Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč-
no
Leto izhajanja: XVI
glasilo delavcev tosame S
Umrl
je
tovariš
TITO
BEOGRAD, 4. maja (Tanjug) — Danes ob 18. uri sta predsedstvo CK ZKJ v imenu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije, na seji obeh predsedstev sprejeli ob smrti predsednika republike in predsednika Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita naslednji razglas:
Delavskemu razredu, delovnim ljudem in občanom, narodom in narodnostim Socialistične federativne republike Jugoslavije UMRL JE TOVARIŠ TITO.
Dne 4. maja 1980 leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženeih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Huda bolečina in globoka žalost pretresata delavski razred, narode in narodnosti nase države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, Intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
TITO je pojem in simbol socialistične Jugoslavije
V	tem težkem trenutku, ko je zastalo ljubeče in junaško srce našega dragega tov. Tita, največjega sina narodov in narodnosti socialistične Jugoslavije, ne moremo do potankosti dojeti te krute resnice.
V	srcu slehernega našega delavca, kmeta, mladinca, pionirja, delovnega človeka in občana in tudi v srcu naj mlajših je bil košček prostora, kjer je gorela ljubezen in sreča, kjer se je Titova misel in vizija plamenila, kjer se je porajalo novo in novo spoznanje o lepši in srečnejši prihodnosti vseh
narodov in narodnosti Jugoslavije in sveta. Veličina Titovega prispevka v ta prostorček sreče je neizmerljiva, zato je tudi težko dojeti vso težo nenadne izgube in poslednjega slovesa.
Tito je pojem in simbol naše nove socialistične Jugoslavije, pojem in simbol miru pa je postal tudi v današnjem razrvanem svetu. V tem trenutku bolečine je najpomembnejše to, kar je sam hotel: nikoli ustaviti lepega, srečnega toka izgradnje naše samoupravne socialistične Jugoslavije in niko-
li pozabiti na pridobitve revolucije in narodnoosvobodilnega boja.
Ob težkih trenutkih pred in med revolucijo ter v povojnih časih je dajal vsem delovnim ljudem Jugoslavije moč in vzpodbudo, tako moč, da smo lahko vedno in povsod zmagovali. Ob težkih zmagah smo mu obljubljali še večje zmage, ob veselju smo kovali nove načrte in zaupali njegovi viziji o prihodnosti.
Ob vsakem njegovem rojstnem dnevu smo se hoteli spomniti nje; govih neprecenljivih zaslug. Hoteli smo mu stisniti roko, se mu zahvaliti. Vesel je bil, a to veselje je znal deliti z vsemi delovnimi ljudmi in občani, predvsem pa z mladino. Vse, kar je bilo njegovo je razdajal drugim; tudi svoj rojstni dan je dal mlademu rodu, v katerega Je neomajno veroval in mu tudi zaupal.
S Titovim imenom je najtesneje povezan preporod narodov m narodnosti Jugoslavije, pod njegovim vodstvom je dobila komunistična partija Jugoslavije novo vsebino, ki se je v težkih časih narodno osvobodilnega boja in ljudske revolucije tudi uresničila. Revolucija pa ni bila končana z narodnoosvobodilnim bojem, revolucijo je vodil Tito še tudi v povojnem obdobju.
Skupaj z delovnimi ljudmi in vso komunistično partijo se je zoperstavil napadom INFORMBlRtJ-JA in ponovno dokazal, da ni mogoče uničiti ljudi in narodov, ki so se v krvavem boju dokopali do svobode in enakopravnosti.
Tito in jugoslovanski voditelji so vedeli, da je potrebno delovnemu človeku dati tudi moč odločanja v konkretni sredini, v kateri dela. Uvedba delavskega samoupravljanja in velik družbeni ter gospodarski napredek nekdaj nerazvite dežele, je pod Titovim vodstvom šel s silovitim korakom nevzdržno naprej. Tega ni moč ustaviti. Naše bogastvo v rudnikih, gozdovih in na poljih je stokratno oplemeniteno z bogastvom v našm tovarnah, to pa je malenkostno, če ga primerjamo z bogastvom našega revolucionarnega jugoslovanskega človeka, ki je sledil Titovi misli.
Naš človek: delavec, kmet, mladinec, pionir je bil prežet z bratstvom in enotnostjo, ki tudi danes ostaja bistvo naše družbene biti,
(nadaljevanje na 3. strani)
(nadaljevanje s predhodne strani)
Tito je pojem in simbol
SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
saJ jo je ugradil v ljudi tov. Tito. To bratstvo in enotnost morajo razvijati in negovati, kajti to pomeni iudi zagotovilo za miren razvoj v Prihodnosti.
Razvoj samoupravnih družbenih odnosov je v polnem teku. Tega ni •nožno skreniti niti v levo niti v desno, kajti z njim je povezana na-šn sreča in naša prihodnost, z njim smo povezani, saj ko več proizva-jamo, ko se veselimo in kujemo nove načrte na vseh področjih druž-benega življenja, uresničujemo tisto, kar je vedno pred nas postavljal tovariš Tito.
S Titovim imenom smo bili posebno trdno povezani med narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo- 2 njegovim imenom na ustih so umirali mnogi borci in pregnan-c*. ker so verovali v lepšo prihodnost in svobodo. Tudi danes, ko 8a ni več, ko se ne bomo več srečevali z njim, ko smo ga izgubili, bomo branili in čuvali tisto najsvetejše, svobodo in neodvisnost, lito nam je pokazal pot, učil nas Je herojstva in tudi to, kako je treba braniti in čuvati vse pridobitve narodnoosvobodilnega boja, revolu-c'je in povojne socialistične gradit-ve nove Jugoslavije.
Titovo sporočilo, da je imel de-avski razred Jugoslavije z zvezo °munistov na čelu vselej in ob vseh preizkušnjah dovolj moči, da Je vztrajal na poti samoupravnega socialističnega razvoja in izgradnje, ni samo sporočilo vsem delovnim
ljudem in občanom Jugoslavije, ampak je tudi sporočilo celotnemu svetu, v katerem je tov. Tito imel najvidnejšo vlogo kot vizionar in borec v politiki neuvrščenih držav in narodov.
Poklonimo se spominu velikega in junaškega očeta socialistične Jugoslavije, tovarišu Titu. Krvaveča srca in solzne oči nas vse zavezujejo, da bomo nadaljevali njegovo pot — pot svobode, enotnosti in sreče, pot po kateri moramo hoditi močni in združeni v samoupravni socialistični Jugoslaviji.
Naj v nas trajno živi Titov duh svobode in bratstva med narodi in narodnostmi Jugoslavije in narodi vsega sveta!
Slava revolucionarju in heroju tovarišu Titu!
Delavci Tovarne sanitetnega materiala Domžale smo ob smrti predsednika TITA poslali predsedstvu Socialistične federativne republike Jugoslavije, Centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, Predsedstvu Socialistične republike Slovenije in Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije, žalno brzojavko, v kateri je zapisano:
»Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega predsednika Josipa Broza Tita, vam delavci Tovarne sanitetnega materiala Domžale izrekamo globoko, iskreno sožalje.
Z bolečino v srcu smo sprejeli vest, da je delavski razred Jugoslavije in celega sveta izgubil svojega velikega vizionarja, borca za pravice delavcev in najpomembnejšega tvorca našega samoupravnega socialističnega sistema. Tovariš TITO je vse svoje življenje posvetil borbi za naš skupni boljši jutri, za mir med narodi sveta, za uresničitev ciljev delavskega razreda in ni poznal počitka vse do dneva, ko smo izvedeli, da ga ni več med nami.
Tovariša TITA ni več, toda njegovo delo živi in bo živelo med nami in ob tej priliki delavci Tovarne sanitetnega materiala obljubljamo, da bomo z vsem srcem nadaljevali TITOVO POT.
Vir, 5. maja 1980.
Voliive v samoupravne organe
Dne 11. 4. 1980 smo v TOSAMI imeli volitve v samoupravne organe, ker je mandat dosedanjim delegatom potekel.
Volitve so v celoti uspele, saj so vsi predlagani kandidati dobili potrebno število glasov.
