V Grajskem kopališču na Bledu pravijo, da ne pomnijo tako slabe kopalne sezone kot letos. No, upajmo, da se je muhasto poletje končalo in da so pred vrati pasji dnevi. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 58 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 30. 7. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Dl! LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1. avgust - občinski praznik Jesenic in Kranja Ob praznovanjih občinskega praznika se nam naše misli navadno prepletajo med ocenjevanjem preteklosti) resnico današnjih dni ter željami, načrti in hotenji za prihodnost. Takšna razmišljanja so ob našem letošnjem prazniku še bolj prisotna kot prejšnja leta. Letos predvsem razmišljamo o sedanjosti in bodočnosti. Na preteklost, na boj kranjskih delavcev za njihove pravice, za osvoboditev, za ustvarjalnost pri graditvi nove socialistične družbe smo in bomo seveda lahko vselej ponosni. V preteklem letu smo doslej prehojeni poti dodali pomembne nove dosežke. Naše gospodarstvo'je doživelo pomemben razmah ter doseglo izredne rezultate v dvigu produktivnosti dela, porastu proizvodnje, v tehničnih in organizacijskih preosno-vah, v vključevanju v domačo in mednarodno delitev dela in v krepitvi svoje materialne osnove. Na področju družbenih dejavnosti smo uspešno uresničili začrtane programe, od gradnje šol in vrtcev do nalog socialne politike. Razmah stanovanjske gradnje je učinkovit začetek razreševanja enega najbolj perečih problemov, ki tarejo delovne ljudi Kranja. Vsi uspehi so toliko pomembnejši, ker so doseženi v pogojih ukrepov in prizadevanj za stabilizacijo gospodarstva in kriznih situacij, ki so jih pogojevali mednarodni odnosi. Letošnji L avgust praznujemo v času, ko z vso resnostjo in ustvarjalno zagnanostjo uresničujemo novo ustavo in z njo nove odnose na vseh ravneh družbene organiziranosti. Zato je razumljivo, zakaj so naše misli namenjene sedanjosti in naši pogledi uprti v prihodnost. Letošnje praznovanje pada v čas korenitih sprememb našega političnega sistema. Njihov smisel je, da zagotovijo vladajoči položaj delavskega razreda in delovnih ljudi tako v uresničevanju funkcije oblasti kot v opravljanju družbenih zadev. Z njimi v oblikah samoupravne socialistične demokracije ustvarjamo resnično oblast delovnih ljudi in zagotavljamo neprekinjenost revolucionarnega boja začetega v juliju in avgustu 1941. leta. Se tako dobro zamišljen sistem pa ne bo sam po sebi deloval, če ga zavestno in intenzivno ne presadimo v življenje. Zato je najpomembnejša naloga sedanjosti uresničitev odnosov, kijih opredeljuje nova ustava, to pa je tudi uveljavitev vsakodnevnih in dolgoročnih interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Le v uresničevanju teh interesov je naš napredek in bolj bogata prihodnost. Prehojena revolucionarna pot, naša sedanja ustvarjalnost in zaupanje v bodočnost samoupravnega socializma so zagotovo trden porok, da bomo kot smo do sedaj, tudi v bodoče sposobni nadaljevati veliko delo, ki je bilo v naši občini začeto z oboroženim uporom 1. avgusta 1941. Vsem delovnim ljudem Kranja še ob letošnjem praznovanju zahvaljujem za njihove ustvarjalne napore in jim čestitam k L avgustu, prazniku občine Kranj. Tone Volčič, predsednik Občinske skupščine Kranj 1. avgusta 1941. leta je na Obranci na Mežaklji Cankarjeva četa prvih jeseniških partizanov bila prvo odkrito bitko z Nemci in jih tudi prvič pognala v beg. S to bitko je Cankarjeva četa pod vodstvom prekaljenega predvojnega revolucionarja Jožeta Gregorčiča najbolj jasno in glasno izrazila odločitev proletarskih Jesenic in okolice, da se odločno odziva pozivu KPJ na oborožen odpor. S to bitko je nad Jesenicami vzplapolal plamen odpora tukajšnjega prebivalstva in se zlil v mogo.čno baklo vseljudske vstaje slovenskega naroda, ki ni ugasnil, dokler ni bil sovražnik poražen. V tej prvi bitki sta padla dva partizana Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Njuna smrt je nedvomno pretresla njune bojne tovariše, pa tudi celotno prebivalstvo jeseniškega območja, ni pa jih moralno strla. Ob njuni smrti seje le potrdilo pričakovano, to je, da bo boj trd in da bo zahteval tudi žrtve. Žrtve jeseniškega prebivalstva v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju so bile velike. Padali so borci v spopadih, padali so talci v Begunjah, na Hrušici, y Mostah pri Žirovnici, umirali so aktivisti OF v zaporih in taboriščih in padali s'o kot žrtve črne roke. Toda na mesto mrtvih so vstopali vedno novi in novi borci in aktivisti NOV vse do zmage. Bitka Cankarjeve čete pred triintridesetimi leti gotovo ni bila največja bitka v njeni partizanski zgodovini, prižgala pa je plamen odpora, in v tem je njena veličina. Zato smo se občani Jesenic odločili, da bomo vsako leto praznovali 1. avgusta kot svoj občinski praznik. S tem praznovanjem želimo na svečan način izraziti naše trajno spoštovanje dogodku tega dne in vsemu narodnoosvobodilnemu boju ter globoko spoštovanje vsem žrtvam fašizma. Hkrati naj bo ta praznik tudi priložnost