50. številka.
V Ljubljani, v petek Z. marca 1906.
\lsi     vsak dan zvečer,  iziinši nedetfe in praznike, ter vetfa po pošti prejemao za avstro-ogrske dežele za vee leto *c K, aa pol leta   H K, za četrt leta H K ,(i h,   sa en rn< *• <• '£ K 31 h.   Za Ljubljano s poSilluujera na dom za rs« leti
s4 K, za pol ieta VI K, za 5etrt leta K, za en mesec 2 K. Kdor hodi ham pcau, plača za vbe leto \i* K, sa pol leta 11 K, aa četrt leta & K nO h, za en mesec 1 K VO h. — Za tuje dežele toliko ve*, kolikor zna&a poŠtama. NS naročbe I brez istodobne vpo^UViitTe naročnini- se ne ozira - Za oznanila s« plavuše od pftero&topne petit-vn*te po 12 h, ee se ozuaailo tUka eukrat, po 10 h, če se dvakrat in po t h, če &e tieka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj &e izvolti i ranko vati. — pokopisi Ke ne vračam. -    Uredništvo in upravnrstvo je v K nadevih ulk-ah št 6, in nic-er uredništvo v I. nadetr., upravništvo pa v pritličju. —  Upravnistvn naj      blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativi)* .-►vari.
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Upravnic t v a telefon št. 85.
Gantscheva volilna reforma z ozlrom na Slovence.
rMii~ je izšel orno obrobij en in prinaša pod naslovom „Atentat na naš narodni obstoj* naslednji
Članek :
Zadnji petek je bil črni petek za koroške Slovence. Ministrski predsednik, baron G aut seli, je ta dan v državnem zbovu predložil vladni načrt volilne reforme za državni zbor. Po tem načrtu bi volila cela Koroška 10 poslancev kakor doslej ; ker šteje cela dežela okroglo 360.0O) prebivalcev, pride na vsakih 36.000 prebivalce? po en poslanec. Ker so nas Slovencev celo nemški nacijonalei našteli okrog 90.000, tedaj bi morali po novem volilnem redu, ako bi bil pravičen. Slovenci dobiti tri poslance ali vsaj dva. Toda vlada je porabila volilno reformo zato, da nas z enim < a m i in udarcem narodno in politično ubije, da z enim samim niahijajem doseže in izvrši to, kar vsa nemškonacijonalna birokracija, ves nemški terorizem, vse vnebovpi-joč> nasilje doslej ni moglo doseči: da nas narodno in politično desorga-w i žira, da nam vzame možnost napredovanja, možnost uspehov, možnost življenja in vsled tega smoter in veselje do narodnega in političnega delovanja. To je dosegla vlada s tem, da je nas 90.000 Slovencev (v resnici 120.000) kljub temu, da bivamo po-največ v kompaktnih masah, razdelila na toliko delov, da bosta v celi deželi samo dva čisto nemška volilna okraja, v vseh ostalih osmih volilnih okrajih volijo Slovenci z Nemci. Onjte! Velikovec bo volil s Svincem in Starim dvorom, celovška^slo venska okolica z nemško celovško okolico, rožeŠki sodni okraj s Trgom in Mil-Hatom, beljaška slovenska okolica z mestom Beljak in oemško beljaško okolico, Slovenci v sodnih okrajih PodkloŠter, Trbiž in Smohor bodo volili s Paternionom in Kotičami; ostanejo tedaj  samo  Se sodni okraji
Pliberk, Kapla, Dobrlavas in Bor o vije, ki volijo skupaj tudi enega poslanca!
37.000 Slovencev bi moglo voliti poslanca-Slovenca, 53.000 Slovencev, ne glede na onih 20.000 do 30.000, ki nam jih je ljudsko štetje požrlo, pa bi ne prišlo nikdar v položaj, izvoliti rojaka za poslanca. Razurnenio, da so s tako razdelitvijo volilnih okrajev nemški nacijonalei tako zadovoljni, da svojega veselja niti ne prikrivajo, kakor pričajo zadnje ^Freie Stimrnen* ki vladnemu načrtu kar na glas slavo pojejo. Kaši nasprotniki dobro vedo, da bo ta volilna reforma, ako postane zakon, naravnost naša narodna in politična smrt. To ni fraza! Če se truplu odsekajo roke in noge, Če se mu porežejo ali pod-vežejo vse glavne žile, je jasno, da mora izkrvaveti ali otrpniti in da dolgo živelo ne bo.
Le predočimo si praktične posledice novega volilnega reda! Razen v enem volilnem okraju bomo povsod drugod v taki manjšini, da s svojim kandidatom pod posebnim pogojem ne zmagamo. Vsled tega se v teh okrajih ali sploh volitev udeležili ne bomo, ali pa bomo morali za eno aH drugo nemških strank tlačaniti, v enem okraju morda za nemške krščanske socialce: v drugem za socialne demokrate. V takih razmerah je vsaka narodna politična organizacija nemogoča, ker bi bila brez smotra in brez tistega idealnega cilja, ki je prvi pogoj vztrajnemu narodnemu delovanju. Boj brez upa zmage, je gotov pogin!
Pa še volilni okraj Pliberk, Kapla, Dobrlavas, Boro vije nikakor ni siguren za nas. -Freie Stinimen", Dober-nikovo glasilo, popolnoma po pravici pravijo, da je tudi ta mandat ^ein Kampfmandat-, ker bodo razen mesta Pliberk odločevali industrijski kraji Guštanj, Možica, Borovlje in Bistrica v Rožu. Ta volilni okraj se tedaj nikakor ne more imenovati koncesija koroškim Slovencem, ker bo manj siguren, nego je bil dosedanji volilni okraj Veliko-vec-Celovec-Trg po starem volilnem redu.
Tak je torej naš račun,  tak naš
pogled v bodočnost. Take volilne pre-osnove se pač ne moremo veseliti in vrag vzemi tiste, ki so izumili tak načrt.
Ta razdelitev volilnih okrajev ne sme postati zakon      pod nobenim pogojem!
Res, da nimamo mi sami moči in sredstev, da bi preprečili izvršitev smrtne obsodbe nad nami, toda zanašamo se na vse slovenske in slovanske poslance, da storijo v tem slučaju svojo slovansko dolžnost. Zlasti pričakujemo tega od svojih poslancev. Naj nas nikari ne ba-gatelizujejo, naj nikari ne mislijo, da od tega, če imamo mi enega ali dva poslanca, ni odvisna sreča in bodočnost slovenskega naroda. Da, verjemite, prav od tega, če se nas koroške Slovence razbije in razkosa, je odvisna tudi usoda Gorenjske in z Gorenjsko pa tudi usoda slovenstva sploh. Preko Roža, Jesenic in Bohinja se zida nemški most do Adrije; ko si nemštvo zasigura pozicijo to-stran Karavank, se bo navalilo z vso silo in z uspehom na Gorenjsko. Verjemite nam, ki branimo narodno posest zunaj na predstražah, ki smo v ve dni najožji dotiki z nasprotnikom in tedaj njegove moči in načrte najbolje poznamo. Verjemite nam in hitite nam na pomoč, dokler je še čas, če ne — ne boste prestali sodbe pred zgodovino slovenskega naroda.
Mi bomo storili, kar nam je sploh storiti mogoče, da preprečimo nevarnost, ki nam preti. Slovenski narod na Koroškem se bo vzdignil kakor en mož, da protestira zoper namero, in bo na ves glas povedal, da rajši da svojo srčno kri inserajši pusti z bajoneti in topovi pobiti in pokončati, nego da bi podpisal svojo smrtovnico!
Volilna reforma.
Praga, 1. marca. Danes so se zbrali zaupniki agrarne stranke iz Češke in Moravske ter razpravljali o volilni reformi. Sprejeli so soglasno    resolucijo,   v kateri
odloČnonastopaj o proti vladni predlogi, češ, da je posebno glede razdelitve volilnih okrajev skrajno krivična za Slovane sploh, za Čehe, prevsem za češke kmetske občine pa Še posebej. Pozivajo se poslanci, da brezobzirno nastopijo proti volilni reformi.
D u n a j , 1. marca. Yrčeraj je imel odsek vseh treh industrijskih zvez sejo ter razpravljal o volilni reformi s stališča industrije. Soglasno se je konstatovalo. da so industrijci v principu za volilno reformo, da pa zahtevajo drugačno razdelitev okrajev, ker sedanja razdelitev škoduje nemškim interesom (?).
Lvov, 1. marca. Celo JtIos Narodu*, ki se je od začetka ogreval za splošno in enako volilno pravico, izjavlja, da vladna volilna predloga ni sprejemljiva z a Poljake.
Posl. Glabinski dokazuje v «Slowu", da je baron Gautsch predloge gališkega namestnika spremenil na škodo poljski narodnosti ter pravi, da potrebuje vladna predloga temeljite reforme, preden bo sprejemljiva.
Malorusko glasilo rfJ aličanin~ pravi, da vlada smatra le Nemce za popolne državljane in popolne ljudi, drugi narodi so ji manj vredni. Proti tpmu bi morali vsi prikrajšani narodi skupno odločno protestirati. Vladna volilna reforma je v posmeh enakosti, zato nesprejemljiva.
Poljska demokratska stranka je naročila svojim poslancem, naj zahtevajo sledeče: število vseh mandatov za Galicijo se naj zviša na 113; za kmetske volilne okraje se naj zagotovi v s a j 2 5 ° 0 mandatov; število mestnih mandatov se naj zviša n a j m anj na 30.
Absolutizem na Ogrskem.
Budimpešta. 1 marca. Na manifest koalicije in na odprto pismo grofa Andrassvja je prišlo ogrskemu brz. dopisovalneinu uradu veČ odgovorov.    Oboje   se označuje
kot z a p e l j e v a u j e m a d ž a r «> k +■ g a naroda in javnega mnenja na Ogrskem. V tem smislu se polemi-zuje proti izjavi koalicije ter dokazuje na podlagi zakonov, da kraljeve vrhovne pravice pač potrebujejo kontrole parlamenta v naišla satare, r<»<i«< le politična kontrole
('esar je imenoval dva BOVS kraljeva komisarja I neomejeno oblastjo, in sicer sodnega predsednika v Pan-Čovi Požar vj a za veliko županijo M aro s-Tor d a in kraljevo samostojno mesto Maros-Vasarhelv in sodnika v Debrecinu Nazadvja /. .toliko županijo Hajdu in n&esto I >e-brecin.