V	TOZD Saniteta je od 665 volilnih upravičencev glasovalo 555 delavcev, potrebna večina pa je bila 333.
V	TOZD Filtri je glasovalo 79 od 86 volilnih upravičencev. Potrebna večina je bila 44 glasov.
V	DSSŠ je glasovalo 216 od 269 volilnih upravičenev. Potrebna večina je bila 135 glasov.
Dne 18. 4. 1980 je bila zaključna seja vseh samoupravnih organov.
V	svoji mandatni dobi so imeli stari samoupravni organi skupno 255 sej, na katerih so sprejeli skupno 1199 sklepov. Od tega je imel SDS 28 sej, sprejel pa je 179 sklepov. DS TOZD Saniteta je na 30 sejah sprejel 141 sklepov, DS TOZD Fitlri je na 40 sejah sprejel 189 sklepov, DS DSSS pa na 38 sejah 240 sklepov.
Odbori delavskih kontrol so imeli 13 sej, sprejeli pa so 26 sklepov.
Odbor za splošne zadeve je imel 21 sej, kjer je sprejel 120 sklepov, Gospodarski odbor je na 35 sejah sprejel 116 sklepov, Poslovni odbor na 24 sejah 89 sklepov, Komisija za delovna razmerja na 16 sejah 120 sklepov in Komisija za nagrajevanje na 27 sejah 103 sklepe. Disciplinska komisija je imela 7 sej.
Dne 23. 4. 1980 so bile prve seje novoizvoljenih organov in sicer Samoupravnih delavskih kontrol, kjer so potrdili delegate in izvolili na predlog OO sindikata predsednike in namestnike.
V	Odboru samoupravne delavske kontrole TOZD Saniteta je bil
Saniteta: Alojz JUDEŽ
za predsednika izvoljen tov. Judež Alojz, za namestnika pa tov. Pre-lovšek Mimi. Ostali člani pa so še:
1.	Bevc Peter
2.	Drešar Pavla
J. Kosmatin Neva
V	Odboru SDK TOZD Filtri je bila za predsednika izvoljena tov. Kodba Fani, za namestnika pa tov. Hrovat Vida. Ostali člani pa so še:
1.	Kovač Dragi
2.	Kerč Štefka
3.	Zarnik Anton
V	Odboru SDK DSSS je bil za predsednika izvoljen tov. Kosirnik Franci, za namestnika pa tov. Deisinger Štefka. Ostali člani pa so še:
1.	Brodar Jože
2.	Jeretina Franc
3.	Juvan Mara
Predsednik odbora SDK DSSS: Franc KOSIRNIK
V Odboru skupne SDK je bil za predsednika izvoljen tov. Svetlin Janez, za namestnika pa tov. Trlep Majda. Ostali člani pa so še:
1.	Breznik Olga
2.	Hribar Lojzka
3.	Klopčič Slavko
Predsednik odbora skupne SDK: Janez SVETLIN
4.	Žebovec Olga
5.	Andrej ka Miha
6.	Grajzer Vera
7.	Primožič Vlasta
Dne 24. 4. 1980 je bila ob 7.00 uri prva seja novoizvoljenega delavskega sveta DSSS. Na predlog sindikata je bila za predsednika soglasno izvoljena tov. Berlec Vladka, za namestnika pa tov. Kerč Miha. Ostali člani pa so še:
1.	Blatnik Brane
2.	Kern Stane
3.	Kos Martin
4.	Paštebar Marjan
5.	Slapar Marjan
6.	Urbanija Marija
7.	Urbanija Martina
Ob 13.30 je bila prva seja novoizvoljenega delavskega sveta TOZD Saniteta, kjer je bil za predsednika izvoljen tov. Gorenc Vojko, za namestnika pa tov. Kerč Janez. Ostali člani pa so še:
1.	Andrejka Andrej
2.	Cerar Ivi
3.	Cerar Valentina
4.	Florjančič Vasilija 5- Jančar Ivanka
6.	Kasagič Alojzija
7.	Klopčič Nada
8.	Klopčič Srečo
9.	Kerč Mihaela JO. Kveder Nika JI- Pirnat Ivanka
Prašnikar Tone '3. Štiftar Anuška
Predsednik DS v TOZD Saniteta: Vojko GORENC
Delavski svet TOZD Saniteta je ■nienoval tudi svoje izvršilne orga-ne. in sicer Poslovni odbor in Komisijo za delovna razmerja.
V Poslovni odbor so imenovani naslednji delegati:
J' Djuraševič Rajko
2-	Grošelj Angelca
3-	Kern Danica JJ- Kuhar Danica 3- Kovič Janez
Oražem Jože '• Stupica Franc
. V Komisijo za delovna razmer-■)a pa so imenovani naslednji de-egati:
'• Brodar Franc f Cerar Jerca 3- Kremič Joži JJ- Križnar Tatjana “■ Kurnik Dragica Pirnat Mimi '• Gornik Franc
11.	Kerč Olga
12.	Dolgan Dušan
13.	Zajc Silva
Predsednik SDS: Viljem DOLENC
SDS je na prvi seji imenoval tudi svoje izvršilne organe in sicer:
I.	Odbor za splošne zadeve
1.	Dimič Peter
2.	Križnar Peter
4.	Milič Ivanka
3.	Koprivnikar Rozka
5.	Pervinšek Anton
6.	Pančur Majda
7.	Stopar Marija
8.	Strehar Zvonka
9.	Vodlan Srečo
II.	Gospodarski odbor
1.	Hrovat Marija
2.	Jeretina Olga
3.	Merkužič Danica
4.	Mihelčič Ivan
5.	Rozman Štefan
6.	Urbanija Irena
7.	Volmajer Marinka
8.	Strmšek Jernej
9.	Zupančič Miran
III.	Komisija za nagrajevanje
1.	Cerar Ivan
2.	Kerč Helena
3.	Murn Maruša
4.	Novak Franc
5.	Pižmoht Janez
6.	Strmšek Antonija
7.	Tomažič Stane
Prav tako je bila ob 13.30 dne 24. 4. 1980 prva seja novoizvoljene-J=a Skupnega delavskega sveta. Za Predsednika je bil izvoljen tov. Dojene Viljem, za namestnika pa tov. Štempihar Majda. Ostali člani pa so še:
Juhant Franc
2-	Marn Marija
3-	Mislej Antonija
4-	Osolin Franc
5-	Svetlin Marja Svetlin Vinko
7- Urbanija Vera Jarc Mojca
9. Osvirk tinca 10- Tič Jože
IV.	Komisija za iznajditeljstvo
1.	Anzi Friderik
2.	Domitrovič Vanda
3.	Gaberšek Viktor
4.	Murn Maruša
5.	Pavlič Andrej
Dne 29. 4. 1980 je bila prva seja novoizvoljenega DS TOZD Filtri. Za predsednika je bil izvoljen tov. Limoni Janez, za namestnika pa tov. Kebert Cveta. Ostali člani pa so še:
1.	Baloh Zorislava
2.	Bernot Rozka
3.	Grošelj Majda
4.	Jelnikar Terezija
5.	Narobe Vera
6.	Ručigaj Olga
7.	Volčini Jelka
Predsednik DS v TOZD Filtri: Janez LIMONI
Dne 28. 4. 1980 so bili tudi zbori delovnih ljudi, kjer smo izvolili nove predsednike in njihove namestnike. To so:
TOZD SANITETA
Zbor št. 1 — Peterka Ani
—	predsednik
— Klančar Valentin
—	namestnik
Zbor št. 2 — Svetlin Marjan
—	predsednik — Kos Franc
—	namestnik
Zbor št. 3 — Oražem Marjan
—	predsednik — Kovič Janez
—	namestnik
Zbor št. 4 — Jenko Metka
—	predsednik — Štrukelj Stane
—	namestnik
Zbor št. 5 — Piliček Olga
—	predsednik — Jančik Tončka
—	namestnik
Zbor št. 6 — Merkužič Marjan
—	predsednik — Arnuš Betka
—	namestnik
Zbor št. 7 — Pungerčar Marjeta
—	predsednik — Berdajs Franc
—	namestnik
TOZD FILTRI
Zbor št. 8 — Kočar Peter
—	predsednik — Pavlič Zofka
—	namestnik
DSSS
Zbor št. 11 — Drolc Ivan
—	predsednik — Drčar Milan
—	namestnik
(nadaljevanje na 6. strani)
(nadaljevanje s 5. strani)
Zbor št. 12 — Kralj Antonija, dipl. ing.