za oceno sedanjosti in za odgovor na vprašanje, ali izpolnjujemo cilje, zaradi katerih je padlo toliko žrtev. Slavko Osredkar, predsednik Občinske skupščine Jesenice Prireditve za jeseniški praznik Na slavnostni seji občinske skupščine bo o preteklem in sedanjem razvoju občine spregovoril predsednik Slavko Osredkar, podelili pa bodo tudi vsakoletne Cufarjeve in Gregorčičeve plakete. Za Čufarjevo plaketo je posebna komisija prejela šest predlogov, podelili pa jo bodo enemu posamezniku in dvema kulturnima skupinama. Gregorčičeve plakete bodo prizadevnim na športnem področju podelili štirim posameznikom in eni organizaciji. V okviru občinskega praznika bo jeseniški DOLIK pripravil že dvanajsto razstavo v letošnjem letu. Predstavili se bodo jeseniški likovniki. Tudi športniki predvidevajo za počastitev občinskega praznika Jesenic več prireditev. Tako je bil na igrišču v Podmežaklji že odbojkarski medklubski turnir, smučarji bodo v.nedeljo, 4. avgusta, slovesno odprli svoje zavetišče pod Prisojnikom, prav tako bo v nedeljo medklubsko tekmovanje v plavanju za Pokal mesta Jesenic, tekmovanje pa bodo pripravili tudi jeseniški balinarji. Ob občinskem prazniku bo na Jesenicah vseljenih tudi sto stanovanj v novi stolpnici, ki jo je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Sava, v Kranjski gori pa vila bloki. V Kranjski gori bodo odprli tudi hotel Kompas. Prireditve za kranjski praznit Podobno kot vsako leto za občinski praznik bo v kranjski občini tudi letos vrsta (predvsem športnih) prireditev. Prve prireditve so bile že v soboto, ko je bilo za Češko kočo mednarodno tekmovanje v slalomu, na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pa odprtp prvenstvo Kranja v tenisu. Jutri (31. julija) ob 17. uri bo v Kranju slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri bodo podelili nagrade občine Kranj za letos in nagrade in priznanja krajevnim skupnostim za leto 1973. Ob 19. uri bo na Trgu revolucije promenadni koncert kranjskega pihalnega orkestra, ob 20. uri pa bo na Titovem trgu predvajanje filma Sutjeska. V četrtek, 1. avgusta, bodo na Planini odprli nov vrtec. V naslednjih dneh pa bodo na programu spet športne prireditve. V soboto, 3. avgusta, bo mednarodna prireditev na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi, v telovadnici osnovne šole France Prešeren pa bo mednarodno mladinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu. Naslednji dan (v nedeljo), 4. avgusta, bo poleg mednarodnega mladinskega prvenstva Kranja v namiznem tenisu še tradicionalna mednarodna krožna kolesarska dirka, ob 19.30 pa bo na dvorišču vzgojnega zavoda v Preddvoru večer narodnih pesmi in plesov. V okvir proslav in prireditev za občinski praznik je poseben odbor uvrstil tudi otvoritev XXIV. mednarodnega gorenjskega sejma 9. avgusta. Ta dan bo na stadionu Stanka Mlakarja tudi mednarodno prvenstvo v atletiki. 10. in 11. avgusta pa ho na stadionu tradicionalni turnir v košarki. A. 2. Naročnik: Denar za ceste Približno polovico vsote od dveh milijard bi lahko Ljubljana kot mesto investirala v izgradnjo okoli 200 kilometrov avto cest, obvoznice in primarnih mestnih cest. Po programu naj bi tolikšna sredstva vložili na območju Ljubljane v desetih letih. Pogodba z nosilcem tega projekta Projektom nizke gradnje je bila podpisana že v maju letos. Do konca letošnjega leta naj bi bili vsi projekti že nared. Ljubljani se namreč mudi, da ne bi zamudila letošnjega razpisa posojil mednarodne banke, kjer Slovenija kandidira za posojilo za gradnjo avto ceste Ljubljana— Vrhnika. Letošnje gospodarjenje Vsi trije zbori republiške skupščine Slovenije so prejšnji teden ocenili gospodarjenje v prvih mesecih letošnjega leta. Ekspoze o družbeno gospodarskih gibanjih v prvem polletju letos je prebral podpredsednik izvršnega sveta Zvone Dragan. Delegati republiške skupščine so se tudi seznanili s stališči predsedstva RK SZDL Slovenije ob letošnjih gospodarskih gibanjih. Obravnavali so tudi poročilo o poteku samoupravnega sporazumevanja in učinkovitosti delovanja samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Sprejeli so tudi zakon o samoupravni interesni skupnosti za PTTpromet in osnutek zakona o stanovanjskih zadrugah. Dva zbora, zbor združenega dela in -zbor občin, sta sprejela odlok in tri zakone, ki se nanašajo na elektrogospodarstvo. Tako je potrjen družbeni dogovor o temeljih razvoja elektrogospodarstva od 1974 do 1980. Seja zveznega izvršnega sveta Pred kratkim je zvezni izvršni svet sprejel med drugim sklep o maksimalnih cenah za izdelke barvaste in črne metalurgije. Tako se cene za izdelke lahko povečajo za največ do 80 odstotkov od povečanja cen teh izdelkov, ki ga dobimo, če določimo ceno v skladu z veljavnim družbenim dogovorom. Sklep velja do 30. septembra letos, vključuje pa tudi cene aluminija. Po sklepu izvršnega sveta bo zvezna direkcija za rezerve živil nadaljevala z intervencijskim odkupom pitanih juncev. Spremenjen pa je pogoj, po katerem so lahko občani prinašali določene predmete iz tujine. Znesek