Nekateri   ča<opi-i   trdijo,   da je baron  Fejervarv  v predvčerajšnji avdijenci cesarju tudi   predlagal, naj se komitatn e   uprave podrže vijo.
Vlada je izdala odgovor na manifest koalicije ter pravi, da -edanji mir, ki vlada po celi deželi, pomeni smrtno obsodbo koalicije. — Na ta odgovor je priobčil Kossuth v listu -Budapest* uvodnik, kjer pravi,-da je to le mir pred viharjem. Čim mirnejši je odpor, tem goto ve j Ai
Carinski vojna med Av-stro-Ogrsko in Srbijo.
Belgrad. 1. marca Vsled znanega oklepa skupščine je z današnjim dnem napočila carinska vojna med Avstro-O grško in Srbijo. Trgovinska pogodba je namreč z današnjim dnem ugasnila, sova pogodba pa se niti začasno ni mogla skleiuti. Stopil je v veljavo samostojni carinski tarif, ki pa zahteva tako visoke » arine, da jih srbski trgov-i ne marajo plačevati ter je vsled tega. danes počival skoraj ves promet
Snoči se je vsled naredbe finančnega ministra popolnoma zaprla meja za vse a v < t r i j s k e i z d e 1 k e brez razlike.
Položaj na Ruskem.
Petro grad, 1. marca Dr* žavna duma se skliče na dan 10a marca, ako se birokraciji ne posreći znova, zadev t- zavleči. Volilo se bo v
—
LISTEK.
Požljalec
Napisal Fran Krem en j a k. (Konec.)
„Fant, kaj praviš," se je oglasil Jnrež naglo ter vstal in stopil par korakov po hiši, -ali bi bil jaz vaš jerob ?"
Luka se je stresnil, a odgovoriti mu ni mogel. V glavo mu je padla izpodžagana brv in utopljeni oče. Morilec je očetov !
„Bom pa prevzel te sitnosti, če mi drugače," je rekel Jurež. „Pa poj-deva z materjo na sodnijo prihodnji teden.*4 Po teh besedah je odšel Jurež skozi vrata ter zaloputnil za seboj. Mačeha pa je stopila za njim v vežo ter se Še zunaj nekaj pogovarjala ž njim.
Luki ni bilo strpeti doma tisti dan. Napravil se je ter se podal na polje. Šel je v gozd in blodil je po grmovju, gledat pa je Šel tudi na njivo ped Bregom, kjer je oral še oče. Brv preko potoka je bila res odžagana.
Ko se je solnce nagnilo, napotil se je v vas. Velika žalost ga je obšla in tak srd nad vsem svetom, da bi se obesil na bližnji kozelc, Če bi imel vrv pri sebi. Očeta nima, sam je na svetu. Tujka gospodari sedaj na domu, kjer je delala in se ubijala mati njegova. Morilec — o, gotovo je morilec — Jurež hodi v vas k ti tuji ženski in se šali ž njo. Rajna mati je sedaj skupaj z očetom na onem svetu, kaj mu je morala neki povedati, ko sta se sestala? Ako bi vedela, kaj se godi v hiši, kjer je trpela in umrla, prišla bi nazaj in izprosila bi iz neba pogin nad hišo in prebivalci. Opetekel se je, tako ostudno mu je bilo pri duši. Proklet bodi ves dom, prokleta mačeha in njen zarod, prokleta bodi soseska, kjer Jurež gospodari. Prihajal bo v njegov dom in ponoči bo ostajal pri mačehi. Greh in pohota bo imela gostije in radovanje . . .
Tihi pomladni veter je potegnil od juga in prinašal seboj svež opih po resju iz holma, po potih so gnali pastirji govedo iz občinskega pašnika in ukali in mrak se je ulegal na pomlajeno zemljo. Iznad vaških streh
se je že kadilo, ko je Luka prišel domov. —
Lep dan je bil tedaj, jasen, čist in topel, ko je Klepovka prišla iz trga z Jurežem. Črno svileno ruto je imela na glavi in sedla je za mizo ter razložila je po nji pogače otrokom, ki jo je prinesla seboj v ruti. Luka pa hlapec sta obrezovala na klopi pri peči držaje za lopate.
-laika, sedaj je pa že vse sklenjeno," je rekla mačeha. „Sedi sem za mizo, pa malo prigrizni!"
Otroci so jedli, najstarejšega, osemletnega Tončka pa je poslala po vino v krčmo. Natočila je Klepovka tudi Luki kozarec.
„Vidiš Luka," je začela mačeha, „Jurež bo jerob in mislim, da bo prav. Gospodariti zna kot noben drugi in pa veljavo ima pri ljudeh."
„A tako," je odvrnil Luka, vina pa ni mogel pokusi ti.
„Pa, je dejal Jurež, da bi tudi kupil vse skupaj, ker mu je prav pri roki. Imel bi rad skupaj njive, pa so mu naši pašniki na potu. Tudi hišo pravi, da bi rabil in pa naš hlev. Napravil bo več živine, kakšnih trideset. Pa bi nam skoro zastonj dal
v užitek hišo, le hlev in skedenj bi sam rabil. Tn takoj bi dal denar, je dejal."
Luka ni prav verjel, kar mu je pripovedovala mačeha in zato je vprašal : „Ali prodati, da mislite?"
„1 prodati, kaj pak. Sedaj ima tako Jurež besedo, ker je jerob. Napravil bo takoj, da ne bo veliko opravka pri gosposki."
Luka je postal kar trd. Dokler je bil oče živ, je mislil, da bo on nekoč gospodaril na posestvu, ko se bo oženil. Večkrat je že mislil, kako bo obdeloval to ali ono njivo, kateri gozd bi prej posekal in zato je tudi po trpel pri hiši, čeprav se je oče oženil drugič.
„Tako! Jurež bo kupil," je skoro zavpil Luka.
„Seveda bo. V trgu so dejali, da pripade vsem otrokom in da imam jaz le užitek. Pisma še nisva podpisala. Jaz podpišem za otreke, Jurež pa tudi zate . . . Vidiš, Luka, bo kar dobro tako . , . Saj je Jurež tudi od očeta že kupoval, pa oče ni hotel prodati. In zato sta se grdo gledala nekaj časa. Vidiš, Luka, že tudi od očeta je kupoval."
Luki pa je bilo kot bi mu nekaj padlo na glavo. Zablisuilo si mu je Sedaj mu je bilo jasno vse. Udaril je po mizi, da so se preobrnili kozarci Klepovka in otroci so zajokali Luka pa je skočil skozi vrata ter zaloputnil z durmi.
Vse mu je bilo jasno! Jure/ je izpodžagal brv, ker se je hotel očeta iznebiti. Hotel je dobiti kmetijo in posrečilo se mu je. Umoril je očeta in kmetija mu je naprodaj. Omrežil je mačeho, oropal ga je tistega, kar je oče namenil pravzaprav njemu. Ukradel mu je dom. ali imel ga pa ne bo!
Bil je ves vrtoglav, prav k*»t de bi bil pijan. Stal je na pragu in videl je ravno pred J urezeva vrata. Jurež je bil najbrž v izbi, ker na dvorišču ni bilo videti nikogar. Nekaj ga je sunilo, kar gorko mu je postalo Zdelo se mu je, kot bi zaslišal očetov srlas iz podstrešja. Skočil je k ognjišču po žveplenke, pod kamižolo pa si je nabasal netiva.
Tresel se je ves, vendar je našel na svisli. Seno je bilo vse razrito in v kotu je ležala njegova odeja. Strahu je  trepetal,  čelo  pa mu ja
Štirih kurijah, in sicer: 1. kmetska kurija, 2. kurija graščakov, 3. kurija mestnih volilcev in 4. kurija   tovarniških delavcev.
Moskva, L marca. Vsled naredbe policijskega načelnika morajo vsi židovski trgovci prve skupine v 2 4 urah zapustiti Moskvo. Med židovstvom vlada vsled tega veliko razburjenje.
Odesa, 1. marca. Prizivno sodišče v Harkovu je enega policijskega častnika in pet tajnih policajev obsodilo v večmesečno ječo, ker 90 pretepali osebe v preiskovalnem zaporu.
Varšava, 1. marca, Gubernator je ustanovil policijsko stražo na konjih s puškami za službo na ulicah.
Napetost med Francijo in Nemčijo.
Pariz, l. marca. Pri razpravi o vojnem proračunu v francoski zbornici se je zopet pokazalo, da na Francoskem prav nič ne zaupajo Nemčiji, temuč so pripravljeni na vsako zahrbtnost. Nekateri poslanci so zahtevali, naj se vojaštvo ob nemški meji pomnoži ter se zgrade nove trdnjave. Polkovnik Kousset je rekel, da se utrdbe ne smejo precenjati, ker namen vojne je bitka na odprtem polju. Pač pa je zahteval p o množitev topništva ter zaključil z besedami: ^Brez strahu zremo vojni v obraz, toda želimo si je ne.w
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz. 1. marca. Kmetsko prebivalstvo v okrajih Ardeche, So-zere in H aute Loire se je obnašalo skrajno fanatično proti cerkveni inventuri ter se zoperstavilo obla-stvom z orožjem. Polovica orožnikov, ki so posredovali za mir. je bilo ranjenih.
Revolucija na kitajskem dvoru.
London, 1. marca Na kitajskem dvoru je izbruhnila velika revolucija. Zarotniki imajo celo cesarsko rodbino ujeto. Iz provincije je odšlo vojaštvo, da reši cesarsko rodbino v Pekingu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 2. marca.