—	predsednik — Jamšek Franc
—	namestnik
Zbor št. 13 — Arnuš Franc
—	predsednik
— Dolgan Majda, oec.
—	namestnik
Dne 28. 4. 1980 je imel svojo prvo sejo Odbor za splošne zadeve. Na njem so izvolili predsednika, ki
Gospodarjenje
TOZD Saniteta
Proizvodnja
V obdobju januar — marec smo delež letnega plana v TOZD Saniteta dosegli v višini 101 %. Sorazmerno nizek preseg plana v tem obdobju je nastal zaradi motenj v preskrbi z reprodukcijskim materialom v oddelkih mikalnice (98 %), sanitetne konfekcije (99 °/o) in oddelek otroške konfekcije (102 %).
Velik preseg plana smo dosegli pri tkanih in elastičnih ovojih ter grupi ostalo, delno pa tudi pri grupi konfekcionirana vata. Vzroki so predvsem v povečanih prodajnih možnostih za omenjene skupine izdelkov.
Najslabše doseganje plana smo dosegli pri skupinah izdelkov: obliži (67 %), rezani ovoji in blago (93 %), vložki in plenice za 1 x uporabo (94 o/o) in konfekcionirana gaza (97 °/o). Zaradi motenj v redni dobavi capsicuma na platnu in fla-neli (uvoz iz NDR) in micropora (uvoz iz Švice) je omenjena skupina izdelkov znatno pod deležem letnega plana. Vsled težav pri dobavi surovin za sadrona ovoje (uvoz ZRN) in delno zaradi pomanjkanja surovih tkanin je grupi izdelkov rezani ovoji in blago slabo dosežen plan. Tudi izpad proizvodnje mblnv plenic in vložkov gre v največji meri na račun pomanjkanja celuloze v omenjenem obdobju. Zaradi pomanjkanja gumbov — priti-skačev smo morali v otroški konfekciji v januarju in februarju delno preusmeriti proizvodnjo na druge artikle.
Skupno ocenjujemo, da je izpad proizvodnje zaradi motenj pri nabavi reprodukcijskih materialov v višini okoli 7.000.000 din. Poleg omenjenih problemov so se pojavljale občasne motnje v proizvodnji zaradi vzrokov, predvsem pomanjkanje tkanin, slabo izkoriščanje strojev in slabo vzdrževanje strojev.
Oddelki, ki proizvajajo polizdelke so z izjemo vlaknovinskega od-
je tov. Vodlan Srečo, njegov namestnik pa je tov. Milič Ivanka. Člani Odbora za splošne zadeve volijo izmed sebe tričlansko Komisijo za družbeni standard, ki jo sestavljajo:
iz TOZD Filtri
—	Pervinšek Anton
izi TOZD Saniteta
—	Koprivnikar Rozka
iz DSSS
—	Strehar Zvonka
M. Lubinič
v I. tromesečju
delka plan izpolnili. V vlaknovin-skem oddelku smo v tem času zamenjali napravo za impregniranje koprene, s katero naj bi firma Her-geth zadostila pogoje za prevzem linije. Po dosedanjih izkušnjah z novo napravo lahko zaključimo, da linija še ni primerna za prevzem. Vsekakor bo potrebno s firmo Her-geth čimpreje razčistiti nastalo situacijo, saj bomo morali v nasprotnem primeru spremeniti gospodarski načrt in preklicati dogovore v zvezi z dobavo vlaknovine zunanjim kupcem.
Produktivnost:
V tem obdobju ugotavljamo sledečo produktivnost v primerjavi z istim obdobjem lani:
— tkalnica ovojev — 111; tkalnica širokih tkanin — 125; belilnica — 105; vlakno vinski oddelek — 84; mi-kalnica — 96; konfekcija I. — 105; konfekcija II. — 111; TOZD Saniteta — 101; DO Tosama — 97.
Z namenom, da povečamo produktivnost; je TRS v povezavi z ostalimi dokončno realiziral prestavitev mikalnikov za izdelavo Vir
vložkov z eno linijo. S to spremembo in s prehodom na vrečke za preklop smo zmanjšali zasedbo za 4 delavke v primerjavi z letom 19(z-Podobne tehnološke spremembe m morali nadaljevati tudi pri ostalin artiklih.
Vključevanje novih kapacitet v proizvodnjo:
V prvem tromesečju se je izvedla največja letošnja investicija v TOZD Saniteta in sicer se je uspešno izvršila montaža in preizkusna proizvodnja linije za hlačne plenice. Končni znesek investicije se ni znan, do 31. 3. 1980 pa je bilo
za nakup linije namenjeno
10.897.885 din.
Prvi rezultati poizkusne proizvodnje kažejo, da bo to zelo pomembna pridobitev, saj je linija viso-koproduktivna in obratuje brez večjih motenj. Z redno proizvodnjo smo pričeli konec aprila. V tem času smo pričeli tudi z poizkusno proizvodnjo posteljnih predlog >u z redno proizvodnjo jasmin blazinic.
S tem se je končalo obdobje intenzivnega investiranja v TOZD Saniteta, kar pomeni, da bo potreo-no večjo proizvodnjo ustvarjati z boljšim izkoriščanjem strojev.
Nabava:
Oskrba z reprodukcijskim materialom, se je z izvajanjem uravnoteženja zunanjetrgovinske bilance znatno poslabšala, ker je večina naših dobaviteljev prav tako vezana na uvoj surovin. Zaradi tega moramo še v naprej računati s slabšo preskrbljenostjo z domačimi m tujimi surovinami ter z zahtevami po deviznem pokrivanju vseh uvoženih substanc v reprodukcijskem
materialu.
(nadaljevanje na 7. strani)
(nadaljevaje s 6. strani) Gospodarjenje v I. tromesečju Problem oskrbe s surovinami je torej izredno pereč in nam nare-kuje pospešeno izvajanje stabilizacijskega programa, kjer so nakazani ustrezni ukrepi.
Prodaja:
Na področju prodaje izdelkov na domačem tržišču smo zabeležili veliko povpraševanje, kar nam Je omogočilo, da smo prodali vse zaloge in dosegli 10 % večjo realizacijo kot smo planirali. Potrebe !rga se sicer v zadnjem času umirjajo, vendar ne pričakujemo težave zaradi slabše prodaje, ker moramo veliko naših izdelkov izvoziti na konvertibilno področje. Spričo navedenega lahko zaključimo, na so gospodarska gibanja za prodajo na domačem tržišču ugodna tn da je predvsem od količinske Proizvodnje odvisna višina prodaje. Zato moramo s prodajno službo pregledati možnosti povečanja Proizvodnje za domače tržišče.
Uvoz — izvoz:
. Uvozno — izvozna gibanja dajejo osnovni ton gospodarskim ukrepom v letu 198U. Rezultati, ki jih Je dosegla TOZD Saniteta v prvem tromesečju še niso zadovoljivi, če Jih primerjamo z zahtevami, ki jih narekuje položaj na tem področju v SR Sloveniji. Uvoz je namreč har za 53 % večji kot v enakem obdobju lani, tako da je pokrivanje uvoza z izvozom le 60,5 %. Objektivno pa moramo računati, da bo potrebno doseči pokrivanje naj-njanj 100 %. Vzroke za navedeni visok porast uvoza vidimo predvsem v pospešeni proizvodnji in v dejstvu, da smo bili koncem leta Povsem brez zalog. Zato smo mo-rali v začetku leta pridobiti nekaj rnateriala tudi za neobhodne zaloge.
