA IN KJEe;TIJSX£ PO-TRJ&SsčiKfi Tržaška kmetijska družba v Trstu
ul. Torrebianca 19 in Raffineria 7 ima v zalogi: Semena vseh zelenjadnih vrst, kakor špmače, redkvice, solatno peso, kolerabo, zgodnji e-rfurtski karfjol, brokole, zelje, vrzot, zgodnjega graha nizkega in visokega ter vsa ostala vrtna semena.
Detelje ln trave. Izbrano seme domače detelje in lucerne ali vnč-ne detelje zadnjega pridelka, zajamčeno brez predenice, ier vse vrste travnatih semen iz Nemčije.
Kmetijsko orodje. Preskrbeli smo veliko izbero vsakovrstnega kmetijskega ročnega orodja, kakor okoličanske šape raznih vrst in velikosti, vrtne grabi je, motike, gnojne vile. kortelače, sekire, lo-
pate, vrtne fiagice in Škarje, cepil« ne nože itd.
Kmetijske itiojoi fMflmjnrflBJttrm *Mayfahrt», travniške in njivske brane, pluge, gnojnične seealke* pluina telesa, sadne ki grozdna stiskalnice, stiskalnico za ofrje, žit» ne čistilnice, posnema hiike za mleko, ter transportne vreče za mleko, ter transportne vrče za mleko, itd.
Čebelarsko orodje in potrebščine: vse kovinske dele za A. - 2. panje, matične rešetke, počinjeno žico za pritrjevanj-e satnic, kolesca za otiranje žice, topilnike za vosek, nože in vilice za odkrivanje satov-ja, kadilnike in pipe, umetne sat-ni< e ter vs j ostaio čebelarsko o-rodje.
MetL Te i'ii smo prejeli večjo koi'čino čistega naravnega moiu.
Umetna imojifa: Superfosfat, kalijevo so , čiiski soliter in žvep-leno-kisli amonijak, za katere sprejemamo tudi vagonska naročila po i.ajnižjih dnevnih cenah
Razna krmila za živino in ptičjo krmo; orehovo tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika. pro-9o, ogorčica ali raviton. luščen oves, konoplja, solčnica ter pripravljena mešanica za ptice.
Bisulin za zdravljenje obolele živine ter razna druga sredstva za razkuževanje semen in proti rastlinskim škodljivcem.
Modra gailca: Imamo šo nekaj vagonov pravo angleške modre galice na razpolago ter vabimo zadruge, ki šo niso prijavile svojega naročila, da Čim prej določijo in naznanijo svojo potrebo. Obenem vabimo tudi posameznike, da pred-znamujejo svojo potrebo. Tržaška kmetijska družba v Trsta ul. Raffineria 7 in Toirebianca 19 Tel. 44-39.
BORZNO POKOSILO
Trst, 11. januarja 1928.
Amsterdam 759.50-765.50, Belgija 262-2'>6, Francija 74.20-74.50, London 92.09^-92.29^, New York 18.8G K-18.923^, Španija 322-328, Švica 3(53^-365.25, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.36-453.35, Buka-rešt 11.50-11.90, Praga 55.90-56.20, Ogrska 328-334. Dunaj 264-270, Zagreb 33.15-33.45.
Uradna cena zlata (10. 1) 364.84; vojnoodškodn. obveznice 72.20.
kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-
cev. mačk, veveric, c _ ,___. „
krtov, divjih in do- Sprej-mojo mačih zaješ v itd. itd. posillatve po pošti.
indspGch - Trsi
tfia Cessre Battlsti 19. 11. nad., vrata 16
Te le; on int. 36-05.
tMM posojilnica m hroEiIlnlta
registr. zadruga z omej. pereštvom
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, L n.
Sprejema navadne hrani ln« vloge na knjižice, vloge na tekoći ra^un in vlog* za čekovni promet, ter Jih obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun
in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--
Ha razpolago varnostne celice (sate)
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Stev. telef. 25-67.
KM sla tal m!
CHIMA PIGATTJ
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti
MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE	Vf
LEKARNA IAMETTI - TRST - Via Mazzlnl
! Tiskarna Edinost v Trstu


...... ..............................................
Izvršuje vsa tiskarska dala v najmodernejem stilu kakor : tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodarnejlmi stroji, črkami. Lynotype, rtereotypijo ter rotacijskim strojem. I Vsa naročila se izvršujejo točno ln po zmernih cenah.
I,......I.........................................................TI I I I II