Balkanski narodi. Hr- I. TJvod. Jngoslorani: Slorenci vatje — Srbl — Bolgari. II. Neslovani: ltumnni — Grrki — Tarkl — Albanci. III. Ostali. Pregled in sklep. II. Neslorani. Kar živi vseh drugih narodov na Balkanu, zavžemajo vsi skupaj približno isto število kakor Jugoslovani, toda všteti moramo pri ttm tudi Bumune, ki žive na Buskem. Seveda ja razlika civilizacije med temi narodi in plemeni še večja kakor med Jugoslovani. Nekateri izmed njih so danes še vedno na stopnji, da jim je n. pr. državnotvorno sposobnost v našem pomenu besede docela odrekati. Tako Ciganom, Židom itd. 0 kulturni zajednici, kakor so dani Jugoslovanom v ta namen vsi pogoji in povodi, med temi narodi ni govora. Pač pa je opažati stremljenje teh ljudstev, združiti se v okviru svoje lastne narodnosti. To je: tendence teh narodov so v prvi vrsti politiške, dočim so med Jugoslovani kulturne in deloma gospodarske. Rnmuni. Vseh Bumunov je pravzaprav nekaj nad deset milijonov. Nekoliko nad polo?ico jih *) Se li ravna odbor nSlov. Sol. Matiee" tudi po tem štatutu? Op. piščeva. tvori saraosvojo podnnavsko državo, ostali del je razkosan na Avsirijo, Ogrsko in Busijo. Neodvisnih Rumunov je 5,700.000; ogrskih 3,000.000; avstrijskih 250.000 in ruskih 1,250.000. Kakega rodu in plemena so — o tem so si mnenja tako različna, kakor o raznih drugih balkauskih narodih. Šafafik trdi, da so nastali v petem in šestem stoletju kot mešanica Rimljanov, Gotov in Slovanov; Miklošič pravi, da so nastali v drugem stoletju, ko so se naselili rimski kolonisti na levem bregu Dunava ter se pomešali deloma s Slovani. Bumunski učenjaki današnjih dni pra- vijo, da izhaja njih narod neposredno od onih rimskih kolonistov, ki jih je naselil rimski cesar Trajan v nekdanjo spodnjo Mezijo, da postavi tako živo mejo v obrambo Daeije, ki so jo napadali Gotje in silili potem proti jugu. Izmed Romanov stoje po svojem jeziku najbližje Italijanom. Po svojem opravilu so največ agrarci, vendar je ljudstvo jako ubožno, ker je vsa zemlja last veleposestuikov, ki se žire od rente, ki jim jo plačujejo kmetje za najeto zemljo. Ogromno izvažajo žita: najmanj sedemkrat toliko kakor sosednja Bolgarija, dvanajstkrat toliko kakor Avstro-Ogrska. Gfrki. DanašDJi Grki imajo v sebi le še neznaten del krvi svojih slavnih helenskih 'pradedov. Tekom zgodovine in neprestanih homatij, pod vplivom trgorine in kolonizacij so se pomešali popolnoma s Slovani in Albanci. Novagrščina je produkt mešanice starogrščine, slovanskih jezikov in stare albanščine. Bazmeroma precej čist starohelenski tip se je ohranil na obilnem otočju Egejskega morja. Vseh, kar jih je raztresenih po otokih, po Grškem, Turčiji in ostalih balkanskih državah, jih utegoe biti do 3,300.000. Le polovica jib. je samosvojih in tvorijo svojo kraljevino. Kar je med Jugoslovani Srb, kar je v zapadni Evropi Žid, to je v celem orijentu Grk: prvi in najbolj prebrisani kupec. Nekateri dobri poznavalci pravijo — in pisatelju teh vrst je trdil celo jako odličen Grk — da prekašajo v tem oziru Grki celo Žide. Njih vest je široka in morala se poizgubi v nji prerada. Prislovica Bimljanov o starogrških kupcih nGraecis nulla fides" ima mnogokrat še danes svojo upravičenost. Zločinska lista v Oarigradu izkazuje na prvem mestu Grke in Žide. Filheleni, ki so hiteli začetkom minulega stoletja v boj za osvoboditev Grkov izpod turškega jarma, so se britko pritoževali o nepoštenosti svojib. lastnih varovancev. Svojo besedo je držal prej turški sovražnik kakor grški zaveznik. Po drugi strani so zopet Grki najinteligentneji element ua vsem jutrovein. Njih šole so od nekdaj prve na Balkanu, s svojo civilizacijo so grecizirali že cele pokrajine in tudi v mestih, ne izvzemši Oarigrada, so si priborili velik ugled. Kolikor je na orientu bogatinov, skoro vsi so grške narodnosti. Poleg svojega cerkvenega glavarja, ki so mu bili podvrženi svoj čas tudi Bolgari in Srbi — Bolgari so dobili svojega eksarha in Srbi svojega metropolita v Belgradu — in katerega ofieialni naslov je Bnadškof carigrajski, nevrom in eknenski patriarh" imajo še tri patriahe: v Jeruzalemu, Aleksandriji ia Antijohiji. Turki. Mnenje o turškem pokolenju je različno. Eni trdijo, da so neposredni nasledniki starih Skitov, drugi pravijo, da so eden najstarejših altajskih narodov, kakor so Samojedi, Čuhonci, Tunguzi, Mongoli. Pridrli so iz srede Azije — in s tem bi govorilo vse za njih altajsko pokolenje — proti Tigru in Evfratu, prodirali so dalje proti Mali Aziji, osvajali so deželo za deželo. Kot Mohamedanci so navalili slednjič v Evropo. Vseh Turkov je približno toilko, kolikor vseh Francozov, torej okolo štirideset milijonov, ali glavui del živi v