Istočasno moramo podčrtati tudi izvozna prizadevanja, saj smo izvozili več kot štirikrat več kot v enakem lanskem obdobju in s tem skoraj dosegli planirano vrednost. Vrednost izvoza znaša 395.893 ameriških dolarjev, kar predstavlja dobro osnovo za uravnoteženje na-Se zunanjetrgovinski bilance. Ponovno moramo opozoriti, da je po-S°j za večji izvoj predvsem boljša kvaliteta izdelkov, ki jih izvažamo. v zvezi s tem je pomembno, da Se čimprej vsi zavemo, da brez izvoza ne bomo mogli proizvajati v zdajšnem obsegu in da zmanjševa-njep roizvodnje pomeni tudi zmanj-sanje dohodka in osebnih dohodkov.
finančni rezultati:
Doseženi finančni rezultati so ta n uS°dni- saj smo dosegli za I /o večji dohodek kot v enakem •niškem obdobju in s tem presegli plan za 11 %. V precejšnji meri
.	--	vu. v	incii
Je na rezultate vplivala za 22 mili-
jonov večja prodaja kot je vrednost proizvodnje, opazen pa je tudi manjši porast porabljenih sredstev kot je planiran, ker še niso nastopile vse pričakovane podražitve, opaža pa se tudi vpliv nagrajevanja po kriteriju »stroški«, saj se porabi produkcijskega materiala posveča vse večja skrb.
Prognoza za naslednja obdobja ni obetavna, saj pričakujemo motnje v oskrbi z materiali, zmanjšan dohodek vsled povečanega izvoza in porast cen reprodukcijskemu materialu ter energiji. Ugodne finančne rezultate bomo obdržali, če bomo skrajno gospodarno ravnali v vseh delih procesa poslovanja in z varčevanjem ter porastom produktivnosti nadomestili izpadli dohodek zaradi objektivnih gospodarskih težav v katerih se nahajamo.
Zaposleni:
V TOZD Saniteta je bilo v I. tromesečju zaposleno povprečno 667 delavcev, kar je za 1,6 °/o več kot v enakem obdobju lani. Izraba delovnega časa je bila ugodna, saj je bilo opravljenih 82,6 % od možnega števila delovnih dni — v lanskem obdobju pa le 80,9. Bolniška odsotnost se je znižala z 11,1 °/o na 9,2 °/o.
Postopoma se izboljšujejo tudi razmere pri varstvu na delu, saj v tem obdobju ni bilo hujše nesreče. Pred realizacijo so nekateri posegi, ki bodo odpravili pomanjkljivosti iz preteklih obdobij. Prav tako se redno izvajajo tudi zdravstveni pregledi.
Osebni dohodki:
Povprečni neto osebni dohodki so v obdobju I. — III. znašali: v Saniteti 6.740,— din, pri Filtrih 6.744,— din, v DSSS 9.441,— din, v Delovni organizaciji 7.461,— din. Glede na izplačane osebne dohodke v enakem lanskem obdobju so letošnji za 22 % višji. Porast živ-Ijenskih stroškov v tem obdobju
znaša 23 %, kar pomeni, da imamo zaenkrat še zagotovljene skoraj enake realne osebne dohodke kot v preteklem letu.
Ob tem pa moramo opozoriti na določila Dogovora o uresmčevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, kjer je dogovorjeno, da je višina osebnih dohodkov odvisna od rasti dohodka (25 % počasneje) od doseženih povprečnih OD v letu 1979 in izvoza. Letošnja višina osebnih dohodkov je torej odvisna od naše uspešnosti poslovanja. Zato se moramo prizadevati za vsak prihranjeni ali porabljeni dinar.
Zaključek:
Letošnje rezultate moramo presojati predvsem z vidika, kako smo uspeli usmeriti naše poslovanje v stabilizacijska gibanja, ki jih izvaja naaš družba. Največji dosežek smo dosegli pri povečanju izvoza. Kljub štirikratnemu povečanju, pa je izvoz še vedno manjši od uvoza. Zato bo v prihodnje potrebno dosledno izvajati ukrepe, ki so predvideni v stabilizacijskem programu.
Proizvodnja in produktivnost sta porastli po stopnji 1 — 2 °/o, kar je relativno majhen porast. Za povečanje proizvodnje in produktivnosti je potrebna predvsem popolna oskrbljenost z reprodukcijskim materialom. V prihodnje bo potrebno zato več naporov posvetiti analiziranju nabavnega trga in povezovanju z dobavitelji, da bi si s tem zagotovili surovine, ki jih vse bolj primanjkuje na našem trgu.
Ker se je končalo obdobje intenzivnega investiranja, se je umirila tudi rast zaposlenosti, kar je tudi pomemben stabilizacijski cilj. Po drugi strani pa to pomenei, da bomo morali razpoložljive kapacitete bolje izkoriščati, če bomo ho-
(nadaljevanje na naslednji strani)
(nadaljevanje s 7. strani) Gospodarjenje v I. tromesečju teli več proizvajati. V ta namen moramo z uporabo lastnega znanja doseči polno pripravljenost kapacitet za proizvodnjo in vso skrb posvetiti kvaliteti izdelkov.
Večji dohodek lahko dosežemo tudi z vsesplošnim varčevanjem. Varčevanje mora postati sestavni del naših vsakdanjih ukrepov tako posameznika kot tudi vseh skupaj, saj bo le tako dosežen uspeh in prihranek, ki se neposredno odraža v dohodku.
Janez Leskovec, dipl. oec.
TOZD Filtri
S planom postavljena predvidevanja, da bo fizični obseg proizvodnje večji kot v letu 1979, se niso uresničila. Plan proizvodnje je dosežen samo s 84,5 % pa tudi indeksa v tabelah, izkazujeta nižjo rast proizvodnje.
Za to obdobje se je združilo več negativnih dejavnikov, ki so vplivali na nedoseganje planskih ciljev.
Zaostrena izvozna uvozna situacija, za TOZD še posebno ostra, ker smo močni pasivci, se je odrazilo v pomanjkanju uvoznega materiala. Zaradi izkoriščene uvozne kvote I. kvartala smo v marcu določen čas ostali brez acetatnega kabla.
Vsi proizvodni plani so bili praktično usmerjeni na količino materialov in sredstev s katerimi smo razpolagali. Iz tabel pri pokrivanju uvoza z izvozom pa je razvidno, da je tudi to merilo gospodarjenja slabo doseženo.
Nerealiziran, oziroma preložen izvoz za to obdobje ni samo zmanjšal za tako količino plana, temveč tudi zmanjšal določen del deviznih sredstev, ki se ustvarjajo za pokrivanje proizvodnje za domače kupce.
Zmanjšanje oziroma nedoseganje postavljenega plana je zahtevalo, da se del zaposlenih premesti v TOZD Saniteto, kjer so v obravnavanem planskem razdobju opravili 4911 ur, katere obračunane po normah vrednostno predstavljajo 1,007 % skupnega prihodka v TOZD-u. Opravljena dela se obračunavajo po ceniku, na podlagi opravljenih faz dela, prihodkovnih odnosov, zato delo med TOZD-oma zaradi neizvedljive evidence ni.
Devizno povezovanje dohodkovno s kupci, se je v tem obdobju postavilo z vso ostrino. Vsem poslovnim partnerjem s katerimi sodelujemo, je bila podana zahteva, da ustrezni del v ceni cigaretnih filtrov devizno krijejo.
Po zadnjih ukrepih SISEOT-a moramo na teh zahtevah vztrajati, saj je stopnja uvoznega materijala v cigaretnih filtrih tako visoka (do 70 °/o), stopnja vezave izvoza z uvozom pa taka, da pri nizkih izvoz-
nih cenah preliv ne omogoča razširjenje proizvodnje, to je oskrba domačega tržišča z uvoznim materij alom.
Dogovori z ostalimi partnerji o deviznem dohodkovnem povezovanju so v teku, vendar so izgledi, da bi dosegli uspešno povezavo z največjimi kupci (Tobačna tovarna Ljubljana, Rovinj) majhni, ker omenjene tovarne niso aktivci in ne ustvarjajo prostih deviznih sredstev.
Porabljena sredstva so dosežena na planirano obdobje I-1II 78,8 % celotni prihodek za to obdobje znaša 85,7 %.
Pozitivna razlika 7,5 v korist zmanjšanja porabljenih sredstev je nastalo zaradi organiziranosti oskrbe za čim racionalnejšo izrabo vseh surovin in pomožnih materijalov. Trdim, da se s stabilizacijskim programom postavljeni cilji s to manjšo porabo sredstev uresničujejo.