Volilna reforma in klerikalci. -Soča" piše: Volilna reforma je barvana klerikalno. Vlada se je trdno držala tega, da je debla volilne okraje po željah klerikalcev po celi državni polovici. Vlada je radodarna z mandati v deželah, iz katerih pričakuje .konservativcev", ter je manj radodarna tam. kjer morejo biti voljeni naprednejši poslanci. Ta klerikalna tendenca je igrala veliko vlogo udi  pri   Slovencih  glede Štajerske,
Koroške in Kranjske. Tu so igrali slovenski klerikalci, na čelu jim dr. Šu-steršiČ,   igro  najgršega strankarstva. Štajerski slovenski poslanci so se sicer trudili, da bi dobili kar največ mogoče mandatov za svojo deželo, ali v zloglasni  pSlovanski zvezi*4 so naleteli na dr. Žlindro, ki je izžlindral za Kranjsko take volilne okraje, da je zadovoljen; nemška dva mandata na Kranjskem sta odpadla, zato pa od-padejo   na   Štajerskem in Koroškem Slovencem kar 4 mandati. SusteršiČ je s svojimi pajdaši v pogajanjih z vlado prodal štajerske in koroške Slo vence; njemu j e bilo le za to, da bo gospodoval na  Kranjskem.   Mi vemo tudi iz drugih virov,  da je ta veliki prijatelj ljudstva popolnoma preziral izvenkranjske   Slovence ter preprečeval   pošten   trud za pravične* podelitev mandatov Slovencem. Zato pa je ^Slovenec" ves iz sebe, strašno je zadovoljen z volilno reformo. Strankarstvo je dvignil nad splošne naše interese   - radi tega je pa skrajni švindel pisa-rija v  „Slovencu", da se morajo poslanci sedaj truditi za Štajersko in Koroško. Tačas, ko je bilo treba, je prodal  Žlindra  koristi  štajerskih in koroških Slovencev za kompenzacijo na Kranjskem — oČividno, da se sedaj ne bo več brigal za nje.  To postopanje dr. Žlindre in pajdašev pa je nov dokaz za to. kako nevarni obstoju našega naroda so klerikalci,  kako predrzno se igrajo z našimi najviialnejŠiini interesi, kako naravnost kopljejo  grob našemu narodu ob mejah. To, kar so storili, j e Škandal, da  mu ga ni para; to pa poživlja vse poštene, narodno čuteče Slo vence na nov neizprosen boj proti klerikalnim brezdo-m o v i u c e m !
— 0 volilni reformi je priobčil rMir" članek, ki se nam zdi tako pomemben, da smo ga danes natisnili dobesedno. nMir" je prijavil ta članek s črnim robom v znak silne žalosti, ki jo je Gautschev načrt pro-vzročil med koroškimi Slovenci. Ene stvari pa „Mir* ni povedal: Da se je Gautsch le vsled tega upal storiti ta atentat na koroške Slovence, ker si je kupil kranjske klerikalce, šustersičeva družba je koroške Slovence izdala in prodala; plačilo za to izdajstvo je, da je vlada kranjsko meščanstvo in delavstvo potisnila med kmetske občine. Štajerski poslanci poznajo natančno vse fraze tega izdajstva, saj so udarjeni tudi štajerski Slovenci, in postali bodo sokrivci izdajalskih klerikalcev, če ne bodo nastopili po svoji vesti in kakor jim veleva narodova korist.
Klerikalni agitatorji. Piše se nam iz Kamnika: Pred par dnevi je hotel neki dopisunček v .Slovencu" zagovarjati dekana, da ni dal tako strastno agitirati, kakor je „Narod" pisal. V resnici je pa pisanje š»- vse premilo.   Tudi vodja dekliške šole je
dobro vedel, da agitira kaplan tiste ure, ko je primoran podučevati v šoli. Kaplan je letal kakor obseden in nagovarjal in lovil glasovnice, namesto da bi hodil v šolo poducevat otroke, in si dajal domov nositi od otrok spisana cerkvena predavanja, ker ni imel časa v šolo ponj a hoditi. Po kmetih in gorjanoih so letali popi in druga drhal, da bi se kmalu pobili, posebno pa se je odlikoval župan na Selih pri Kamniku. Ta je silil volilce, da mora vsak podpisati, potem bo vse prav, drugo bodo že vse „go-sput" napravili. Tako in enako se je godilo, kar bomo pa v prihodnje že vedeli preprečiti!
Župnik Vogrinc se je „slavno
podvrgel". Knjiga „Nostra maxiina culpa", ki jo je spisal župnik Anton Vogrinec v LjibeliČah na Koroškem, je prišla na indeks, ker je njen avtor javno povedal pregrehe in napake rimskega duliovništva. Vogrinec seje pa zdaj „slavno podvrgel", kakor poroča kongregacija za prepovedane knjige. To podviženje seveda ni dokaz, da je Vogrinec preklical svoje trditve in resnice, pač pa dokaz, da rimska cerkev ne trpi, da bi kak njen duhovnik odkrito priznal to, kar Čuti in trpi v svojem src ur
- 12 političnih ShOdOV prirede koroški Slovenci v nedeljo 4. t. m.
- Is carinske službe« Pri ministrstvu se je ustanovilo novo mesto c arinskihnadzornikov. Za južne dežele je postal carinski nadzornik K v g e n Svoboda. Carinaija v 11. Činovnem razredu sta postala za Trst iinančna respicijenta Martin Gabrijel in Peter.(xo lj a.
Odlikovanje. Gozdni in lovski paznik Anton S k e r 1 j v Pod-kraju je dobil za 401etno zvesto službovanje častno svetinjo.
- Repertoir slovenskega gle« dališča. Tz pisarne „ Dramatičnega društva" se nam piše: Danes se poje prvič opereta „D on Cezar". V nedeljo popolne bo predstava za mladino ob znižanih cenah. Igra se tretjič „Mali lord". Zvečer se ponavlja prvič opereta „D on C e z a rc. Za bodoče dneve se pripravlja izvirna slovenska drama nL j ub isl a v a", ki jo je spisal v verzih gosp. Etbin Kr is tan.
Krojaški   mojster Josip
Rojina je postal insolventen. Imel je jako cvetočo obrt, a je zadnji čas prišel v stiske, ali po lastni krivdi ali po krivdi svoje žene, se ne da natančno določiti. Zadnji čas se je po Ljubljani mnogo žalostnega <n smešnega govorilo o njegovih rodbinskih razmerah. Zdaj je Rojino lastna žena na podlagi svoj Čas narejenega notarskega akta zarubila aa 11.000 K. Sodišče je to rubežen že dovolilo in naravno je, da drugi upniki ne bodo dosti dobili, najbrže celo nič. Rojina je imel izključno same liberalce za odjemnike, in sicer dobre odjemalce, vzlic temu pa je* pri vo-litvi v trgovsko in obrtniško zbornico glasoval s klerikalci. ■-;»Hj
Redni občni zbor/podružnice državnega društva državnih pomožnih uradnikov za Kranjsko
bo dne 5. marca t 1. ob 2. uri popoldne v salonu restavracije „pri levu„ v    Ljubljani,   Marije Terezije
cesta št. 16 z običajnim dnevnim redom, nakar se posebno člane na de-želi opozarja, za slučaj, da kdo po pomoti  ni dobil  osebnega obvestila.
— Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za
bolne na pljučih priredi v soboto, dne 3. t. m. ob 5. uri popoldne v klubovi sobi občinskega sveta odbo-rovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila predsedstva. 2. Odobritev poročila za leto 1906, ki se ima objaviti v izvestju avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. 3. Posvetovanje o predstojećem občnem zboru oziroma o volitvi novega predsednika. 4. slučajnosti.
Protestni shod krojačev, krojačic in črevijarjev in v obe stroki spadajočih pomočnikov iz
Ljubljane in Okolice bode v nedeljo, dne 4. marca ob polu 10. uri dopoldne v veliki dvorani „Mestnega domau. Dnevni red: 1. Stališče k obrtni reformi, oziroma k najnovejšim izpre-menjenim sklepom stalnega obrtnega odsejfca. % Stališče proti načrtu, s ka-terirjt se uredi delo na domu. 3. Stališče zoper nameravano uvrŠČenje krojaškega in črevljarskega obrta v zavarovanje zoper nezgode.
7- „Glas Matice Hrvatske".
„Matica Hrvatska" je jela izdajati letos svoje glasilo — polmesečnik „Glas Matice Hrvatske", ki bo redoma prinašal vesti o vsem, kar „Matični" odbor snuje in dela. Prvi številki sta med drugim objavili zanimivo novico, da izda „Matica Hrvatska" za leto 1906. slovensko antologijo. Poleg društvenih stvari bodo nameščeni v „Glasu" članki o književnosti in kulturnem nastojanju hrvatskega naroda in ocene znamenitih pojavov hrvatske književnosti. Cena imenovanemu listu je za društvene člane 3 K, za nečlane po 4 K na leto. Prva dva broja sta v nekohko izvodih na razpolago v prodajalnici g. Ivana Bonaca. Naroča se ,Glas" ali naravnost pri „Matici Hrvatski" v Zagrebu ali Zagrebu ali pri poverjeniku župniku g. Ivanu Vrhovniku, oziroma pri njegovem pooblaščencu g. Ivanu Bonaču, knjigovezu in trgovcu v Ljubljani.
»Društvo  sv. Jeronima"
izda za leto 1906.: 1. Koledar „Da-nico": 2. Ivana Devčića „S ličkih vrleti" (črtice iz Like): 3, Ivana Kla-rića rIz dobe buna i zauzeća (črtice iz Bosne in Hercegovine za časa okupacije); 4. drja. Steureta knjigo o svinjogojstvu in še eno knjižico — torej pet knjig, ki izidejo proti koncu leta. Letnina znaša 1 K, do-smrtnina 10 K. Zglasiti se je do do konca meseca sušca pri tukajšnjem poverjeniku župniku g. Ivanu Vrhovniku ali pri njegovem pooblaščencu gosp. Ivanu Bonaču. knjigovezu in trgovcu.
— Prihodnja javna vinska po-kušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto, od 1 X do 1 jlO. ure zvečer.