dovoljen za uvoz drobne kmetijske mehanizacije za potrebe kmetijskih gospodarstev je zdaj povečan od 50.000 din na 80.000 din. Ob nezadržnem porastu nafte in naftnih derivatov, kije od lanskega leta narasla za 8 odstotkov, je zvezni izvršni svet sklenil sprejeti ukrepe za varčevanje z naftnimi derivati. Koliko smo zaslužili? V prvi tretjini letošnjega leta je bil poprečni osebni dohodek v SFRJ 2228 din, od tega v gospodarstvu 2168 din in v negospodarstvu 2524 din. Najvišje poprečje OD imajo projektanti, in sicer 3392 din, slede gospodarske zbornice s 3370 din in poslovna združenja s 3183 din. Najnižji OD je bil v obrti za osebne in druge storitve, in sicer 1720 din. V tekstilni industriji so bili OD 1834 din, v usnjarski in obutveni 1875 din itd., v osnovnem Šolstvu 2167 din in socialni zaščiti 2126 din. Solidarnost Stanovanjske skupnosti vseh slovenskih občin so podpisale sporazum o 5-odstotnem posojilu iz sredstev svojih skladov za obnovo porušenih ali poškodovanih stanovanj prebivalstvu Kozjanskega. Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva pa je sklenil dodeliti finančno pomoč, in sicer enkratno za socialno ogrožene kmečke otroke in kot otroški dodatek za socialno ogrožene kmečke otroke na potresnem območju. Torek — 30. julija 1974 Velik napredek kraja V Šenčurju ustanovili Turistično društvo V okviru praznovanja krajevnega praznika so v soboto zvečer v Šenčurju ustanovili Turistično društvo. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo več kot 100 občanov ter številni gostje, med katerimi so bili tudi mladinci iz pobratenega mesta La Ciotat, predstavniki Gorenjske turistične zveze, sosednjih Turističnih društev, organizacij združenega dela in krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter skupnosti. Na občnem zboru so poudarili, da kraj, kakršen je Šenčur, Turistično društvo potrebuje, in lahko odigra v turističnem gospodarstvu Gorenjske pomembno vlogo. Vendar je za zdaj naselje brez osnovnih, za razvoj turizma potrebnih objektov. Za ureditev le-teh bodo potrebni precejšnji denarji, zato računajo Šenčurjani na sodelovanje gostinskih, turističnih in drugih organizacij združenega dela, predvsem pa na sodelovanje vaščanov, saj je Turistično društvo del krajevne skupnosti. Šenčurjani bodo razvijali predvsem kmečki, poslovni in športnore-kreacijski turizem. S pomočjo turističnih posojil lahko Šenčur sorazmerno hitro pridobi lepo število zasebnih turističnih ležišč, tako v novih stanovanjskih hišah kot na kmetijah v Šenčurju in Srednji vasi. Turistični delavci bodo skušali urediti informacijsko pisarno, ki bi sčasoma preraščala v recepcijsko pisarno in menjalnico ter prodajalno, spominkov in razglednic. Na občnem zboru je bila povedana želja po izgradnji športnorekreacijskega središča s pokritim in odprtim bazenom, jahalno stezo, trim stezo, mini-golfom in podobnimi objekti. Vzporedno s tem pa bo nujno potrebno zboljševati gostinske in druge storitve v vasi ter poživiti družbeno in družabno življenje, za kar ima Šenčur z novim domom kulture dobre možnosti. Prav tako ne sme pojenjati skrb za urejenost vasi. Pri tem so Šenčurjanom pripravljena pomagati sosednja Turistična društva, predvsem Kranj in Cerklje, ki imata že bogate izkušnje. Zanemarjati ne kaže tudi sodelovanja z osnovno šolo in bližnjim letališčem. Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora je komisija za olepšavo kraja nagradila Franca in Antona Beleharja in Franca Ropre-ta, Janezu Kadivcu, Venclu Jeriču, Maksu Erzinu, Francu Ropretu, Janezu Zumru, Jožetu Mubiju in Matiji Frantarju pa podelila priznanja za prizadevanja pri olepšavi hiš, vrtov in dvorišč. Priznanja za požrtvovalno sodelovanje pri očiščevalnih akcijah pa so prejeli domači taborniki odreda Janko Belehar, Gasilsko društvo Šenčur in Lovska družina Šenčur. J. Košnjek Nagrade in priznanja krajevnim skupnostim Krajevne skupnosti v kranjski občini že tretje leto sodelujejo v zveznem programu petletnega načrta akcij krajevnih skupnosti. Za ocenjevanje del in uspehov na različnih področjih je bil v kranjski občini ustanovljen poseben koordinacijski odbor, ki je konec tega meseca razpravljal in ocenil delo krajevnih skupnosti v minulem letu. Odbor je sklenil, da se ob občinskem prazniku šestim najboljšim krajevnim skupnostim podelijo denarne nagrade od 10.000 do 2000 dinarjev, sicer pa bo prvih 12 krajevnih skupnosti dobilo tudi pismena priznanja. Posebna priznanja pa bodo dobili tudi predsedniki prvih treh krajevnih skupnosti. Koordinacijski odbor je ugotovil, da je več kot polovica krajevnih skupnosti v občini lani dosegla zelo lepe uspehe, saj so s sredstvi občine in prispevki ter s prostovoljnim delom občanov razrešile vrste problemov (asfaltiranje cest, razširitev pokopališč, kanalizacije, javne razsvetljave, izgradnja vodovodov in podobno). Najbolj zgovoren je podatek, da so krajevne skupnosti v poprečju vsak prejeti dinar oplemenitile z novimi sedmimi dinarji. Po temeljiti oceni na podlagi kriterijev je koordinacijski odbor ugotovil, da so največje