V	materialnem poslovanju še ni urejeno poslovanje z zunanjimi partnerji. Dokler ne bomo uredili točen, kvaliteten in kvantiteten prevzem vseh materialov, ki so prevzeti iz strani skladiščnikov in vsako napako reklamirali po predpisanem postopku in v roku zahtevali povračilo, bomo vse malomarnosti v materijalnem poslovanju prenašali na stroške proizvodnih oddelkov.
Za obravnavano obdobje ugotavljamo točno poslovanje med proizvodnjo in skladiščem, ni paše urejen prevzem v skladišču od dobaviteljev. S pravilnikom, ki je v pripravi računamo vse te nepravilnosti odpraviti in urediti poslovanje tudi navzven, do dobaviteljev.
Del dohodka namenjen za financiranje DSSS ni dosežen do planirane višine, kaže da pa na proračunski način finansiranja služb, ko pri 85 % izpolnitvi plana za obdobje, stroški služb niso manjši, oziroma odraz dela in prizadevnosti vseh za vsako ceno doseži planirane rezultate.
V	prizadevanjih za razširitev asortimana in osvojitev novih proizvodov smo v TOZD zavrnili plan dela TRS za leto 1980, ker zastavljenih ciljev ne pokriva s svojim programom dela.
Prodajne cene na domačem tržišču kljub pristanku kupcev niso bile povišane, čeprav je bil opra-višen zahtevek (višje cene acetatnega kabla, triacetina, ovojnega papirja) vložen na Zvezni zavod za cene že v novembru 1979 leta.
Družbena prizadevanja za uravnavo negativne plačilne bilance ne bodo tolerirala in dovoljevala takega poslovanja, ko naj bi namesto 105 % uvoza, pokrivali le s 34,5 °/o z izvozom.
Samo izvozna prizadevanja, ki bodo skupaj z deviznim dohodkovnim povezovanjem pokrila sredstva, potrebna za uvoz, bodo omogočila normalno z Gospodarskim načrtom za leto 1980, predvideno pro-
izvodnjo.
Realizacija na domačem tržišču za obravnavano obdobje je dosežena zadovoljivo v okviru letnih po; godb, vendar pri začrtani poslovni politiki domače tržišče stopa v drugi plan, oziroma bo s strani komercialne službe potrebna določena selekcija kupcev.
Mesečna produktivnost z indeksom 105,9 % kaže na usklajevanje med proizvodnjo TOZD Filtri m Saniteto v vseh primerih, ko zaradi viška delavcev, le ti vršijo usluge raznih del v konfekciji in nai-kalnici.
Odsotnost v prvem četrtletju je nižja v vseh planskih kazalcih, dejanska odsotnost je od planirane nižja za 7 %, tu je iskati tudi vzrok za zmanjšano zaposlovanje.
V obravnavanem obdobju izvršenih investicij ni bilo, v izdelavi je projekt za tehnologijo fiksirnih ovojev (samo tehnologija) Ponudba za opremo je v študiji, vsi ostali spremljajoči projekti (prostorska namestitev, zgradba pa še ni obdelano).
Oprema za izdelavo izdelkov za medicinsko plastiko je izbrana, program dela je znan, ni pa sredstev in ustrezne dokumentacije za nakup opreme.
Normalno četrtletni rezultati niso odraz in začetek oziroma znanilec slabega leta, v izjemnih pogojih gospodarjenja, ki vladajo in so predvideni še naprej, pa brez odprave vzrokov za tako stanje ne bo mogoče trajno poslovati pozitivno in v takem obsegu.
Nakazane so določene rešitve teh problemov že v obravnavi posameznih poglavjih, še več in boljše pa bodo razlage za odpravo teh problemov v oceni poslovanja služb, ki po področjih oziroma službeni zadolžitvi rešujejo te probleme.
Franc Cerar ing-
Še obstaja delovna zavest med nami
Že večkrat smo bili priča nesebični pomoči ljudem v stiski, ki se je organizirala med našimi ljudmi. To je način, ki pokaže, da je med nami zavest, da človeku v stiski radi pomagamo.
Bolj poredko se dogaja, da j p te pomoči deležna delovna organizacija, ki iz kakršnih koli vzrokov zaide v težave take ali drugačne narave.
V letošnem letu smo napeli vse sile, da v čim večji meri povečamo izvoz naših artiklov na tuja tržišča. Lahko rečemo, da nam je to uspelo, večkrat pa se nam je že zatak-
(nadaljevanje z 8. strani)
nilo pri doseganju kvalitete izdelkov. Tako je bilo tudi s kvaliteto kompres, ki smo jih izdelovali za tujega kupca, kjer smo morali zaradi preverjanja kvalitete pregledati večje količine le teh.
Skupina delavcev sanitetne konfekcije je na lastno pobudo organizirala »udarniško delo« v prosti soboti in delno tudi med tednom in tako dokazala, da tudi v tem času, ni padla delovna zavest.
Tako dejanje je na vsak način vredno javne pohvale.
Sklep SDS o imenovanju glavnega direktorja
.. Skupni delavski svet je na svo-J* seji dne 18. 4. 1980 sprejel sklep, se na razpisana dela in naloge 'ndividualnega poslovodnega orga-na ^Prejme tov. Edvard Peternel.
Rojen je 8. septembra 1937 v t-jubljani. Oče Edvard, po poklicu "trzar. je padel v NOB januarja mati Marija, roj. Dimc, trgov-ska pomočnica, je padla v NOB v Juliju 1944. leta.
Osnovno šolo je obiskoval v Čr-nu, 1*, takratno nižjo gimnazijo pa y.. Ljubljani na I. državni gimna-^Jk Po končani nižji gimnaziji se ■!e sel učit za strojnega ključavni-Varja v tovarno Elma Črnuče, kjer Je leta 1956 opravil pomočniški iz-Ph- Takoj po končani učni dobi fe Je leta 1956 vpisal na strojno tehniško srednjo šolo v Ljubljani in t*Cer na delavski oddelek in jo le-a 1960 tudi uspešno končal.
Edvard PETERNEL, ing.
V času šolanja na tej šoli je "rja 1957 do 1960 prejemal šti-P ndijo sklada Borisa Kidriča. V j^tu 1964 se je vpisal na Višjo šo-in Za. organizacijo dela v Kranju tfl.v letu 1967 opravil I. stopnjo na J šoli, ter si pridobil poklic ing. organizacije dela. V času dosedan-cin 2a.P?slltev je obiskoval več funk-^nalnih seminarjev in med dru--i**1 v letu 1977 opravil Šolo za povodne organe v Škofji Loki, ki K organizira in vodi Gospodarska
zbornica Slovenije.
Vojaški rok je odslužil v letih 1961/1962 v šoli za rezervne oficirje — in ima čin kapetan I. klase.
Dosedanje zaposlitve so bile naslednje:
—	eno leto in pol »Elma« Črnuče kot strojni ključavničar
—	eno leto Tovarna kovanega orodja Kamnik kot vodja priprave dela
—	šest let in pol Podjetje »Kamnik« (sedaj Kemijska industrija
Kamnik) kot referent za organizacijo
—	osem let »Zarja« Kamnik kot direktor delovne organizacije
—	od 1. maja 1978 je zaposlen na Skupščini občine Domžale kot predsednik izvršnega sveta.
V političnih organizacijah je pričel delovati že kot mladinec saj je bil med drugim predsednik osnovne organizacije mladine v tovarni Elma Črnuče, več let član ter eno mandatno obdobje predsednik občinskega komiteja ZSMS v takratni — bivši občini Črnuče. V ZK je bil sprejet v letu 1957. Kot član ZK opravlja naslednje dejavnosti: sekretar osnovne organizacije v Tovarni kovanega orodja Kamnik, sekretar osnovne organizacije Kamnik mesto, več let član občinskega komiteja in večih komisij pri komiteju ZK v Kamniku.
Trenutno je član sveta krajevne skupnosti Jarše Rodica in član odbora ZB v tej krajevni skupno-nosti.