— Glas iz Spodnje Šiške, v
Spodnji oiški imamo župana, ki zasluži, da se ga v najkrajšem času pošlje v pokoj. Koje bil pred dobrim pol letom izvoljen, se je Čudila temu vsa vas. Prišel je resnično do Časti, kakor Pilat v vero. Zato ga je pa tudi po kratkem polletnem župano-vanju večina občine do grla sita. V dokaz temu naj javim samo to, da se je pred par dnevi sešla velika večina občinskih odbornikov k zaupnemu posvetovanju, da sklene, kako naj nastopi proti županovemu absolutizmu. Kako skrbi gospod župan Jak. Burgar za koristi svojih občanov, razvidi častiti   bralec   iz   sledečega: Spodnje
Šiške šolske razmere, so take, da ni v celi deželi najti primere. Vkljulj temu, da so razredi nastanjeni v šti rib   hišah,   mora  radi pomanjkanji prostora do 150 otrok obiskovati ljub ljanske šole.   Vsled tega je občinsl^ odbor že dvakrat enoglasno sklenij da naj se ustanovita Še dre paralelk in je  za  to  potrebni denar brezpogojno dovolil. Že par mesecev bi mo rali imeti paralelki,  pa ju še dolg ne   bo,   ker je   gospod   župan pr«.* temu, dasiravno dobro ve, da j«i*v-> občina želi.   26. februarja je bila n* zahtevo občinskih odbornikov sklicana! izredna seja. Pri tej se je zopet eno glasno sklenilo, da naj se v najkrajšem času paralelki ustanovita. Pa gUj ga trraoglavca!   Zopet  M je osmeii izreči, da bo ta sklep sicer predloži na višje mesto, da pa bo pristavil, da mu on kot župan nasprotuje in d« vsled tega  paralelk ne bo.   Vsled U izjave je odložil gospod J. Pogačnik častno   mesto   predsednika krajnega Šolskega sveta, ker je uvidel.  da -takim županom ne more ničesar jto riti v prid šolstva. S tem izgubimo it krajnega Šolskega sveta spretno, delavno osebo, na županskem stolu*pa ostane še vedno mož, ki ni za ribo ker ni drugega kot poosebljena nega cija. Pa kar danes ni, se lahko v p hodnje zgodi!   Očitno Vam povemo gospod župan, da dobite prav km h. nezaupnico, ako svojega ravnanja n« prernenite.   Že pri zaupnem sestanki: je bila veČina odbornikov zanjo, a > je  dala  pregovoriti,   kar  pa danc> iskreno obžaluje. Kako pa tudi zasiuž, zaupanje župan, ki se pri seji i/ bornikov očitno norčuje.   Zato je pi bila zadnja ■ : 1 1 iko i, kakor
malokatera  v  Šiški   in   vsak kolikor občutljiv človek bi izvajal vsled tegb posledice, le gospod Burgar je zopet enkrat pokazal, da ima krokodilov kožo    V enem oziru ga moramo vendar pohvaliti. V Šiški bomo namreč zidali  novo šolo.   Pri zadnji seji se je volil stavbni odsek, v katen-^n pa gospod Burgar nikakor ni hotel vstopiti, dasi bi to kot župan moral Večina  odbornikov  mu je  za to iz srca hvaležna, ker ve.  da tam, kje: vlada  gospod  Burgar,   ni napredka Dejstvo,  da gospoda Burgarja ni s odseku, nam je porok, da bo stavb« v vsakem oziru odgovarjala vsem za htevam. Se en zgled njegove modrost, in skrbi za blagostanje občanov: Občinski   odbor je  vsled zidanja nov** šole   enoglasno   sklenil    naklado aa užitnino.   Ker se  v Šiški konsurair* velika množina raznih pijač, bi prišla občina na prav lahek način do denarja Kaj pa je storil modri gospod župan? Dal je nabiti lepake,  v  katerih vs»« one, ki niso za to naklado, poživlja, da naj vlože protest.   In res so sa oglasih' gostilničarji, med njimi tud. taki, ki so pri seji kot odborniki gK sovali za naklado.  S tem nas je pripravil v prijeten  položaj,  da bom<> morali zvišati občinske doklade. ak«. slavni  deželni odbor ugodi gostilničarjem, česar pa — trdno upamo ne bo. Te  vrstic*- so se napisal^ uh željo mnogih uglednih občinskih od; bornikov,  da javnost izve. kako župan uje v Spodnji Šiški gospod Jakob Burgaj
Gospod   Ivan Gruden,
davkar v p. itd. Rodil se je rajni v \ elikih Laščah ter bil vee Ča*. w% jega bivanja in delovanja pristaš na rodno-napredne stranke. Na Vrhnik: je bil davkar in pozneje vodja posojilnice celih 25 let, kateri smemo reči je bil glavni steber kot u>ta-novnik in je s svojim razumnim po'*-stopanjem povzdignil   posoj ilnii-o, da
oblival pot. Še se mu je zdelo, kot da ga kliče očetov glas tam iz kota, kjer je bilo temno. Prasnil je z vžigalico ob tla ter prižgal netivo in je vtaknil za tram, pod slamo.
Spustil se je urno s svisb, kakor bi ga vrgla burja. Malo je manjkalo, pa bi bil padel tako, da ne bi mogel več ostati. Potem se je pobral ter stekel preko vrtov in vasi. Nekaj ga je gnalo proč, čutil je nekaj strašnega za seboj. Zunaj na polju se je še le ustavil.
Vse vprek mu je dr vilo po možganih. Izpodžagana brv mu je prišla na misel, spomnil se je prav natanko, kako se ležali koli na bregu, drugi pa so moleli iz vode. Ali niso bili tisti koli na vrhu rdeči, oškropljeni s krvjo očetovo? Bili so, bili, le pogledal tedaj ni dobro, sedaj je pa prepričan, da morajo biti. Ali ni šumel potok tako čudno, kakor bi nekdo tožil V Shšal se je iz potoka glas, seveda se je slišal, le pazil je tedaj premalo. „Jurež! Jurež !u je moralo klicati. — — Jurež hodi k mačehi, sedita v kamri in smejeta se ter pi-jeta vino. Prodal je žito, kar ga je bilo v kašči in ki ga je pridelal OČe, in sedaj šteje bankovce in srebrnjake. Spodil je  hlapca  od   hiše,   razbil je
skrinjo, ki je stala v kamri in očetov kožuh in kučmo je zagnal na gnojišče.
A kaj zvoni ? Ali zvoni zopet očetu ? Saj je že pokopan. Vpijejo ljudje! Ali bodo kamenjali Jureža . . ?
Obrnil se je. Plamen je švigal iz slamnate strehe Klepovega doma in sikajoč se je spenjal proti slemenu, da je kar vršalo po zraku. Cvetoče črešnje so upogibale veje v vetru, ki je zanašal cele šope gorečega sena nanje in je belo cvetje požigalo, da so^ ostajale le gole veje, Štrleče kvišku. Utrinki so padali tudi na Jure-, ževo streho in na kraju je že tlela slama. Ogenj se je pri Klepu spenjal seženj visoko nad slemenom, a gorelo je še čim dalje bolj. Ljudstvo se je zbiralo na pogorišču in med glasove zvona se je mešal jok Klepovih otrok in vdove; nekateri vaŠčani so zlezli na drevje ter polivali s škafi goreče poslopje.
Luka je strmel. Kot bi treščilo vanj, tako je bil videti. Stal je nekaj časa, oči pa so se mu izbulile, gledal je in gledal strahoviti požar, a razumeti ni mogel ničesar več. Ponorel je.
Ko je švignil visok plamen tudi iznad   Jureževe   hiše,   stekel   je po
polju in drevil kar naprej in naprej ... J
v mši žalosti.
Povest tz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Tomajka ni dala Lavri časa, da bi premišljevala. Zgrudila se je na stol in začela tako pretresljivo ihte ti, da je Lavra vsa prestrašena hitela k nji in ji začela otirati solze ter jo prositi, naj se pomiri.
Postrežnica je v tem prinesla kavo. Tomajka jo je na en požirek izpila, hlastno, tako kakor pije in je lačen človek. *
„Oprostite gospodična,* je
potem rekla jokaje. „Že dva dni nisem ničesar zaužila, niti skorjice suhega kruha. Dva dni, gospodična. Lakota me je premagala, da sera tako nespodobno planila na kavo."
Tomajka je sicer lagala ali Lavra ji je verjela in ta grozna izstradanost stare žene ji je pretresla srce. Pre-bledela je nekoliko in nekako boječe motrila Tomajko. Ta je videla, da je napravil njen nastop največji vtisk, da je bitka napol dobljena. „Lahko-verna je in čuvstvena," je mislila Tomajka in je nadaljevala svojo začeto igro.
Lavra je poklicala svojo postr^ž-
nico.
-Prinesite vse, kar je pri hiši užitnega. Kaj ne vidite, da umira uboga gospa lakote. Moj Bog — to je grozno. Jejte in pijte, gospa. Okrepčajte se poprej, saj mi bodete lahko pozneje povedali, kaj ram leži na srcu.u
Postrežnica je postavila na mizo nekaj mrzlega mesa in prinesla vina ter je za Lavrinim hrbtom z veselimi lokavimi pogledi vzpodbujala Tomajko, naj nadaljuje. Tomajka ji je vidno imponirala in opazovala jo je z resničnim občudovanjem.
Tomajka  je   zaužila  nekaj mesa in izpraznila dva kozarca vina. Rekla si je, da na ta način ne kaže tratiti časa in zato je naenkrat nehala jesti in začela zopet jokati.
rNe   morem   —   ne zamerite ali zdi se mi,   da bi se  zadušila, kadar pomislim,  da moj  ubogi mož in moja uboga hčerka že dva  dni nista ničesar zaužila."
Lavra je velela postrežnici, naj vse, kar ima jedi in pijače, nese To-maju, potem pa se je usedla poleg Tomajke, jo sočutno stisnila k sebi in rekla:
„Sednj pa mi povejte, draga'go-
spa, kaj vas je pripeljalo k meni. Jaz bi bila srečna, če bi vam mogla izkazati kako uslugo -
Tomajka je začela zdaj z drama-' tičnim patosom recitirati že davno naučeno, le razmeram primerno prikrojeno pesem o mrazu hi o lakoti, 0 žeji in bolezni v rodovini, o slaboumnosti svojega moža in trdosrČno>* hišnega gospodarja. Vmes sejo na primernih mestih bridko razjokala
„Moja uboga hčerka. Pravi angel je! Vse noči dela, da zasluži par kraj carjev. Prsti so ji že ozebK,   ker pri nas nikdar ne kurimo.   Jaz j*e borim kolikor mogoče zoper nesrečo in pomanjkanje, ah moje moči so opešalo in ljudje nimajo  nič srca.   Zdaj uiti kruha   nisem   mogla   več   dobiti na upanje.    ObupajoČ   smo  se   zaprli v svoje   stanovanje   in   čakali   kaj NI zgodi. Naposled je prišel še hišni gospodar in nas hoče pahniti na cest.. Ah, ko bi nam .kdo posodil vsaj sto goldinarjev       pomagano bi nam bilo. Ali kje jih dobiti. ,Nihče nam jih ne posodi4,  je   davi   rekla   moja hčerka .Najbolje bi bilo, da se  usmrtimo • Jaz pa sem slušala svoje sroe in to mi je reklo: Prosi gospodično LavTo — ta ti gotovo pomaga. Ta ni samo leoa nego tudi  plemenita.   Ves svat
jo danes ena prvih, denarnih zavodov na Kranjskem. Kdor pozna prijazni trg Vrhniko z lepimi sprehodi, bodisi pri Sv. Trojici ali v puščavi Sv. Antona in okolici, s ponosom moremo priznati, da je to vse zasluga prerano umrlega, kot člana olepševalnega društva. Odkar se je osnovalo to irust-vo, je neprestano deloval za po-rzdigo in olepšavo trga. Skoraj takoj ne mislimo, kaj pomenja za nas ta izguba; pokazala nam bode to bodočnost. O njegovih obČekoristnih delih bt> govorila zgodovina trga ^hnike, in nam ne preostaja drugega, kakor da ohranimo rajnemu prijatelju blag spomin. Žal, da smo imeli slabo vreme, vendar se je udeležilo pogreba veliko število ljudstva in ogromno Število vencev je pričalo | zadnjo čast Lu spoštovanje umrlemu, j Pogreb je vodil na izrecno prošnjo prijatelj raju etra. gospod profesor dr. Opeka.