uspehe dosegle na'slednje krajevne skupnosti: Podblica, Trste-nik, Predoslje, Žabnica, Grad, Prim- Tržičani se pripravljajo na praznik graničarjev 15. avgusta slavijo čuvarji naših meja — graničarji. Da bi v tržiški občini slovesno proslavili ta dan in še boli utrdili vezi med graničarji in občani, pripravljajo številne prireditve in srečanja. Največ bo športnih tekmovanj, ki jih organizira komisija za šport pri občinski konferenci ZMS. V namiznem tenisu, malem nogometu, odbojki in šahu, bodo tekmovale ekipe vojakov, postaje mejne milice na Ljubelju, Bombažne predilnice in tkalnice, Peka ter mladinskega aktiva Pod-Ijubelj. -jk* skovo, Voglje, Besnica, Visoko, Duplje, Cerklje in Huje—Planina— Čirče. V krajevni skupnosti Podblica so med drugim zgradili 3500 metrov vodovoda in cesto Nemilje—Podblica, na Trsteniku so razširili pokopališče, v Predosliah asfaltirali 3,5 •kilometra cest, v Zabnici asfaltirali ceste in zgradili kanalizacijo, v Gradu in Vogljah prav tako asfaltirali ceste, v Besnici med drugim postavili smučarsko vlečnico in zgradili vodovodni rezervoar, na Visokem asfaltirali ceste itd. Kot rečeno bo prvih šest krajevnih skupnosti dobilo denarne nagrade. Podeljene bodo jutri popoldne na slavnostni seji vseh zborov kranjske občinske skupščine ob občinskem prazniku. Krajevna skupnost Podblica, kot najboljša, bo dobila 10.000 dinarjev, Trstenik 7000, Predoslje 5000, Zabnica 3500, Grad 2500 in Primskovo 2000 dinarjev. Poleg omenjenih bodo pismena priznanja dobile tudi krajevne skupnosti Voglje, Besnica, Visoko, Duplje, Cerklje in Huje—Planina—Cirče. Posebna pismena priznanja pa bodo dobili tudi predsedniki svetov prvih treh krajevnih skupnosti: Matevž Kordež (KS Podblica), Kdo Bečan (KS Trstenik) in Anton Čuden (KS Predoslje). A. Zalar Gospodarstvo je v Železnikih nazadovalo nad sto let. Nekdaj cvetoče železarstvo je popolnoma zamrlo, nova industrija pa se ni in ni hotela razviti. Šele po zadnji vojni je kraj spet zaživel. O tem dovolj zgovorno priča podatek, da se je na področju Železnikov v komaj dvajsetih letih odprlo blizu 2200 delovnih mest. Zanimalo nas je, kako kraj živi danes in kako gospodarske organizacije sodelujejo s krajevno skupnostjo. Zato smo obiskali tajnika krajevne skupnosti Miho Bertonc-lja. »Že dvanajst let aktivno delam v krajevni skupnosti,« je dejal. »Dela je izredno veliko, kažejo pa se vedno nove in nove naloge. Stalno skrbimo za gradnjo novih objektov in naprav ter vzdrževanje vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave, parkov, pokopališč, krajevnih cest, avtobusnih postajališč, spomenikov NOB, dveh kulturnih domov, mostov, zavzeli pa smo se tudi za delo na področju civilne zaščite in SLO. Izredno tesno sodelujemo s šolami, občinsko skupščino ter z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v tovarnah in kraju.« Miha Bertoncelj je nato spregovoril o sodelovanju krajevne skupnosti z gospodarskimi organizacijami, predvsem z Iskro. Podatki govorijo, da je v Iskri zaposlenih skoraj polovica ljudi s področja krajevne skupnosti in zato je kar razumljivo, da je življenje v kraju v marsičem odvisno prav od te organizacije. »Kraj se je v zadnjih letih vsestransko razvil. Železniki so postali mesto, kar je predvsem zasluga gospodarstva. Zgrajenih in preurejenih je nekaj sto hiš, avtomobilov pa je toliko, da nam že zdavnaj primanjkuje parkirnih prostorov. Urejen je tudi javni promet. O takem napredku se nam pred leti še sanjalo ni. Tako velik korak naprej je bil storjen predvsem v zadnjem desetletju, ko je kraj začel dobivati mestni videz. Železniki so dobili asfaltno prevleko podolgem in počez, urejena je bila javna razsvetljava na obrobnih predelih ter postorjenega še marsikaj.« Nikakor ne gre prezreti tudi stanovanjske gradnje. Iskra je v Železnikih prva začela graditi bloke'za svoje delavce. Do danes je na Kresu zrasla cela vrsta stanovanjskih objektov, ki so last Iskre, Alplesa in drugih podjetij. Iskra je izdatno podprla tudi individualno gradnjo. Trenutno gradi ali končuje gradnjo prek sedemdeset njenih delavcev. Za kraj je to mnogo. Seveda pri vseh akcijah priskočijo na pomoč tudi ostale tovarne, zlasti Alples, ki je pokazal veliko razumevanja za skupno delo. »Dela je ogromno, saj imamo veliko potreb in načrtov. Do konca je treba urediti kulturni dom, asfaltirati pločnike, v kratkem bomo začeli graditi pokrit plavalni bazen, preurediti bo potrebno vse tri televizijske pretvornike, da bodo prebivalci Selške doline lahko spremljali tudi drugi program. Naša velika želja je, da bi sredi Železnikov uredili trg. Podreti bo potrebno staro hišo ter postaviti kiosk za prodajo spominkov, zgraditi čakalnico na avtobusni postaji ter urediti okolico. Upamo, da nam bodo pri tem vsa podjetja priskočila na pomoč.« F. Kotar Podjetje Gorenjska oblačila Kranj išče 1. EKONOMSKEGA OZ. ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA, 2. KURJAČA za opravljanje klima naprav, vakuum aparatov in kotlov centralne kurjave, 3. VEČ KVALIFICIRANIH ŠIVILJ ALI KROJAČEV, 4. SNAŽILKO Pogoji: pod L: srednja ekonomska ali administrativna šola, aktivno znanje nemškega jezika, 3-mesečno poskusno delo, lahko tudi začetnica; pod 2.: KV kurjač oz. KV mehanik ali elektrikar z izpitom za kurjača, 3-mesečno poskusno delo, pod 3.: KV šivilja ali KV krojač, 2-mesečno poskusno delo, pod 4.: NK delavka«, 2-mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema splošno kadrovska služba Gorenjskih oblačil Kranj, C. JLA 24 a. Obr ato vodkin j a Danes pri nas zares ni nič nenavadnega, če zasede vodilno delovno mesto ženska, čeprav nam statistike govore, da je na vodilnih in vodstvenih mestih še razmeroma malo žensk. Skoraj pravilo že postaja, da je na primer na določenem področju — sociala, varstvo otrok itd. — ženska upravnica, direktorica, šefinja. Še vedno pa se nam zdi malo nenavadno, ne nenavadno, temveč ne-pogosto, redko, da zasede vodilno mesto v proizvodnji, konkretno v črni metalurgiji, ženska. Vsaj do sedaj so ženske zaposlovali v proizvodnji tako, da so delale čimmanj na terenu, še posebno pa jih niso nameščali na vodilna mesta v obratih. V jeseniški Železarni so očitno že pošlem) opravili s predsodki te ali one vrste, saj so brez obotavljanja postavili za obratovodkinjo obrata vzdrževanja, energije in transporta sposobno, še mlado žensko, Vando Občinski odbor Rdečega križa Škofja Loka prosi vse zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v občini Škofja Loka v času od 25. julija do vključno 3. avgusta 1974: Železniki 25. in 26. julija v osnovni šoli od (>.—15. ure Gorenja vas 28. in 30. julija v osnovni šoli od 6.—15. ure Žiri 31. julija v osnovni šoli od 0.—15. ure Škofja Loka 1., 2. in 3. avgusta v stari osnovni šoli v Škof j i Loki od 6.—15, ure Eniko. Do zdaj je to edina ženska — obratovodkinja v vseh obratih jeseniške železarne in zaradi tega smo jo prosili za razgovor. Pravim, prosili, kajti ponavadi poprosimo in smo uslišani, Vando pa smo morali kar precej časa prositi. »Kaj bodo pa rekli? Da sem važna in zakaj prav mene,« se je branila in ker se pod nobenim pogojem nismo spravili iz njene pisarne, je le morala popustiti. »Koliko časa ste že v jeseniški Železarni?« »Sedmo leto, prej sem bila asistentka v tem obratu.« »Se je področje vašega dela kaj spremenilo?« »Sicer sem delo v obratu že prej poznala. Vzdržujemo namreč objekte po vsej Železarni, v glavnem opravljamo obrtniška dela, vendar je moja odgovornost zdaj neprimerno \ ečja.« »Koliko je zaposlenih?« »130 delavcev je, večinoma moški, le v upravnih prostorih in v skladišču so ženske?« »Kako so vas sprejeli moški sodelavci?« »Do zdaj ni bilo pripomb, sem namreč šele nekaj časa.« »Sodelujete v samoupravnih organih Železarne?« »Bila sem v delavskem svetu železarne, pozneje sem zaradi porodniškega dopusta bila nekaj rasa odsotna. Zdaj pa sem spet v vseh samo upravnih organih.« »Vam je všeč novo delovno mesto?« »Zadovoljna sem,« je kratka Vanda Eniko, 30-letni gradbeni inženir. Skromna in preprosta kot je na svojem delovnem mestu, razumevajoča do sodelavcev v svojem obratu, ki ga je začela voditi — tega sama ni rekla — nedvomno zaradi svoje sposobnosti in st rokovnost i. 1). Sede j Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma tjdglifi Servisno podjetje T* Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. Kemična tovarna Kranj Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik ter jim še naprej želimo mnogo delovnih uspehov in kemičnih izdelkov čestitamo občinski praznik Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Tovarna olj Oljarica TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija Radovljica TOZD Komercialni servis s Skupnimi službami čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za občinski praznik Skupnost TOZD preskrbovalnega območja Elektro Gorenjska s svojo TOZD Elektro Kranj TOZD Elektro Žirovnica TOZD Elektro Sava Kranj TOZD Elektro razvod in transformacija Gorenjske Kranj in Skupnimi službami m čestita za občinski praznik Tekstilni center Kranj TOZD tekstilna tovarna Zvezda čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za občinski praznik Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo STOLPEC ZA UPOKOJENCE Kaj prinaša nova kmetijsko-zemljiška in dedovalna politika? Zaradi pomembnosti, izvirnosti in aktualnosti ter praktične vrednosti objavljamo sestavek, ki ga je napisal referent za zemljiške zadeve pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj Lojze Kalinšek. Avtorju se v imenu bralcev najlepše zahvaljujemo ne glede na to, če ima še druge dohodke (npr. iz delovnega razmerja, pokojnine, obrti in podobno). Kaj je pomemben dohodek? Pomemben dohodek mora imeti značaj gospodarske, pridobitne dejavnosti in ne »ljubiteljski« značaj! Občan, ki si pridobi pravni položaj kmeta, bo lahko po zgornji definiciji pridobil toliko zemljišča, kolikor ga določa določba o zemljiškem maksimumu. To je: v nižinskem do 10 ha, in v višinskem — hribovitem, do 20 ha obdelovalnih zemljišč. Kljub vsej širini, ki jo zakon omogoča pri opredelitvi kmeta, bodo morali družbenopolitični