Kako poteka oblikovanje srednjeročnega plana v DO Tosama
Vsak dan se v življenju srečujemo s planiranjem, le da se tega običajno ne zavedamo. Ena bistvenih lasnosti človeka je pač ta, da ni zadovoljen le s tistim trenutkom v katerem živi, ampak v vsakem trenutku misli tudi na prihodnost, glede katere si običajno u-stvarja določene vizije. Zamišljen-je poti, po kateri želi človek oživiti določeno vizijo, imenujemo planiranje. Dokler plan, kot rezultat planiranja, ne vključuje večjega števila oseb, in se nanaša na zelo kratko časovno razdobje, še ne čutimo potrebe po oblikovanju posebnega dokumenta, v katerem bi posamezni udeleženci sprejeli nase določene obveze. V tem primeru navadno zadostuje že odločitev (če gre za eno samo osebo) oziroma ustni dogovor (če gre za nekaj oseb), temu pa lahko takoj sledi realizacija. Takšni primeri planiranja so sicer zelo vsakdanji, tako vsakdanji, da jih enostavno nimamo za planiranje. Zato pa v njih toliko lažje odkrijemo bistvo planiranja: to je zamišljanje lastnega vpliva na razvoj dogodkov v prihodnosti ob upoštevanju zastavljenih ciljev in predvidljivih objektivnih okoliščin.
Kakor hitro pa želimo doseči usklajeno delovanje večje skupine ljudi v nekem daljšem roku, se ni več pametno zanašati le na ustne dogovore, pač pa je potrebno oblikovati poseben dokument, v katerem vsak udeleženec lahko najde svoje zadolžitve pri doseganju sku-
pnega cilja. Takšen dokument z eno besedo imenujemo plan. Z ozirom na tematiko in časovno razdobje, na katero se plan nanaša, razlikujemo celo vrsto planov. V tem članku bomo v nadaljnem obravnavali potek oblikovanja srednjeročnega plana DO Tosama za obdobje od 1981-1985.
Že samo dejstvo, da je govora o petletnem planu delovne organizacije s področja predelovalne industrije, nas opozarja na to, da moramo biti pripravljeni na zelo obsežen projekt, ki se ga lahko uspešno lotimo le po skrbno pripravljenem postopku. Petletno obdobje je namreč razmeroma precej dolgo, po drugi strani pa nas drugi faktor (delovna organizacija s področja predelovalne industrije) opominja, da je mesto naše delovne organizacije nekje v sredini procesa družbene reprodukcije, kar pomeni, da nas z vseh strani obkrožajo določeni družbenoekonomski dejavniki od katerih je neposredno odvisno naše delovanje. Pri oblikovanju srednjeročnega plana ne bo dovolj, da te dejavnike le upoštevamo, pač pa moramo z njimi aktivno usklajevati svoja predvidevanja. To pa je zelo zapletena naloga.
Pri reševanju te zapletene naloge nam je v veliko pomoč Zakon o družbenem planiranju, ki v glavnih obrisih predpisuje pot oblikovanja srednjeročnega plana. Podro-
ben potek planiranja pa je seveda prepuščen posameznim nosilcem planiranja, ki morajo pri tem upoštevati svoje posebnosti.
Prve priprave na izdelavo srednjeročnega plana DO Tosama segajo v začetek marca 1979. Takrat so bili v EPS izdelani predlogi delavskim svetom TOZD in DSSS za sprejem sklepov o pripravi srednjeročnega plana. Delavski sveti TOZD, DSSS in DO so te sklepe sprejeli in ob enem imenovali komisije TOZD, DSSS in DO za pripravo srednjeročnega plana ob koncu marca 1979. Imenovane komisije so v začetku maja 1979 potrdile rokovnik za izdelavo srednjeročnih planov, kot ga je predlagala Planska služba. V juniju 1979 so strokovne službe pripravile Analizo uresničevanja srednjeročnega načrta za obdobje 1976-1980, na osnovi te analize pa je bila v času od junija do konca avgusta izdelana Projekcija razvojnih možno-shti posameznih TOZD DO Tosama v srednjeročnem obdobju 1981-1985. Ob upoštevanju Projekcije razvojnih možnosti, republiških in občinskih smernic ter smernic tekstilne industrije SRS, so vodstva TOZD v sodelovanju s strokovnimi službami izdelala smernice za srednjeročni plan ter opredelila elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Smernice in elementi so bili po javni obravnavi sprejeti na zborih delovnih ljudi TOZD in DSSS DO Tosama ob koncu oktobra 1979.
Zaradi boljšega razumevanja obravnavane problematike je na tem mestu koristno podati nekaj pojasnil o pomenu posameznih odločilnih faz v procesu oblikovanja srednjeročnega plana. Ena od takih faz je gotovo oblikovanje smernic in elementov. Sprejeti akt, ki vsebuje smernice in elemente, je nekakšen splošen deklarativen dokument, ki pa je vendarle dovolj konkreten, da nam je nepogrešljiv kažipot pri vseh nadaljnjih odločitvah. Na osnovi in v okviru tega dokumenta se potem pooblaščeni delavci TOZD dogovarjajo z drugimi nosilcih planiranja o skupnih temeljih plana. Pri tem nastajajo samoupravni sporazumi o temeljih plana. Razlikovati pa moramo vsaj tri vrste samoupravnih sporazumov o temeljih plana, interne, externe poslovne in druge exteme samoupravne sporazume. Interni samoupravni sporazum o temeljih plana je običajno en sam in zadeva povezave med TOZD znotraj DO v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Eksternih poslovnih samoupravnih sporazumov je več, sklepajo pa naj se z glavnimi poslovnimi partnerji za naslednje srednjeročno obdobje. Z drugimi eksternimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana pa so mišljeni predvsem dogovori z družbenopolitičnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Ko
enkrat sklenemo vse omenjene samoupravne sporazume o temeljih plana, potem lahko izdelamo naslednji samoupravni akt, ki bo zajemal vse bistvene določbe podpisanih samoupravnih sporazumov — to pa so Temelji plana TOZD. Temelji plana TOZD torej niso nič drugega kot konkretizirane in u-sklajene smernice in elementi. Ker so temelji plana, na katerih bo zgrajen celotni srednjeročni plan jluZl), najvažnejša faza v procesu planiranja, se sprejemajo z referendumom. Tej fazi torej sledi le še strokovno plansko delo in tako pridemo do končnega rezultata — srednjeročnega plana.
Sedaj, ko smo pojasnili bistvene faze v procesu oblikovanja srednjeročnega plana, si oglejmo še to, v kateri fazi se nahajamo v tem trenutku v DO Tosama in s kakšnimi težavami se pri tem srečujemo. Po sprejetju smernic in elementov smo v Planski službi najprej pričeli razmišljati o vsebini m obliki Samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Tosama. Pri tem smo ugotovili, da bo najbolje, če bomo razvojne cilje obeh TOZD, ki so izraženi v smernicah, pretvorili v zgovornejši jezik potrebnih investicij za realizacijo zastavljenih ciljev. To smo tudi storili in osnovna ugotovitev, do katere smo prišli je bila ta, da TOZD Saniteta v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo mogla realizirati vseh zastavljenih ciljev iz smernic, ker pač za to ne bo imela dovolj sredstev. Druga ugotovitev pa je bila, da bo TOZD Filtri razpolagala s precej večjimi sredstvi za investicije, kot bi jih bilo potrebno vložiti v obstoječo proizvodnjo in v doslej izdelane nove proizvodne programe. Prvi hip pomislimo, da je zadeva razmeroma idealna, saj imamo na eni strani TOZD, ki ima premalo sredstev, na drugi strani pa TOZD s predvidenim viškom sredstev. Stvar bi bila v resnici zelo idealna, v kolikor bi med tema dvema TOZD obstajali kakšni vzajemni ekonomski interesi. Tega pa žal ne najdemo. Ne najdemo torej motiva, na osnovi katerega bi TOZD Filtri združevali s TOZD Saniteta svoj višek investicij kih sredstev, ne da bi to lahko ocenjevali kot odtujevanje dela dohodka delavcev TOZD Filtri od njih samih, ki so ta dohodek ustvarili. Na osnovi povedanega ni več daleč do sklepa, da Samoupravni sporazum o temeljih plana DO Tosama sploh ne pride v poštev, ker med TOZD pač ni nobenih povezav, katere naj bi ta sporazum urejal za naslednje srednjeročno razdobje. Takšnim mislim pa se moramo v skupnem interesu vendarle upirati, kajti to pomeni, da bomo kljub potrebam po razvoju posameznih obstoječih proizvodnih programov ta razvoj opustili, ker pač za to ni sredstev, na drugi strani pa bi razvijali nove
proizvodne programe s čimer si oomo v prihodnosti dodatno razširili spekter potreb po investicij; sitih vlaganjih. Tovrstna politika bi bila gotovo dolgoročno zgrešena.