— Pogreb okrajnega glavarja Orešku. S Krškega se nam piše; Občinski odbor j v? imel 28, m. m. sejo. Župan dr. Romih se je spominjal s toplimi besedami pokojnega glavarja ter povabil odbor, da se v celoti pelje v Brežice k pogrebu. Vabilu se je odzvalo večina odbornikov. Pridružili so se odboru tudi: učitelj-stvo, meščanska godba, požarna bramba in mnogo KrČauov. ki so se odpeljali v dolgi vrsti vozov s Krškega: Ob 4. uri je bil s pokopališča sprevod na breški kolodvor. V spremstvu smo videli razen zgoraj omenjenih korporacij tudi u radništvo s Krškega in Brežic, zastopnike čateške. velikodolinske in cerkljanske občine ter mnogo znanega ljudstva. Ob polu 6. uri je bilo' opravilo dokončano ter smo se takoj vrnili s kolodvora v fvrško.
— Katoliško larizejstvo. Pise se nam iz Trebelnega: „Sloveneeu je priobčil v štev. 34 dne 12. februarja sledečo fio&co: „Iz Trebelnega. ..Slovenec*1 je poročal poleti leta 1905., da je bilo zarubljeno blago trgovcu Janezu Valenčaku v Češnjicah, za njim je pTevzela trgovino njegova žena Karolina, kateri je te dni zaru-oila sodnija trgovino in gostilno. In taka oseba je dobila obrt za gostilno proti soglasnemu sklepu občinskega odbora Ali se bo kr. okrajno glavarstvo naučilo upoštevati občinski sklep ~ 0?a iz teb besedi veje najzoprnejše katoliško farizejstvo, bodi opomnjeno sledeče: R^s je, da je bilo Janezu Valenčaku blago zarubljeno, to pa samb vsled politike naše klerikalne občine, pri kateri je bil takrat kaplan za tajnika, ki je na vse upnike, ki so se na občinski urad obračali za svet, lajal lažnjive odgovore. Čudno ni torej, če postane med takimi ljudmi najpoštenejsi človek nesrečen. Karo-lina Valenčak pa ni prevzela od svojega moža trgovine, ampak je čisto aa novo začela. Blago ji je kreditiral g. .Tos. Errath iz Mokronoga. Med tem je bil kaplan od tajništva odstavljen, tako da ni mogel po občinskem uradu škodovati Karolini Valenčak. Božji namestnik si je pa izmislil drugo h !.;nos1 Pisal je svojemu prijatelju • M I ion g lažnjivo pismo o Karolini Valenčak. Ta je šel s tem pismom a g. .Krrathu. ki je odpovedal zaupanje Karolini Valenčak, kar je imelo za posledico, da je prišlo do rubežni. To pa se lahko pripeti vsakomur, posebno še. če mu visi na vratu ka-planska škodoželjnost. Svetovali bi pa našemu kaplanČetu. naj se bolj briga za verske in cerkvene zadeve, da ne
jo ima rad. ker je usmiljenega srca. In zato sem se osmelila, priti k vam, ^ospodičnii. Za vas je sto goldinarjev malenkost. Kna sama vaša obieka vas stane toliko. Vam je treba 3" dobro besedo reči. in vsak vam da denarja, kolikor ga želite."
In zdaj je  Tomajka  zdrknila s a,   padla  je   na kolena   in s po-? Jignjenimi   rokami  glasno jokajoč prosila:
„Gospodična Lavra bodite usmiljeni! Bog vam bo vašo dobroto >itotero povrnil. Usmilite se nas, sicer moramo v smrt.-
l*avra je bila tako pretresena, da &e je sama razjokala.
„Uboga, ljuba gospa! Vstanite! Ko bi imela denar, ki ga potrebujete, bi ga ie imeli v rokah. Ali morda se mi posreči, da ga dobim. Oh, obljubljam vam, prisegam vam. dar vam pre-*krbim potrebni denar."
Tomajka je svoj prizor spretno doigrala do konca. Zatrjevala je, da raora sebe, moža in hčer usmrtiti, če bi Lavra ne izpolnila svoje, obljube, pojjubovala je Lavri roke hVrob njene obleke, jokala veselja in žalosti in se je zahvaljevala tako, da se je Lavra škoro onesvestila vsled razburjenja. Šele potem, ko je bila zmaga, popol-Ena zagotovljena, je Tomajka odšla. (Kenec prm.)
bo no spovednicah spal ter pri službi božji pozabil evangelij brati, kakor se mu je to prigodUo minulo leto pri podružnici Sv. ttrha na Cerovcu na Urhovo nedeljo.
7- Mi pofeegnlL 0 posestniku in kolarju J. Jutiharjn z Iga se je raznesla govorica, da je pobegnil z nekim dekletom v Ameriko. Ta govorica je neosnovana.
- 3re£a v loteriji. Preteklo soboto je zadelo v Kamniku 7 oseb terne. Stavili so vsi na Gradec. Skupna svota znaša par tisoč kron. V par mesecih bodo pa ljudje spet nazaj znesli ta denar!
— Sneg je zapadel včeraj po vsem Notranjskem par pedi na debelo. V Postojni ga imajo do kolen. Pretekle dni je pa kraljevalo že najlepše pomladansko vreme.
— Iz Trbovelj se nam piše: Zelo nerodno pustno šalo je priredil naš župnik Peter Erjavec svojim faranpm. Pretočeno nedeljo se je vrtano vila pri nas kar najmanj potrebna „Marijn'a družba4*. Voditeljem teh nedolžnih devic je bil po župni -kovem vplivu izvoljen novodošli kaplan Berk. Gospod župnik, ali ni to javen škandal?! Vi si upate, brez (»žira na javno moralo, izročiti precejšnjo Število nedolžnih deklet temu kaplanu, kateri je v sodnijski preiskavi zaradi nemoralnih grdobij, in o katerem so že prt^l njegovim prihodom krožile govorice, da se je poštenemu človeku zagnusilo v dnu duše. Zelo Čudno se nam tudi zdi, da pošilja ordinarijat take vročekrvne kaplane ravno v Trbovlje, kjer je vsled mnogoštevilnega namešanega delavstva morala že itak na slabih nogah. In to moralo, katero je po raznih podružničnih mežnarijali in po svojih nočnih sprehodih gojil župnikov varovanec Pauk racij Grego r c, nuj od sedaj naprej „privzdiguje4* njega vredui naslednik kaplan Berk V
Prešerna je mahnila celjska nVahtaricau, kar je velike literarne važnosti, kakor si ta listič domišljuje. V Slovenski Bistrici je predaval prof. dr. Verstovšek o Prešernu in to celjskim bandidom nikakor ni všeč. „Vahtarica1* bi se rada norčevala iz Prešerna in slovenske literature in narodnosti, a ta poskus se je docela ponesrečil, in takih neslanosti nismo brali doslej nikjer. Zdi se nam, da ni več dolgo trenutek, ko oblečejo n Vahtaričnega" urednika v prisilni jopič. Pravzaprav je pa termin za ta Čin že zdavnaj potekel.
Najstarejši fant teharski je
umrl te dni. Bil je rojen leta 1818. in vedno jako vesten krojač.
- Ustanovitev višje trgovske
Šole V Mariboru« V Mariboru ustanove višjo dvorazredno trgovsko šolo s pripravljalnim razredom. In v Ljubljani ?
Junaštvo mariborskega mestnega sveta, v nedeljo 4. t. m.
sa vrši v mariborskem ^Narodnem domuu gledališka predstava in predstavljajo -Županovo Micko**, Gitalnioa je hotela to svojo prireditev naznaniti po mestu z lepaki, a mestni ma-gistrat je to prepovedal. Slovenski ]• zik je res že povsod nevaren nem-Štvu, ki mora stati prebito na slabih nogah, da >e boji najnedolžnejše prireditve !
Izpred mariborskega so-
fl?ŠČ3. Martin Petschnig, J o s. Schaar in J. K ur t ni g so ponarejali plačilne listke za Brudermannove drvarje v Karčovini ter vzdignili nad 100 K. Petschnig in Schaar sta dobila po 6 mesecev, Kurtnig pa en teden zapora. — Zloglasnega tata in sleparja, urarskega pomočnika Prid. Weberja so prijeli v kleti kavarne rMeranu, ko je hotel odnesti več steklenic dragega vina. Dobil je 13 mesecev ječe.
— Dve dekleti je imel kletni
posestnikov sin Anton Požegar v Co-getincih na Štajerskem. Od julija 1. 1. je služila pri njegovih starših za deklo Katarina P a vri č in Požegarju je bila takoj tako všeč, da je začel z njo ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Obenem je pa obljubljal zakon neki drugi vaški lepotici, ki je imela precej pod palcem, kar je Požegarju posebno ugajalo. Tu mu pove Pavričeva, kaj in kako je z njo. Požegar je bil ves nor pri tej novici in prva njegova misel je bila, da se morajo nasledki odpraviti, ker je vedel, da ga njegova prava izvoljenka ne pogleda več, kadar izve, da se je spečal z domačo deklo. Požegar je šel nato k trgovcu Lončarecu v St. Lovrenc in dobil tam neko zdravilo, o katerem mu je nekdo pravil, da prežene plod. Pavričevi je zabičil, da mora povžiti zdravilo, česar pa ta, kakor trdi, ni storila. Orožniki so za Požegarjeve namene izvedeli in vsa zadeva je prišla pred mariborsko sodišče, ki je Požegarja zaradi poskusa odstranitve ploda obsodilo na 8 mesece zapora.