Mali Aziji in le okolo dva milijona jih je še danes v Evropi. Torej nekoliko več od Slovencev in manj od Hrvatov. V evropski Turčiji tvorijo Turki sami manj kot '/3 vsega prebivalstva, vendar je njih jezik razširjen v mnogem večjem razmerju. Eolikor je jezikov v Turčiji, ima turščina nedvomno največji obseg in veljavo. Mnogi Grki, Armenci, Tatari in drugi narodi se poslužujejo često turščine, ki jo pišejo s svojim pravopisom. Turek ni posebno delaven narod. Badi lenarijo, najrajši pa gospodujejo drugim. Imajo prislovico, ki pravi, da gre čerkozom lepota, Grkora in Armencem trgovina ter bogastvo, Evropejeem učenost, njim samim pa nsultanat". Tako jim je vcepljeno že od prejšnih dni. Eot fanatični verniki proroka Mohameda so zaničevali vse gjaure, t. j. nevernike, ki so se morali vsi pokoriti premoči turškega orožja. Kadar je dozorelo žito raje in dorasla njegova živina, tedaj so se napotili na plen in se založili z vsem, česar so potrebovali, Mnogo Slovanov, Grkov, Armencev in pripadnikov drugih narodov so poturčili. Kakor hitro je sprejel Srb ali Bolgar Mohamedovo vero, je storil s tem toliko, kakor če je zatajil 8vojo narodrost in se navzel turške. V eui generaciji je bila prvotna sled popoluoma izbrisana. Na ta način se je zamazal prvotno čisti turški tip tekom stoletij docela. Nastala je velika zmes različnih narodov, ki so se križali ia mešali med seboj, dokler se ni ustvaril tako nov tip, ki ne kaže s prvotnim nobene sorodnosti več. Današnji evropejski Turek — zamenjajmo samo njegov turban z našim pokrivalom in njegovo pisano fantastično nošo s francoskim krojem — ne izgleda ve6 kot Azijat, ampak kakor pristni južnoevropejski tip, kakor ga reprezentuje, recimo, Jugoslovan ali Italijan. Albanci. Poleg Jugoslovanov, Bumunov, Grkov in Turkov imamo na Balkanu še en jako interesanten narod, ki živi v kompaktni masi v severnozapadnih delih Turčije, južno od Crne Gore, ob obali Adrijanskega in Jonsk^ga morja, tik ob obrežju slovite Otranske ceste. Ta narod so Albanci ali "Arnavtje nazvani in je posebno zanimiv zaradi tega, ker je najbrže edini in neposredni potomec starih Ilirov. Dolgo časa je veljala pri nas teza, da smo Slovenci in Slovani sploh avtonomno prebivalstvo današnjih pokrajin, tako da izhajamo i mi neposredno od starih Ilirov. Defiaitivno ta teza sicer vzlic vsi učenosti raznih jezikoslovcev še vedno ni odpravljena, toda verjetno je, da smo se naselili Jugoslovani šele kasneje v svoje sedanje pokrajine. Po tem bi .bili Albanei zadnji ostanek Ilircev. Turki trdijo, da izvirajo Albanci od starih Pelazgov; sami sebe imenujejo Škipetare, po svoji besedi orel; stari bojni znak Arnavtov je namreč orel. Njih jezik nima nobene sorodnosti s katerimkoli drugim jezikom Evrope. Nasprotno so se navzeli raznih arnavtskih idjomov drugi balkanski jeziki, kakor na primer rumunski in deloraa tudi bolgarski. Bumunščina kot bolgarščina poznata člen in ga zapostavlja arnavščina za samostalnikom. Število Albancev cenijo na 1,300.000. Po številnem razmerju odgovarjajo torej jakosti Slovencev. Albanci so najkrasnejši tip na celem Balkanu. Visoka in imenitna postava, elastičen stas, pravilno umerjena glava, zamolkla polt, plamteče oči — skratka, prištevajo jih najlepšim ljudem. Žive v svojih nedostopnih hribih kakor otrok prirode. Nobene oblasti ne trpe nad seboj; zakon in pravica, pred katerim se edino uklonijo, je močna pest. Pogumni so in neustrašni in kar ima sultanova armada najboljših elementov v svojih vrstah, so doma iz divje Albanije. Po veroizpovedanju jih pripada veS od polovice islamu, ostali so kristjani. Pripomniti je treba, da žive s sosednjimi Srbi v hudem sovraštvu. Bližanje z njimi išče Italija, kar provzvoča razne govorice, da nameravajo zasesti Italijani kos albanske obale, ker bi obvladali potem 70 km široko morsko cesto Otranto, popolnoma, s tem obvladali tudi ostalo Adrijo in tako poljubno lahko zapirali avstrijskim ladjam pot na odprto morje. Lani so se zbrali na posebnem kongresu tisti redki albanski inteligenti, kar jih tanarod do danes poseduje, in ustanovili na njem prvi albanski alfabet. S tem so postavilt temelj nadaljnemu narodnerau razvoju Albancev. Pregled 0 Nesloranih. Dejali smo že v uvodu, da je izraed onih Neslovanov na Baikanu, ki jim sposobnosti za državnotvornost ne moremo odrekati, približno toliko, kakor Jugoslovanov. Sestavimo li njih natančneji pregled, se nam pokaže sledeče razmerje: Bumunov . Grkov . . Turkov Albancev . Skupno Prištejeme k 10,200.000 3,300.000 1,800.000 1,300.000 . . 16,600.000 temu še jugoslovansko pleme, dobimo lepo število 32 l/t milijona duš, kar odgovarja prebivalstvu današnje italijanske kraljevine.; T.