Ob poznavanju vseh navedenih dejstev so komisije za srednjeročno planiranje predlagale zelo specifičen Samoupravni sporazum o temeljih plana DO Tosama, ki pa zato predstavlja izredno pomemben korak v procesu oblikovanja pla' na. Pomembnost tega koraka je tolikšna, da bo tudi za akt potreben referendum. V tem Samoupravnem sporazumu je namreč z manjšo spremembo v samoupravni organiziranosti zagotovljena vzpostavitev vzajemnega ekonomskega interesa med obema TOZD, na osnovi katerega bo lahko prišlo do skupnih naložb obeh TOZD. S tem bo šele zagotovljeno enotno delovanje naše DO v prihodnjem srednjeročnem obdobju.
Iz povedanega sledi, da smo v tem ternutku v DO Tosama v procesu srednjeročnega planiranja pred odločilno fazo: v kolikor se bomo na referendumu odločili za predlagani Samoupravni sporazum, potem bosta obe TOZD v okviru DO TOSAMA v prihodnje delovali ko*: skladna celota, v nasprotnem primeru pa bosta obe tozd tudi v prihodnje ubirali vsaka svojo pot, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo neracionalno uporabljali družbeno premoženje, ker bomo na eni stratni zanemarjali razvoj obstoječih proizvodnih programov, p° drugi strani pa bomo vlagali v nove.
Ko bo znan izid referenduma glede Samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Tosama in bodo sklenjeni vsi eksterni samoupravni sporazumi o temeljih plana, bomo v Planski službi oblikovali Temelje plana. Tudi o sprejemu tega akta bomo odločali na referendumu. Temelji plana bodo predvidoma sprejeti šele v mesecu juniju 1980 namesto ob koncu maja, zaradi nekaterih težav, ki so nastale ob predlagani vsebini Samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Tosama. Vendar ta zamuda verjetno ne bo imela kakšnega večjega vpliva na dokončno izdelavo Srednjeročnega plana DO Tosama, za kar je postavljen rok ob koncu leta 1980.
Zaključimo lahko, da imamo tudi pri nas, tako kot povsod, zelo specifične težave v zvezi z oblikovanjem srednjeročnega plana in da se moramo vsi z vso zavzetostjo m odgovornostjo spoprijeti s temi težavami in optimalno reševati pro; bleme, ki se z njimi pojavljajo, saj se moramo zavedati, da bomo s tem, ko bomo optimalno izkoriščali družbena sredstva, ki so nam zaupana v upravljanje, v prvi vrsti sami sebi zagotavljali boljšo bodočnost.
Marjan Mlakar dipl. °ec-
Temeljne delegacije zbora združenega dela
1. Odlok o sprejetju urbanistične dokumentacije.
Urbanistična dokumentacija, ki Je predmet odloka, je bila razgrnjena s sklepom Izvršnega sveta skupščine občine Domžale.
Sprejeta urbanistična dokumentacija zazidalnega načrta Mengeš-Muljava je stalno na vpogled na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Oomžalc in na Biro-ju 71.
2- Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in gradnje na območju, predvidenem za gradnjo vzgojno-varstvene ustanove v Mengšu.
Skupnost otroškega varstva Domžale je z vlogo z dne 8. 1. 1980 Predlagala IS skupščine občine Domžale sprejem odloka o prepo-vedi prometa z zemljišči parcela-cUe in gradnje na območju, predvidenem za gradnjo vzgojnovarst-
vene ustanove Mengeš.
Upravni organ je mnenja, da je odlok treba sprejeti, ker gre za zemljišče, ki je odmerjeno za posebne družbene namene.
3.	Soglasje k stopnji amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti v občini Domžale za leto 1979.
Zakon o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini določa v 8. členu stopnja amortizacije in sicer 1 % od revalorizirane vrednosti. Za leto 1979 je predvidena stopnja 0,5 % lahko pa je tudi nižja, vendar največ do 0,32 %.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je dne 21. 1. 1980 sprejela, sklep o stopnji 0,32 % za leto 1979, pri čemer je izhajala, naj se čimvečji del stanarin namenja za vzdrževanje stanovanjskega sklada. * * * 4 5 6
znižal se je delež žensk. Stopnja rasti je bila tudi v tem letu večja v negospodarstvu, kot v gospodarstvu.
Za OD je bilo izplačanih skupno 29,9 % več sredstev kot v prejšnjem letu (v negospodarstvu 31 °/o, v gospodarstvu 29,6 %).
V letih 1976/79 je poraslo prebivalstvo 2,5 % letno, kar gre zlasti na račun slitavenega prirasta, manj pa naravnega.
7.	Poslovni uspeh gospodarstva
Celotni dohodek domžalskega gospodarstva je v letu 1979 porasel za 34 %. Porast družbenega proizvoda je najhitrejši v finančno-teh-ničnih in poslovnih storitvah (61 °/o). Nekoliko počasnejši je porast družbenega proizvoda v gradbeništvu, prometu in kmetijstvu.
8.	Rezultati poslovanja posameznih OZD
Oglejmo si rezultate TOSAME:
Obseg proizvodnje se je povečal za 12 %, izvoz pa za 17 %. Uvoz se je zmanjšal za 1 %, nastalo pa je 15 % zunanjetrgovinskega pri-manjkljala. Celotni prihodek se je povečal za 28 %, dohodek in čisti dohodek za 50 °/o, del čistega dohodka pa za 34 %. Število zaposlenih se je povečalo za 6 °/o, povečanje dela čistega dohodka za poslovni sklad pa za 100 °/o.
9.	Splošna poraba v občini Domžale v letu 1979
Skupni prihodki predstavljajo 10 % presežek realizacije v primerjavi s spremenjenim planom in 27 °/0 presežek v primerjavi s prvotnim planom. Glede na realizacijo plana v letu 1978 pa predstavlja 40 % porast.
Lubinič Marjana, dipl. iur.
Proslava okteta
Za nami je prireditev ob visokem jubileju okteta Tosame — 10-letnica njihovega delovanja. Mnogo je raznih obletnic s proslavami, vendar mislim, da nam bo ravno ta ostala v najlepšem spominu.
Svoje 10-letno delo in ustvarjalnost nam je oktet izpričal skozi vrsto čudovitih slovenskih pesmi, ki so jih zapeli. Njihovi izbrani glasovi so marsikaterega poslušalca globoko ganili, kajti ni lepšega, kot slišati pesem v res dobri interpretaciji.
Sloves našega okteta ni zrasel čez noč. Potrebno je bilo mnogo truda in vaj, da so postali to, kar smo lahko slišali na proslavi.
GIBANJE gospodarstva, SPLOŠNE in skupne porabe V OBČINI DOMŽALE V LETU 19?9 IN ANALIZA ZAKLJUČNIH
Računov gospodarstva za leto 1979
. L Industrijska proizvodnja, za-l0ge in prodaja
,»Domžalska industrija je v letu 'fJ'9 povečala fizični obseg proiz-v°dnje za 11 %. Na ugoden porast Proizvodnje je najbolj vplivala Pa-Pjrnica Količevo, kjer je zaradi no-“m zmogljivosti proizvodnja večja Za 45 %. Obseg proizvodnje se je tanjšal pri eni tretjini poročeval-JSJo enot, od tega pri TOSAMI TOZD Filtri za 8 %.
Obseg zalog je različen in sicer 5-kratnega zmanjšanja do več Kot Petkratnega povečanja.
Obseg prodaje se je po veča val nekoliko hitreje kot obseg proizvo-?nJe in sicer na račun porabe pro-Zv°dov in nadaljnje predelave.