— Ustrelil se je v Gradcu vojak 7  pešpolka Iv. K ras ni g.
— Velika nesreća se je pripetila pri gradnji železnice S t. Hipo-lit-Marij ino Celje. Plaz skalovja
je zasul eelo partijo delavcev. Štirje so bili takoj mrtvi, ostali delavci pa so težko ranjeni.
— Obesil Sf* je neki neznanec v Ptuju v podstrešju neke gostilne. Ponoči je pozno prišel trkat na vrata in prosil, da bi mu odprli; ker se pa to ni zgodilo, je šel v podstrešje in napravil konec svojemu življenju.
— Vzoren nemški profesor.
V Gorici je na gimnaziji nastavljen profesor Nussbaiuner. ki je hud siid-markovec in ki ne more videti nobenega Slovenca. Nekemu slovenskemu dijaku j»- -trgal slovensko zdravniško spričevalo. Ker je vsled interpelacije, stavljene zaradi tega v deželnem zboru, doŠel ukaz, da morajo profesorji sprejemati spričevala v domaČih jezikih, je Nussbaumer silno jezen na onega slovenskega dijuka in mu je dal nekoč petico, dasi se je opravičil, da se ni naučit lekcije zaradi bolezni na očeh. Tudi od drugih dijakov zahteva ta profesor nemška zdravniška spričevala in ker mu vkljub temu prineso slovenska^ ki pri ravnatelju ravno tako veljajo kot kaka druga, naredil je pred kratkim svojemu razredu trpko pridigo, da naj bodo Slovenci zadovoljni, da jim daje država priložnost do boljšega kruha in jim očital, da se je vrinil med nje neki duh ur. rnosti. Po našem mnenju bi bilo prav pametno, da odpošljejo Nussbaumerju kam med Nemce, kjer se bo lahko šopiril, kolikor se bo hotel, dočim v Gorici ni prostora, da bi kdo žalil slovensko dijaštvo in slo-r venski jezik!
Javna ljudska knjižnica v
lfe&r6ŽlnJ sklicuje v nedeljo, dne 4. su it. 1 ob polu 4. uri popoldne v gostilno l Tance javni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Letošnji pustni korzo v Trstu je bil še veliČastnejŠi od lanskega. Na korzu, Via Stadion, Piazza della Caserina in do Piazza Giuseppina, je bilo na tisoče in tisoče ljudstva, med katerimi se je pomikalo čez 640 lepih. raznoliČno okrašenih voz ter več sodb. Oez 100 voz so odstranili se pred korzom. Vse priredbe so sta In čez 40.000 K, ki so se pokrili iz prostovoljnih prispevkov tržaških trgovcev. Samo večerna bakljada je stala čez bOOO K. Da je bilo na ta dan mnogo vinjenih, je res, a takih eksem-plarov gotovo tudi v solidnejših mestih ni manjkalo. — V nedeljo bo cvetlični korzo v Barko vije, to je eden najelegantnejših korzov.
— Policaj je s sabljo preklal
glavo v neki gostilni v Trstu zidarju Andreju StepančiČu. ker se je policaja dejansko lotil
Za zaklad sta vedela 53-
letni mizar Anton Marko v ič in njegova 301etna sestra Antonija, oba iz Trsta. Zaklad leži po njunem zatrdilu v nekem hribu poleg Kopra. Ker je pa iskanje zaklada združeno po navadi š stroški, naprosila sta Marko-vića kmete Valentina Bolića, Andreja Purlana in Andreja ter Josipa Ku-reta, da >o jima dali 6Q K s pogojem, da si bodo vsi zaklad razdelili enakomerno med seboj. Kakor Markovima tako je tudi neka Ana P11 p i stara 66 let in mesečna za gotovo vedela o tem zakladu, in Bolič. Fur-lan ter brata Kuret so jej verjeli zlasti zato. ker je Pupi konjederka. ki z zagovarjanjem zdravi razne kravje bolezni in bolečine. Imenovani 4 kmetje pa niso dali samo omenjenih 60 kron, ampak več in ker o zakladu le ni bilo ne duh*4 ne sluha, so pokli-eali državno pravdništvo in to sodišče na pomoč. Sodišče pa ni moglo pri iskanju zaklada najti nobene krivde teh obdolžencev, zato je vse tri oprostilo. Zaklad pa leži se vedno nedvig-njen in kdo ve, koliko jih ga bo še dvigalo!
Obesil *e je v K o toru višji poštni oskrbnik Anton Courir, ki je bil šele nedavno premeščen iz Zadra.
Ogrski Slovenci nevarni Ogrski, v Murski Soboti je hotel neko preteklo nedeljo Žigmod Batjani. deželni poslanec za ondotne slovenske pokrajine, slovenskemu ljudstvu sklicati shod in govoriti na njem. Ko je vlada to izvedela, je poslala trop orožnikov, da prepreči nevarnost, ki ji baje preti od par tisoč ogrskih Slovencev.
Jugoslovanske vesti. Kdo
pre\zame zagrebško gledališče? .,Narodny Tast vu poročajo: „Književnik F. A. Šubert, bivši ravnatelj našega „Narodnega divadla-, je dobil iz Zagreba povabilo, da bi prevzel upravo tamošnjega brv. gledališča. Kakor sem izvedel, odpotuje Subert te dni v Zagreb, da se pouči 0 P°£°Jm te laskave ponudbe."
Glasile« srbskih zarotnikov. Srbski častniki, ki so odstranih* kralja Aleksandra, so sklenili izdajati svoj list, ki jih bo branil pred neopravičenimi napadi. Dotični list se bo imenoval „Novi Pokret4*. Kakor javlja rMali Žurnal", bo „Novi Pokret" eden izmed najbolj razširjenih srbskih listov, kolikor se da že sedaj soditi po mnogobrojnih naroČbah.
— Skrb bolgarske vlade za šolstvo. Bolgarsko naučno ministrstvo je v posebni  naredbi izdalo
sezname k onih ob Čin. ki so dolžne zgraditi nova poslopja za svoje ljudske šole. Vseh teh občin je na Bolgarskem 453. Ako kaka občina za zgradbo nima potrebnih sredstev, ji ministrstvo pod ugodnimi pogoji preskrbi posojil pri poljedelski banki. Tako skrbe za šolo na Bolgarskem! A pri nas?
— Mestne volitve v Zagreb u. Kakor javlja „Agramer Zei-tuug4*. bodo razpisane volitve v mestni obč. svet v Zagrebu na četrtek 1 o. t. m. Dotična vladna ćnaredba izide že te dni. To vest potrjuje tudi da d ašnj i ,. P okreta.
— Bolezen znamenitega hrvatskega igralca Dimitrije vi ca, ki bi imel pred tedni gostovati na našem odru, se je, kakor poroča „Pokret", preokrenila na bolje. Oini umetnik nekoliko okreva, odpotuje na jug, da si popolnoma okrepi svoje omajano zdravje. Vkljub temu pa bo preteklo še dokaj časa, predno b<> zopet mogel nastopiti na odru.
- imenovanje  pri dalmatinskem n a m e s t n i š t v u. Iz Zadra
j javljajo, da je vlada imenovala vlad. svetnika Josipe  Tončiča za pod-
! predsednika dalmatinskega namest-ništva in mu obenem podelila naslov
i in značaj dvornega svetnika. Na čelu
I dalmatinske vlade stojita dva dalmatinska rojaka, kar je menda prvi slučaj, odkar pripada Dalmacija Avstriji. —
Išče se lastnik 50.000 K. [z  Dubrovnika   poročajo,   da  je pri
i tamkajšnjem depozitnem uradu že več let naloženih 50.000 K za nekega Iv. Zeidlerja pl. Rosenb erga. ne da bi se le-ta javil in dvignil dotično vsoto.   Sodišču   Zeidlerjevo bi-
j vališče ni znano, vendar se pa  dom- > neva. da je Zeidler Dunajčan. Sodna oblast je imenovala   za skrbnika Tv. Zeidlerju odvetnika drja. Marottija.
— Bolgarska nar. banka. Bolgarski uradni list priobČuje nov zakon o narodni banki. Na podlagi i tega zakona ima banka dve vrsti kapitala: osnovni in rezervni. Temeljni kapital znaša 10 milijonov levov v zlatu. Ta kapital se ne sme skrčiti. Rezervni kapital znaša tudi 10 mili-jonov levov in se bo sukcesivno ustanovil na ta način, da se bo vsako leto 7 to svrho odkazalo 15° ft od letnega čistega bančnega dobička. Bolgarska narodna banka ima izključno pravico, da izdaja papirnati denar, ki se ga lahko zamenja ali za ! zlato, ali za srebro. Bančna uprava ] je poverjena upravnemu odboru, ki obstoji iz guvernerja in štirih administratorjev.
— Tovarna sladko r j a v Pl o v divu. V Plovdivu na Bolgarskem prično v kratkem graditi veliko tovarno sladkorja, ki bo stala ogromno vsoto 10 milijonov levov. Ta kapital so zložili deloma bolgarski kapitalisti in denarni zavodi, deloma so ga pa najeli v inozemstvu. Tovarna bo proizvajala na leto 800 vagonov sladkorja. 12.000 vagonov pa surovine. Bo u'ari upajo, da ne bo v bodoče več treba na Bolgarsko uvažati tujega sladkorja, ako se jim pri novi tovarni vse posreči.
— Slovenci  v Ameriki.
Zgorelo   je   župnišče župnika Josipa   Zalokarja v Bridgevillu. — 14.95^»  izseljencev je pri>!o meseca januarja  iz Avstro-Ogrske v Ameriko. V tem naše države ne prekosi   nobena   država   v Evropi. Proti naseljevanju v Ameriki j je predložil   zvezni   senator DilKng-liatn   oster    zakonski    načrt Razim slaboumnim in bolnim   osebam se ne bo dovolilo   napeljevanje   osebam,   ki j so izvršile   doma  kak zločin, nadalje osebam, ki spadajo v kategorije mno- j goženstva ali ninogomoštva, ženskam, ki prihajajo v Ameriko v nemoralično j namene  in  otrokom izpod 17 let. ki niso v spremstvu  svojih   stariSev ter ne potujejo k svojcem v Ameriko.
