— 399 — Novičar iz slavenskih krajev. Iz Železnikov 6. grudna. Kakor je lansko leto prenašal ne daleč od tod nek gostač okol 600 gold. sre-bernine, kakor mačka mlade, od enega kota v druzega, dokler jih ni nekdo zasledil, ki mu jih je vzmal in bolje hraniti znal, kakor gospodar sam, tako je nedavno bilo zopet nekemu druzemu kmetu blizo nas okoli 20 funtov dvajsetic in tolarjev vkradenih. Zasačili so scer kmalo nekega hlapčona, kterega so tatu sumili, in najdli so tudi pri njem nekoliko enacih dnarjev, al večji znesik je bil že v kraj spravljen in bo morebiti tudi spravljen ostal, ker v zaporu nek od tega nič vediti noče. Tako pridejo ljudje velikokrat v enem hipu ob prihranjene de- - 400 — uarce, ktere so leta in leta spravljali in stiskali, in če je večji sebigrabič, rajši se mu kaj tacega pripeti. Ako bi se nekteremu človeku še tako svetovalo, naj bi svoje denarje na kako zemljišče ali v hranilnico na obresti naložil, stavim, da bi pred s pestjo zid prebil, kakor ga v to napravil; praskajo se potem velikokrat za ušesom, ko jim mošnjica zgine, pa večidel je že prepozno! Naj opomnim pri ti priliki še neke druge dogodbe, ktera nam vnovič spričuje, kako malo so nekteri ljudje po kmetih za svoje zdravje skerbni. Ne davnej privleče nek rudokop, čversti korenjak, okol 6 centov rude sa-motež z visocega hriba. Ves vroč in spehan se hipoma napije merzle vode. Kmalo se mu začne tamniti pred očmi; komaj domu prileze in daues je že merlič. Kaj tacega sicer po kmetih ni nobena novica, vender zapišem to vsim tistim v nauk, ki velikokrat grozno neči-snerno pravijo: WB kaj, mi nismo mehki kot gospoda, nam nobena reč nič ne škedje", in vender jih morebiti polovica gre iz same take nemarnosti pred časom pod zemljo. J* Levičnik. Iz Ljubljane. Teržaški časnik naznanja po pismu iz Kartuma sledeče žalostne novice od naših misionarjev v Afriki: „8. oktobra je po 15 meseov dolgi bolehnosti v Berber-u umeri gosp. Matevž Milharčič, ki se je slavno v misionski šoli trudil. Za Europejce v Sudanu je bilo to leto sploh nesrečno; merzlice in driske so jih veliko pobrale. Nadjati se je vendar, da ta nezgoda ne bo prestrašila mož, ki so se udali važnemu poklicu, in da tudi nad gomilami svojih tovaršev bojo neprestra-šeni delali v nogradu Gospodovem. Gospod provikar dr. Knobleher je z vsimi novimi misionarji, ki so to j^esen se v Afriko podali, do Šellal-a pri Asuan-u srečno prišel, le en duhoven (sliši se, da gosp* Je ran) je zbolel in se iz A»uan-a nazaj v Europo vernul, okrepčat doma svoje slabo zdravje". Iz Ljubljane. Visoko c. k. ministerstvo nauka je po razpisu od 17. novembra od vrednika „Novictt izdelano in v rokopisu za 2 knjigi predloženo slovensko Jbe rilo za 3. in 4. gimnazialni razred po-, terditi blagovolilo in mu priporočilo: naj se, kar slovnične oblike vtiče, zedini z berilom za 5. razred, izdelanim po dr. Miklošiču. Knjigi se bote začele v Blaznikovi tiskarnici berž natiskovati. Iz Ljubljane. C. k. ministerstvo kupčijstva in obertnijstva je popis obertnijstva, kupčijstva in kmetijstva v letu 1352 na Krajnskem, ki mu ga je krajnska obertnijska in kupčijska zbornica predložila (in ki je tudi v slovenski jezik prestavljen in po deželi razposlan bil), s pohvalo sprejelo, in na želje, ki jih je zbornica si. ministerstvu razodela, blagovoljno odgovorilo, kakor se bere v ^oglasniku" današnjem. — V petek je prišel imeniten arabsk žebec, kteri namenjen turškemu poročniku na Dunaj, je medpotoma iz Carigrada hudo zbolel, v živinozdravnišnico ljubljansko. Pervi dragoman je spremljal par, kterih eden velja 1000, drugi pa 600 cekinov; unega zdravega je peljal koj na Dunaj naprej, bolnega pa je pustil v živinozdravnišnici, kjer so ga zlo hudi nevarnosti oteli, tako da je upati da bo mogel pred božičem za uuem na Dunaj iti. Važno je viditi turško podkovstvo, ki zavolj velike stiske, ktero mora strela preterpeti, ni ravno hvale vredno; sedaj bo prekovan. Konj ni več mlad in kakor večidel arabski konji srednje postave, scer pa je kaj žlahnega jedra, dlaka je kakor žamet in se sveti kakor zlato.