dejavniki v občini in krajevni skupnosti paziti, da ne bodo nastajala nova viničarska ali njim podobna razmerja. Kmetijsko zemljišče lahko kupi le občan, ki bo pridobil pravni .položaj (status) kmeta. , Prednostno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča ima organizacija združenega dela, ki ji je kmetijstvo proizvodna dejavnost, potem kmet, ki se izključno ukvarja s kmetijstvom (»čisti kmet«) in šele za njim kmet, ki ima poleg kmetije tudi druge vire dohodkov. Tudi nekmet bo lahko kupil kmetijsko zemljišče, če nobeden od zgoraj navedenih ni zainteresiran za nakup, sam pa izjavi pred pristojnim organom, da bo zemljo obdeloval z osebnim delom. Prodaja zemljišča bo potekala prek krajevnih skupnosti oz. uradov. Prodajalec bo svojo ponudbo 15 dni razglaševal na razglasni deski, v roku 30 dni pa bodo kupci po prednostnem redu uveljavljali pravice ev. tudi prek sodišča. Po približno istem postopku bodo potekala tudi zakupna razmerja. Ni več mogoče samostojno oddajati zemljišča v zakup, ker določba o zemljiškem maksimumu upošteva zgornjo mejo tudi z upoštevanjem zemljišč v zakupu. Izjema je v poglobljenem proizvodnem sodelovanju s kmetijsko organizacijo. Takrat ima občan lahko v obdelavi več kot 10 ha zemljišč, lastnih in zakupljenih. kmetijskega turizma itd. Ne morejo pa se šteti v to merilo osetmi dohodki, pokojnina, dohodek od obrti in podobno. Kmetijo deduje praviloma en dedič, in sicer zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delom, pri tem pa ima prednost tisti, ki je ta svoj namen izkazal tako, da je na kmetiji delal in se za to usposobil in da je s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k izboljšanju proizvodnih zmogljivosti kmetije. Zakon določa le dve izjemi. Prvič. Će je več dedičev kmetov in ni dediča, ki bi izrecno izpolnjeval pogoje za dedovanje kmetije, se kmetija sme razdeliti po fizičnih delih. S tem se ustvarjajo nove kmetijske gospodarske enote. In drugič. Oporočitelj lahko zapusti kmetijo zakoncema. S tem je upoštevan že uveljavljen običaj, da sta zakonca solastnika kmečkega gospodarstva. Kmetijo, ki jo z oporoko zapusti zapustnik zakoncema, se ne sme deliti po fizičnih delih! Če so ob izročitvi kmetije otroci še mladoletni, se lahko določitev dediča kmetije odloži, dokler ne postanejo otroci polnoletni. Takrat se določijo tudi dedni deleži za dediče. Zakonec, zapustnikovi otroci, posvojenci in zapustnikovi starši, ki ne dedujejo kmetije, dedujejo denarno vrednost nujnega deleža ali tako imenovani dedni delež. Dedni delež sodišče na zahtevo dediča lahko poveča, ča ta nima potrebnih sredstev za življenje. Sodišče pa lahko dedni delež na zahtevo dediča, ki je kmetijo dedoval, tudi zmanjša, če dedni deleži skupaj z obveznostjo zagotavljajo mladoletnim dedičem usposobitev za samostojno življenje, in presegajo vrednost vseh dednih deležev, ki bi jih sicer moral izplačati dedič — prevzemnik kmetije ali pa če bi bila ogrožena gospodarska zmožnost kmetije. O povečanju ali zmanjšanju dednih deležev odloča sodišče v zapuščinskem postopku. Dedni delež izplača dedič, ki je dedoval kmetijo, praviloma v petih letih, v izjemnih primerih pa sodišče določa daljši rok, največ do deset let. Nadalje zakon obravnava dedno nevrednost v primerih, če se je dedič hujše prekršil zoper zapustnika, ki ga je po zakonu dolžan preživljati, Če dedič prostovoljno odtuji (proda ipd.) podedovano kmetijo itd. V takem primeru mora v enem letu nadomestiti odtujeni del, sicer mora sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko, tako da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju. Veliko je še določil, ki dopolnjujejo splošne predpise o dedovanju, vendar smo se omejili le na najbistvenejše. DO 24. AVGUSTA PRIGLASITI ZEMLJIŠČA NAD MAKSIMUMOM! ZAKAJ NOVA KMETIJSKA ZAKONA? Osnova za sprejetje nove republiške in zvezne ustave, ki sta bili sprejeti v začetku letošnjega leta, so bili ustavni amandmaji. Ustavna določila in nujne potrebe so terjale sprejetje novih zakonov tudi v kmetijstvu. Najpomembnejša zakona, ki sta jih sprejela republiški in gospodarski zbor skupščine SRS 18. 7; 1973 in sta bila objavljena v Uradnem listu SRS številka 26/73 dne 26/7-1973, sta nedvomno zakon o kmetijskih zemljiščih, ki obravnava bodočo kmetijsko-zemljiško politiko in zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ki na novo ureja pomemben del dednega prava, saj prekinja več kot stoletno tradicijo pravnega urejanja dedovanja kmetij pri nas. Ugotovitev, da je zemlja hkrati z zrakom, vodo in klimatskimi okoliščinami naravni in nujni pogoj za obstoj človeka, bo nedvomno še dolgo veljala. Zemlja je proizvodni činitelj, ki ni dosežek gospodarskega procesa, ampak je dana in se ne more pomnožiti. Izjema je le spreminjanje — pridobitev z osuševanjem, namakanjem — oziroma- z usposabljanjem nerodne zemlje v rodno ali z drugo besedo, iz slabe v dobro! Mogoče so spremembe kultur, zaviranje naravne erozije (trganje zemlje, plazovi, vodne zajede) itd. V zadnjih desetletjih zasledimo zelo dinamičen preobrat