— Banašnji list in i a za cenjene '
ljubljanske naročnike „Program me. 1-narodne panorame8 na Pogačarjev« ... trgu. ^
Najnovejše novice.
Dva vojaška vlaka sta skupaj trčila na postaji Mastijev v Mandžuriji. Kurjač in osem kozakov je ubitih.
— Pri požaru v gledališču v San tj ago de Cileje bilo vseh mrtvih nad 49, med njimi štirje gle-daliŠčni igralci.
— Žrtve pusta. V Brnu sta se ustrelila iz enega in istega revolverja 251etna Jo s. Horak in Ig. H o lan s k v, ko sta se vrnila s pustnega plesa.
— Za ustanovitev vseučilišča v Hamburgu je podaril bogati posestnik rudnikov Alfr. Weit 2 miUjona mark.
— Obsodbo bivšega srbskega ministrskega predsednika Gjorgjeviča je prizivno sodišče potrdilo.
„Novi Pokret", glasilo srbskih zarotnikov, je začel izdajati neki bivši major.
— Velike izgrede so uprizorili  na  vseučilišču v Lvovu malo- I
ruski dijaki, ker jim je rektor odpovedal v vseučilišču dvorano za zborovanje „z ozirom na poljski značaj vseučilišča". Malorusi so s silo vdrli v vseučilišče, tam zborovali, nato pa pobili vse šipe.
Izpred sotflffiL
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
11 b o j France G ona, 35 let star, rojen v Spod Javoršici, delavee na Hrušici, je imel neko prednost pri 70 let stari vdovi Mariji Jaklič, pri kateri je že dalj časa bil z nekaterimi drugimi delavci na hrani in stanovanju. Gorta je bil delomrien, vendar ga ni Jaklič o d podila, marveč ga preživljala zastonj. To njeno dobroto je pa plačal - tem, da je starko vee-krat pretepel ter bil zaradi tega sodno kaznovan. Obdolženec sam priznava, da sta bila dne 18. svečana zjutraj oba nekoliko pijana. Obdolženec ji je jej očitati, da je dne S. svečana t. 1. zoper njega krivo pričala in daje bil samo zaradi tega kaznovan. Ker mu je Marija Jaklič na to očitanje oporekala, je pograbil steklenico za pivo ter jo ž njo trikrat udaril po glavi. Jaklič se je zgrudila in, kakor Gorta sam priznava, črez eno uro umrla Raztelesenje je dognalo, da je imela na levem sencu in okoli levega očesa ubito kost. Po storjenem dejanju je še nekemu delavcu skuhal kosdo ter so pili se skupaj čaj, nato je tovarišema Antonu Hribarju in Franceta StrauMi povedal, da je mater ubil, odgrnil zastor, ki je debl spalni prostor od drugega prostora v sobi, in res je na tleh ležala Marija Jaklič mrtva Nato m ^ sam ovadil c. kr okr. sodišču v Kranjski gori in tam odkrito priznal storjeno dejanje France <J«-rta je bil hudodelstva uboja krivim spoznan m obsojen n« 5 let težke ječe
TelefonsKo in brzojavna poročila.
Dunaj 2 marca Zaradi krva vih dog dkov v Lodzkijah v Ga ti c rji podajo v torek nujne predloge tri parlamentarce skupne namreč Daszvnski, Breiter *n. V a sil k--. Kakor se zdi j poroča, ni bilo ustreljenih Bedem km tov, nego trije, pač pa ie 62 oseb ranjenih
Dunaj 2 marca ZupcTeinik dopolnilnega okraja peSpolaa Ste vilka 17. v Liubljani pod|> Ikov-vAk Emanuel vitoz Hergeth je Sel v pokoj; na njegov, mesto pride major Fran Ti Si na iz Ce lovca
Budimoešta 2. marca. „Napio" poroča, da se pripravljajo premembe v ministrstvu. Naučni minister Juri L u k a e s hoče odstopiti: na njegovo mesto pride dvorni svet. Julij T o t h. Pravosodni minister JL a n y postane prezident kurijalnega sodišča; na njegovo mesto pride kronski pravd-nik Fran S z e k e 1 y. Tudi minister notranjih del Kristoffy bi se rad umaknil. Če se to zgodi, prevzame to ministrstvo F e j e r-v a r y sam. Ako odstopi tudi Fe-jervary, pride na njegovo mesto geueral N y i r i. Ta je zdaj dobil osem tednov dopusta in se mudi na Dunaju.
Pariz 2. marca  Tudi na dežel* so duh'.' v m s i v razrrh kru ih provzrf>:«b prave * unte, da preprečijo   mveotari2!rcinjo cerkvenega imetja V r^nih kr: j»h .-e e stre in je tiinog^ oseb rauieiiib. DohovuiK! so cerkve zabarikadirai*. Vojaštvo je doblo ukaz, da po stopa brezobzirno. V cerkvi v Chilly je eksplodirala bomba in provzro čila mnogo škode
Pariz 2. marca Listi poročajo, da je občni položaj v Ma roku skrajno nevaren. Zlasti kaže vse, da se pripravlja novu revolucija proti sultanu, kar zna lahko provzroč ti mednarodne komplikacije.
Petrograd 2. marca. V Kka terinoslavu so revolucionarji v neki  trgovini zahtevali denarja; ker ga niso dobili, so v prodajalno vrgli bombo.
Gospodarstvo.
Mestna hranilnica ljublja* ska.   Meseca februarja 190J j# ylo-žilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1040 strank   867.6W K   14 v, 824 strank  pa dvignilo 094.608 K '27 1
Meseca, svečana t. 1. se je vložilo pri ^Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 810.686 K 08 v, vzdignilo pa 784.364 K 44 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca svečana 1.1. 5,278.031 K. 04 v.
Vsem, Ki se čutijo Dedne in onemoile
ki so nervozni in brez eneržije daie Sanatogen nove Življen-ske moči in poguma. Sijajno ga ie ocenil" več nego 3000
profesorjev in zdravnikov. Naprodaj po lekarnah in dro gerijah. Brošure razpošiljata grati9 in franko B a n e r & Cie., Berlin S\V 48 in gene ralno zastopstvo C. Brady, Dunaj I. 791—1
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 1. marca 1906.
Maloftooi papi**.
4-2% majska rent*.  .  . .
srebrna renta . . . 4«4 avstr. kronska renta. . 4% 9 zlata. m . . 4*0 ogrska kronska renta . ju zlata 4*/* posojilo dež. Kranjske 4%*l posojilo mesta Spljet 4V,%       . - Zadar
4*/9<7o bos.-herc železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4% „ „ n ž. o. 4* ■„% zasL pisma gal. dež. hipotečne banke \\. kom.  k. o. z
10» o pr......
zast pisma Innerst
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice.   . .
41 .',*''« z- Pis- °Sr- niP- ban-obL ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke 4*] prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4C, prior, dolenjskih žel. . 2% prior. juž. žel. kup. 7iVi 4V,°/« avstr. pos. za žel. p. o.
Sr«čke.
Srečke od 1. 18G0! ,  .   . . od I. 1864 ....
m tizske......
_    zem. kred I. emisije II
m    ogrske hip. banke .
.    srbske a frs. 100 —
, turške......
Baslltka srečka . . . Kreditne » ...
Jnomoške » ...
Krakovske » ... Ljubljanske » ... Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.        m mm ...
Rudolfove m ...
Salcburške , ... Dunajske kom.  . ...
Delnic«.
južne železnice.....
Državne železnice .... 4vsrr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... Živnostenske » . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske mentan .... Praške žeL ind. dr. ...
Rtma-Miiranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C kr cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Šovereigns.......
Marice ........
Laški bankovci.....
Rub 1 ji........
Dolarji........
4l s% pest kom
/ o
Denar
99 95
99 90' 10005 118 10
95 10 113-50
99-50 100 65 100.—
100 35i 100--10015|
lOOtte
106 30
100 15 10010
100 24 11830
9530 11370 10165
101 — 100 —
10135 10010 100 25
101*25 107-30
100 50 101-50
4* *'
4J/J
100-—I 100-—I
99-50
100 50
99 90| 99-50 316 25i
101 —
196-50] 289-— 158 75 291-25 295-— 260—! 100 — 149 60; 25-— 474 — 79-— 91*— 60—1 51 50 32 75 58-i 71-50l 534 -
100 40 100 90
10O5O 101-50
100--318 — 102 —
19750 290- -160 75 301 25 305 — 267 — 108*-150 60 27 — 483 50 85-— 99 — 68 — 53 50 3475 64- -77 50 544 —
126 672
1633 667 786 246 660 538
2627 538 272 564 157
25 127 25
— j 673 —
— 1643 668 75 787 — 246 50 668 539-25
—!2637 -75: 539 75 —j 275 —
— j 567 -
— 160-—
75
25
ll-35i
1911;
2349
2395 117-30
9560 251 25 4-84
11-39 19 14 2356 2403
117 50 95 85
262 25 5-—
Žitne cone v Budimpešti.
Dne 2. marca 1906. Termin.
Pšenica za april  .  .  .  za 100 kg K 16 76
„ oktober .  .   „ 100 „ „ 16 70
Rž        l april  .  .  .   „ 100 . „ 1370
Koruza  „ maj".  ...   „ 100 w , 1380
Oves     . april  ...   * 100 * . 1544
„ oktober .   .   . 100 H „ 12 66
Efektiv.
Prijetnejše.
Heteorolosiuio porodio.
Vikina nad morjem 50« 2.   Srednji zračni tlak 786.0 mrtn.
9 L. ce 55	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
1-	9. zr.	734 1 1	35	BlJng	oblačno
2.	7. «j. 2. pop	7330 1 732-7	0-0 97	rti. BVEhođ sred. zahod	pol. ob laž. oblačno
Srkanja včerajšnja temperatura: 3 5% nor-male: 1*4* — Padavina ▼ mm 0 3.
Trgovski pomočnik
mlad, želi takoj vstopiti v službo.
Naslov pove npravniitvo „SIov. Naroda". 780-1
Preklic njem vse Žaljive besede ki sem jib govoril o čast g. topniku mJfttOBU ■oTOOtm  in  isjsvljaia, da nisem imel aa to nikdar niti najmanj lega povoda. Čast. g. župniku gre aa hvala, da mi je odpustil.
S vetje pri Sori, 2. marea 1906.
795
T
I
rfovei vsi ia kramarji. Kremarii Ia tovarnarji, 719 3
Oj, rajr« ia strmite 1 Z* k rone i dve se pri meni dobiva losov 140 fin'*> peniva; (T stranu ie vsa konknrenca so skriva 0 L»e enkrat naj vsakdo poskusi blago, Do smrti naročal, nlival ga bo
Prva krulaka tvornica ftUMIt
Podpisana zaloga piva si utoja vdano naznanjati, da je pričela
l danaSnjim doem razpe6avati
črno pivo (Bock)
in vabi a tem cenjene go8p. odjtmalee vljn<luo na iu*i«'«''.l»«^.
Stelnfeldska zaloga piva Bratje Reininghaus
Ljubljana, Spodnja Ši$ka. 793-1 BazpoaOiaje se na vse strani tudi sledeča piva:
marčno, carsko, ž Ia plzeujsko, vležano in bavarsko v sodčkih in steklenicah.
Svetel plamen!
Dolgo gorenje!
Na beliš blago!
Premnoge ponaredbe etiketiranja naših že 70 let predobro uvedenih lfilly-sveč   se   nas   navedle,   da  smo  i spremenili obliko  etiket,  kakor adolaj
razvidno.
F. a. Sarga sir. I drag, Bet. Ca tratj- (rnna ^Ktijict
V«4 MCtlU'itll st •t=«.JH.. -'i-   ta* »i,.
L. Vrst
% .  t iv<;aci
Varujte se ponaredb!
Naše etikete, beseda Milly.  kakor tudi znamka  solnce so
zakonito varovane. 3460—5
Ze za gld. 3-30
najmodernejši raglan in paleto z žametnim ovratnikom in obrobljene z žametom.
Za gld. 1-50
zraven spadajoča suknena krila modernega kroja«
Za gld. 4-20
damska suknena obleka elegantnega kroja.
Največja izbira oblek za gospode, slame in otroke od preproste do Baffiaefie vrste po čudovito nizkih cenah.  Ha zeljo pošljem vzorce na izbiro tudi brez povzetja. tri—i
»Angleško skladišče oblek"
O. ĐERNATOV1Ć
v  Ljubijaa.taiU 3f^B»is*t^iu trgi^Niev.
^mmmmTsm		
		
		
Prodajalka
imošom tndi mannfaktnrne stroke, se takoj sprejme v neko filijalko na defeli. Kav«ije zmožna ima prednost.
Ponsdbe pod BMerkur 100-, na ■pravn. wSlov. Naroda". 792
za ciarete
11 jantarja, je nekdo danes v poitnem poslopja popustil ali ga isgvhil. Najdi telj, ki je znan, naj ga odda v aprmv. .Slov. Naroda-. 7t4
Ji
Ravnateljstvo A
7t7
II
■e (prejme takoj pri T7.--1
Matevžu ZavrSnikm
kl«:S pri
Danes v petek ]
vinski kleti #!
Prodajalna
z velikimi prostori se odda v najem. Stavba je tndi pripravna za naprav ledenice.
Ponndbe pod    Hitro stopaj' npravniitvo „Slov. Naroda". Tol—t
l pojedino rib: Trgovskega učenca
in drugih delikates.
Vsak dan nastoolleno Saloator pivo In Paolansko pivo Iz Salva-torske kleti u Monakouem
dokler bo kaj zaloge. Začetek ob &. uri.    Vstop prost.
ali
sprejme večja trgovina z meš. blagom.
Naslov pove npravniStvo „Slov Naroda. 162—I
c -
S) C
> O
> J*
C t-
sm
O d d ■
O
o
trn
O 7= ~a
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5 K~
Vsled ugodnega ogromnega s«kmp* ne odda aa to nizko ceno: par mo&kih in par ženskih eevliev. črnih ali rjavik ha rr^kovs z moćno zbitimi podplati, najnovajto oblike, dalje par moških in par ženskih modnih 6evljevT ele^aatmk in lahkih.
% »t A pari Mms S mV. Za naro&tev zadostuje dolgost. 789 Razpošiljanje po povzetja.
Izvoz čevljev KOHANE, Knktv it, 31.
Neagajajoće rad zamenjana.
A I 748/5/91
79«
Dne 1. novembra 1905 zamrli Župnik gospod Martin M a len še z: Sv. Petra v Ljubljani je branil nastopne vloine knjižice, ki ne spadajo v /apn&Čm
I. Kranjske hranilnice v Ljubljani:
1. ) Vlozno knjižico it. 227769 glaseČo se na ime Reza Vrhovnik z vlogo 114 K.
2. ) Vlozno knjižico št. 267564 glaseČo se na ime Erneat Schwarz z vlogo 300 K.
3. ) Vloino knjižico it, 244727 glaseČo se na Bnceljevi otroci z vlego 400 K.
II. Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani:
4) Vloino knjižico Št. 66 glaseČo se na ime Marija Muzlovie z vlogo 80 K.
5. ) VloŽno knjižico Št. 1850 glasečo se na ime Ivan Dodič z vlogo 92 E 30 v
III. Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani:
6. ) VloŽno knjižico Št. 992 glaseČo se na ime Andrej Ambrož z vJogo 60 K.
Lastniki teh knjižic se poživljajo, da se glede izvade istih oglase tekom 14 dni pri podpisani sodni ji ali pa pri c. kr. notarju gospodu Aleksandra Hndoverniku v Ljubljani, ker bi se inače dotičnikom postavili oskrbniki m knjižice kot nov knratelni sklad obdržale v depozitu.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. L
dne 23. svečana 1906.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
zvod fz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
1; 'jnoliace inž. kol  Proga na Trbtt. Ob 12. uri 24 m ponoči Ijak, Celovec, Mah Glodnitz, Franzensfeste. Inomost, Monakovo, L
Sol loerad, če* Klein-Reitling v Sieyr, v Line, na Dunaj via Anfetetteh
Odho
vlak v Trbi; čez Selzta! v
— Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Murau, Mauterndon Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Soinograd, momost, čez Klein-Reifting v Stevi \ Line, Budejevicc. i tzen, Marijine vare. Neb, Francove vare, Prago, Lipsko, cez Amaterje'*) na Dunaj. - Ob 11 uri M m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec Mak giodnitz, Ljubno, Selzral, Sotnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ženeva, Pariz, čez Am ttetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vSk v Trbii Smolu,r. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein-ReifUne v Stevr, Line, Budejevsce, Ptzen, ArUrijinc vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago (v Prago direktni voz L m II razr.), Lipiiko na Dunaj čez Amstetten. - Ob 10 uri poso« osebni vlak v Trbiž. Beljak. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Trst-Monakovo direktni voz 1 ia II razr.) - Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki Ob 7 ari 17 m zjiitr.ij osebni vlak v Novo mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotakc Ob i uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje Prihod v LJubljano ju2 kol Proga iz Mite. Ob 3. uri 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Mo-nakovo-Trst direkt. voz 1. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnoerad, Line, Stevr, lš' Aussee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vlak t Trbiža. — Ob 11. un 10 m dopoldne osebni vb*     Dunaja čez Amstenen. Lipsko, Pracr
i, Man|ine vare. Zefl ob jezeru,
osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Še!/.ula,'Beljaka" CeioVćaV Malega ^Glfli M m^vegT
1 no mosta, Franzensresta, Pontabla.   ~   Ob 8. uri 06 m  /večer osebni vlak z Dun^ Ljubna, Beljaka. Muraua, Malega Gliklnitza, Celovca, Pontabla, če/ Selztal, ixi !nom<> in Solnograda, cez Klein-Retflmg iz Steyra. Linea, Badejevic, Pfzna Marijinih varov Heba Francovih varov, Prage, Lipskega. — P^o/a iz Novega \n.;      in Koeevja. Osebni vlaki' Ob 8. un 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob Z :ir; :i2 m popoldne iz Straže, Tophc, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 3T> n zvečer istorako  _ Odbod ii Ljubljane drž. kol V Kamnik. Mešan: vlaki: Ob 7. uri 28 m : iutraj, oh 2. uri Tm pop ob 7. un 10 m zvečer. — Ob 10. nri «;» m ponoči samo . nah in prazniki* m le v
oktobru. — Prihod ▼ Ljubljano . ir. K^maika. A,  .• ii vlaki: Ob 6  -i 49 r»'in.
zjutraj ob 10. un 50 m dopoldne, ob 6 uri 10 -čer.   v u. uri 55 m b
časoma Ljubici V 0ktobru' ~ ^d.i;e,vr-,skt e m  e ct 2 mm.^pred krajevnim
Trbiža. — Ob 11. un 10 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, L (iz Prage direktni voz L in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, h Plzen Budejevice, Line, Stevr, Pari/, Ženeva, Curib, Bregenz. Inomost, Zel Bad Gastein, Soinograd, Ljubno, Celovec, Šmohci. Pontabel      Ob 4. uri 29
„Ljubljanska kreditna banka * Ljubljani"
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000*—
9»odr%f*nic« v CELOVCU.
Kn|iuJ« lat prodajo
vrste rent, zaotavnib pisem, prijoritet, fco-monalnib obligacij, nreCk, delnic, vato t, novost
ia deviz.
Promsss ladsja k vsakemu irobanju.
II
tzarebaoe vrednostne   paptr)e to    Zavaraj« siro^^co proti vnovCnit zapalo kupone. 3nru.rgTil ixfjna>1oi.
Vlnkuluja in  devlnkulujo   vojaško žsnitninske kavcU* ms>* tm tifci.mil
Podružnico v SPLJETII.
aa   Dsnarns   v los;«  sprejema m
v tekočem računa ali na vloZne knjižice proti
od
-aa
ugodnim oorastim.  Vloženi aonar 01
dne v'oae do dno vadiaa. B
Promet a caki In nakaznloaml.
Itaajaielj in odgovorni uredaik: Dr. Ivan Tavoar.
Toitaiaa in tisk     srodne tiskarm«1
UF
40331