na vseh področjih gospodarstva. Pri vsem tem smo najbolj zanemarili kmetijstvo kot eno od osnovnih in nujnih panog za obstoj človeštva. Težko bo nadoknaditi zamujeno. Zaradi pogostega neposluha do kmetijstva — kmečka mladina še vedno beži v mesta — sta se skozi desetletja spremenila mentaliteta in odnos do zemlje. Na zemlji dela le še tisti, ki ima izredno veselje do nje in mu ni važen čas. Kmetija zahteva stalno delo. Ni prostega dne v letu. Tudi ob nedeljah je treba krmiti živino. Dopusta na morju si zasebni kmet v takih pogojih, kot jih ima, ne more privoščiti. Še imamo razlike med kmetom in delavcem, čeprav skuša naš družbeni red razliko odpraviti. To potrjuje na primer uveljavljanje zdravstvenega, socialnega in starostnega zavarovanja kmetov itd. Enakopravnost prodira z nesluteno naglico! Zemlja mora biti obdelana. Dati mora več kot doslej. Deagrarizacija ne sme doseži tiste stopnje, ki bi povzročila pomanjkanje hrane. Človeštvo namreč tarejo danes trije osnovni problemi: pomanjkanje energetike, surovin in hrane. Za slednjo je osnovni pogoj kmetijska zemlja. Tako kot smo jo doslej uničevali, je v prihodnje ne bomo smeli več. V kranjski občini smo deset let nazaj vsako leto izgubili približno 50 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč. Zaradi tega smo letno spitali na primer 100 glav goveje živine manj. Po demografski statistiki pa se nataliteta prebivalstva hitro dviga. In s tem v zvezi tudi potrebe po hrani. Kljub ogromnim spremembam, dosežkom in napredku kmetijstva se človeštvo približuje tisti gornji meji potrošnje prehrambenih dobrin, kateri kmetijska proizvodnja ne bo kos. Umna raba kmetijskih zemljišč je zato osnova in še bolj pomembno zakonsko določilo, da mora biti sleherni košček zemlje obdelan. Glede obdelanosti zemlje imamo še velike rezerve. Morda v Sloveniji ne tolikšne kot v drugih republikah in pokrajinah. Te rezerve moramo uporabiti v vsem jugoslovanskem prostoru. Izračunali so, da bi se v Jugoslaviji lahko preživelo najmanj še enkrat toliko ljudi. Pravice do razpolaganja s kmetijskimi zemljišči izhajajo iz dela delavcev v kmetijskih organizacijah in iz dela zaposlenih na kmetiji. Tako pravi ustava. Ruši se lastninski patriarhalni (star, domač) model kmečke družine. Vsi zaposleni na kmetiji dobivajo pravice, ki pripadajo kmetu po ustavi. Za kmečko ženo je to velik preobrat. Ne more in ne sme biti več zapostavljena. Je 4 GLAS Torek — 30. julija 1974 enakopravna v vseh odločanjih, ki izvirajo iz njenega dela na kmetiji. Danes kmet vidi izhod le v večji proizvodnji in vnovčenju svojih pridelkov, ne pa več toliko v lastnini, ki pa je zagotovljena le toliko, kolikor jo z lastnim delom vključuje v svoj proizvodni program. Agrarna struktura (zgradba, sestava) in njeno spreminjanje v naslednjem obdobju je temeljna zahteva. V sami kmetijsko zemljiški in dedovalni politiki leta nazaj ugotavljamo, da je vzporedno z razslo-jevanjem kmečkega prebivalstva v kmečko delavsko in čisto delavsko močno narasla razdrobljenost zemljišč. Iz zemljiščnih katastrov je videti, koliko novih parcel je nastalo. Razdrobljenost zemljišč pa, kot je znano, ne more dati večjih dosežkov v kmetijsko tržni proizvodnji. Novi zakoni zato dovoljujejo arondacije in komasacije tudi zasebnemu kmetu! Povojni izgradnji težke in lahke industrije je tudi kmetijstvo prispevalo svoj delež. Kranjsko občino danes štejemo med industrijske. Čistega kmečkega prebivalstva ima le 9 %, medtem ko je dosti večji odstotek mešanih kmečko delavskih družin. Pomemben delej£ v kmetijski blagovni proizvodnji nedvomno ustvarja zasebni sektor kmetijstva. Prek 80 % kmetijskih zemljišč je v rokah kmetov. Tržnih viškov ima kranjska občina: 1,8 milijona kg mesa, kar predstavlja 92 % potrebe po mesu, 10 milijonov litrov mleka, 13 milijonov kg krompirja itd. Razen tega krije ves jugoslovanski prostor s semenskim krompirjem. V sestavku želim odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja: — kaj se z novima zakonoma uvaja, — kdo bo po novem lahko kupil kmetijsko zemljišče, — kolikšna (po obsegu) mora biti kmetija, da pridobi položaj zaščitene kmetije, — kakšen je pogoj, da si pridobi občan status (položaj) kmeta, — kdo lahko deduje kmetijsko zemljišče, — kdo lahko deduje kmetijo. — kakšni so dedni deleži ostalih dedičev. KDO JE KMET IN KDO LAHKO KUPI ALI ZAKUPI KMETIJSKO ZEMLJO? Osnova je določena že v prvi ustavi SFRJ z besedami »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Z uvedbo samoupravljanja in delitve po delu se odnos kmetijskega proizvajalca ne glede kje dela, do zemlje spreminja. Kmetje, posebno mladi, ki delajo v kmetijstvu, vidijo prihodnost na zemlji le takrat, ko dosežejo dohodek kot delavec v industriji. Načelo »enako delo — enako plačilo« prodira v sleherno zavest, tako tudi v zavest kmečkega delavca, ki sicer ni v delovnem razmerju, lahko pa ga uveljavi prek kooperacijskih odnosov z organizacijo združenega dela — zadrugo ali kombinatom. To mu omogoča nova ustava. Tako postaja zemlja sredstvo za pridobivanje dobrin v . širšem pomenu. Vredna je toliko, kolikor iz nje dobimo! Ne DO pa v bodoče predstavljala »zlato rezervo« ali naložen kapital iz presežnega dela nekaterih občanov. Tak način bi socialno razlikovanje razbohotil! Iz leta v leto bi bilo več zemlje v rokah nekmetov, ustvarjali bi se tako imenovani »vi-ničarski odnosi«, katere pa naš družbeni sistem odklanja. Cilj nove zemljiške in de-dovalne politike je, da bo sleherni košček zemlje obdelan. Kdor hoče zemljo obdelovati z lastnim delom, je kmet. Pojem kmeta je zelo široko orisan v 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako se upošteva za kmeta občana, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, živi stalno v kraju, kjer je to kmetijsko zemljišče, ali tudi ne (v tem primeru odloči za kmetijstvo pristojni organ občine), s kmetijsko proizvodnjo ustvarja pomemben dohodek, NOVA POLITIKA DEDOVANJA Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij prekinja približno 150-letno tradicijo pravnega urejanja dedovanja kmetij pri nas. Osnovno načelo tega zakona je omejitev prehoda kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, preprečitev drobitve kmetij kot kmetijskih gospodarskih enot in omogočanje' prevzema kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne. obremenjujejo. Namen tega zakona je dvojen. S tem zakonom se ustvarjajo možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč in pogoji za krepitev proizvodnega sodelovanja med kmeti in organizacijami združenega dela. Kako škodljiva je deljivost kmetij, pravi že star slovenski pregovor: »Hiša razdeljena razpada kot zapuščena.« Občinska skupščina bo s svojim Star veznik Drl skladbe Raduvan Gobec Pnmirje-vanje Orodje za piljenje Jez. nasip Telesno vzgojno 1..IV. KopaH-Ilelgiji SmuCi Am,r Velikani . Tine Orel Kr.j na Dugem otoku Kip German-akiorel Latinski Navdušeno«, zavzetje Izstrelek Post scriptum Ar. Slovea. ugled Tovarna »Kropi Predstojnik samo- Ljudska Indij Idarec Izdelki drama-likov Kecept. recipe It. družina izdel. glasbil Žveplo, sulfur NAGRADNI KUPON Rešitev (geslo ob strani pod sliko!): Mali Niko Kalij Vršilec dolžnosti Zano«. polet Kocni dveh kolesih Sladkovodna riba Kem. ■liani (CD Na-migljaj > H..I-gariji prikuht- Naslo> r: ............................................................ Breaiaec v',r 4 1 Za reševalce križanke rezpisuje uredništvo 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4.—10. nagrada 50 din Za udeležbo pri žrebanju zadostuje, če pošljete izpolnjen nagradni kupon (lahko nalepljen na dopisnici) do torka, 6. avgusta 1974, na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako NAGRADNI KUPON. Najprej nogometaši Prireditve ob 5. avgustu, prazniku tržiške občine, so se začele včeraj z mladinskim in pionirskim prvenstvom v nogometu, katerega glavna organizatorja sta nogometni klub Tržič in temeljna telesnokulturna skupnost. Mladinsko in pionirsko prvenstvo Tržiča v nogometu bo končano jutri. Praznovanje se bo nadaljevalo v petek, 2. avgusta. Ob 18. uri bodo v paviljonu NOB odprli razstavi ob 20. obletnici delovanja Združenja šoferjev in avtomehanikov Tržič. Razstava bo odprta do 5. avgusta in ima tudi republiški pomen. Ob isti uri se bo začel na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah šahovski brzopotezni turnir, zvečer ob 20. uri pa bo 3. nočni tek po ulicah Tržiča, ki ga organizira komisija za šport pri občinski konferenci ZMS. Medtem ko so na preteklih tekmovanjih nastopale le ekipe v štafetnem teku, je letos na sporedu tudi tek posameznikov, kar je prijetna novost. O prireditvah, ki se bodo zvrstile v prihodnjih dneh, bomo poročali v petkovi številki. -jk Hotel Grad Podvin, kije sicer vedno dobro obiskan in kjer imajo med drugim tudi igrišče za mali golf, je tik pred začetkom letošnje glavne sezone dobil še en vabljiv rekreacijski objekt. Od srede junija imajo v plavalnem bazenu ogrevano vodo. Uredili pa so tudi čistilne naprave. V prihodnje pa nameravajo zgraditi še en pokrit plavalni bazen. — A. Z. — Foto: F. Perdan V soboto v Kokro, na Čemšenik, Potoško goro in Jakoba bus« pripeljal v Kranj. V soboto, 3. avgusta, je na sporedu že drugi izlet. Avtobus bo popotnike popeljal do Kokre, od koder bodo krenili na Čemšenik, Potoško goro in Sv. Jakob nad Preddvorom. Od tod pa v dolino, kjer jih bo spet čakal avtobus. Sobotni izlet ni zahteven, zato se ga lahko udeleže tudi otroci. Obetaven začetek akcije »Kranjčani hodijo v gore« kaže, da je akcija PD in TTKS upravičena! j Sobotni prvi »planinski avtobus«, ki sta ga organizirala Planinsko društvo Kranj in komisija za šport in rekreacijo pri temeljni telesnokul-turni skupnosti Kranj z željo, da bi še več Kranjčanov zahajalo v gore, je dobro uspel. V Kranju je zjutraj pričakalo Creinin avtobus prek 40 planincev, v Bašlju pa se je skupini pridružilo še 20 planincev. Izletniki so se povzpeli na Kališče, večina pa je obiskala še vrh Storžiča. Proti večeru je planince »planinski avto- UGODEN NAKUP LETNE OBUTVE PO ZNIŽANIH CENAH < TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 98