2- Kmetijstvo
d letu 1979 so bili pridelki zgo-iJJJm posevkov za 4 % večji kot v •m poprej, vendar je povečanje osezeno na račun večjih površin, pamenjenih zgodnjim posevkom, poraba umetnih gnojil se je zmanj-šala za 400 ton.
n Količinsko se je zmanjšala tudi Prodaja večine kmetijskih proizvo-
in Vi-tTeč1a ie ProdaJa Pri govedu žitih (pšenica, ječmen, oves).
Zunanjetrgovinska menjava
letu 1979 se je izvoz povečal 4° 0/o (največji izvoznik Helios),
zlasti se je povečal izvoz v socialistične države.
Tosama je izvozila za 3,2 milj. dolarjev blaga. Uvoz se je povečal za 17 % (največji uvoznik Helios). Tosama je uvozila za 6,4 milijonov dolarjev materiala, največ uvoza je iz razvitih zahodnih držav.
V občini je zunanjetrgovinski primanjkljaj skoraj za polovico manjši kot v letu 1978. Največ zunanjetrgovinskega primanjkljaja ustvarja Helios, sledita pa mu Tosama in Papirnica. Največ zunanjetrgovinskega presežka pa dosegata Slovenijales in Lek.
4.	Trgovina
Promet v trgovini na drobno se je v občini povečal za 30 °/o, kar je realno 4,4 % povečanje, glede na porast cen v trgovini (24,8 %).
Več kot polovico vsega prometa dosega Napredek, na drugem mestu je Petrol. Promet trgovine na debelo je v občini zelo nizek, saj dosega samo 6,4 °/o prometa trgovine na drobno.
5.	Gostinstvo in turizem
Promet v družbenem sektorju gostinstva se je v letu 1979 povečal za 26 »/o. Po strukturi posameznih vrst gostinskih storitev se je najbolj povečal delež prenočitev ter delež alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Turistični promet je dosegel ugodne rezultate. Povečalo se je število gostov (za 31 °/o in število nočitev (25 %).
Promet v zasebnem sektorju gostinstva se je povečal za 15 %.
6.	Zaposleni in osebni dohodki
Število zaposlenih se je povečalo za 410 novih delavcev (3,7 %);
(nadaljevanje s 11. strani)
Dejstvo, da je oktet cenjen tudi drugod, nam pokaže pripravljenost njihovih gostov, da sodelujejo. Že sama imena — Oktet bratov Pirnat, Šentjernejski oktet in Koroški akademski oktet pričajo o vrhunski kvaliteti zborovskega petja pri nas.
Občinstvo je vsak oktet nagradilo z burnim aplavzom, kar potrjuje vrednost proslave. Verjamem, da so bili vsi poslušalci hvaležni nastopajočim za urico in pol programa.
Na koncu bi čestitala članom okteta ob njihovem jubileju in jim zaželela še mnogo let prepevanja v zadovoljstvo njih samih in celotnega kolektiva Tosame.
S. Rode
Pred nastopom so se okteti zbrali v TOSAMI
Upokojitvi
»Ko moraš po dvaindvajsetih letih zapustiti svojo delovno sredino, sodelavke, prijateljice, res ni lahko pri srcu.«
Tako mi je rekla FRANCKA CERAR iz Kosez, ki se je morala invalidsko upokojiti.
»Ko bi le malo lažje hodila, bi prav gotovo še delala. Doma je preveč dolgčas, vedno mi nekaj manjka. Saj moram gibati, da ne bom otrdela in se mi ne bo bolna hrbtenica še poslabšala, vendar mora biti to gibanje zmerno, pa še roke me ne ubogajo več.
22 let sem delala v tkalnici ovojev, zelo dolgo pri strojih. S sodelavkami smo bile tako navezane ena na drugo, nobenih nesporazumov ali tožb. Morda je bilo še največ težav pri preselitvi tkalnice v nove prostore, ko niso vse mogle ostati v tkalnici. Res je velika naša trakotkalnica, vendar bodo klimatske naprave, kjer včasih piha prevroč ali prehladen zrak, marsikateri sodelavki povzročila bolezenske težave.
Veliko se je spremenilo v teh letih. Včasih sploh ni bila pomembna kvaliteta ovojev, vse se je prodalo. Sedaj pa smo vsako jesen gledale kako se polnijo naša skladišča z zalogami ovojev. Stalno smo spremljale in se veselile man-šanja zalog oziroma porasta prodaje naših izdelkov. Vodja oddelka
ali izmene nas je vedno rad seznanjal s podatki, ki so nas zanimali. Res je bilo lepo v naši tkalnici in želim sodelavkam, da bi se tudi vnaprej še dobro počutile.«
Francki želimo, da bi bolj optimistično gledala na čas, ko bo morala biti doma in da bi ji dobra volja pomagala tudi pri izboljšanju zdravja.
35 let je že minilo, kar je tovarišica SILVA DEBEVC dobila službo v »Tosami«, takratni Kocjančičevi tovarni. Ni bilo lahko dobiti službe, zato je delala z veseljem in poslušnostjo. Takrat so mladim, ki so stopali v tovarno, dejali: »Nimaš oči, nimaš ušes, ampak le pridne roke, ki morajo ubogljivo delati!«
»Prijateljice so me včasih vabile naj grem raje delat v tovarno »Toko«. Ne rečem, da me ta sprememba ni zamikala, vendar na Viru je delal tudi oče in ostala sem tu.
Ko so decembra 1945. leta delali anketo oziroma zapisovali koliko časa bo kdo delal v tovarni, se je Silva zapisala za dve leti, kateri pa sta se podaljšali kar na 35 let.
»V konfekciji sem delala pri »vatarcah«. Vsega smo se morale lotiti, tudi pometanja in čiščenja sanitarij. Ko smo v sedanji mizarski delavnici pakirale »B« vato sem prvič videla kakšna umazanija je
v surovem bombažu, tudi uši in stenice so bile vmes.
Mladinci smo v tistih časih veliko delali udarniško. Nobenega sestanka nismo imeli med delovnim časom. Zbirali smo se pri stari kurilnici po službi, se domenili za delo oziroma akcije. Krasili smo tovarno, pospravljali tovarniško dvorišče, gradili in nikoli pomislili, da bi morali biti za to plačani.
Zato smo danes kar malo razočarani. Ni več tistega odnosa do dela, do sodelavcev, do skupne lastnine. Vse je postalo preveč materialistično.
Delo v konfekciji mi je bilo všeč, saj sem vsa leta ostala kar v tem oddelku, čeprav kasneje na drugem delovnem mestu. S sodelavkami sem se dobro razumela. Seveda je marsikaj prišlo vmes, toda z voljo in razumevanjem se vse izravna.
Tudi doma bo lepo, če bom zdrava. Sprva se je sicer težko Prl' vaditi, a ne na to da si doma, tem; več te vsi znanci sprašujejo če si res upokojen. Polagoma se bom na to privadila.«
Silva veze čudovite gobeline. P0" kazala mi je nekaj svojih izdelkov, v katerih so vložene ure, meseci, leta natančnega in napornega dela. Silva veze z veseljem in ji ni zal časa, katerega porabi za to delo-Od tako dragocenih ročnih del se je težko ločiti, vendar Silva kakšen gobelin le podari svojim najbhz-jim.
Skoraj vsako ženo pa doleti tudi varstvo vnučkov. Tudi temu se ni izognila. Triletni Miha ji že sedaj večkrat dela družbo in ji ne pusti drugega dela kot da se u-kvarja z njim.
Silvi želimo, da bi bila zdrava in da bi ji čim dalj služile oči m spretne roke, da se bo lahko sprostila v prostem času pri vezenju-
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem v konfekciji se iskreno zahvaljujem za res prelepo darilo. Želim ju*1 mnogo uspehov pri delu in osebnega zadovoljstva.
Silva Debevc
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta JOŽETA ZEMLJARIČA, se najlep-še zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v avtomatski tkalnici za izraze sožalja in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi sindikalni organizaciji.
Zemljarič Rezka
Krvodajalska
akcija
V mesecu aprilu je občinski od-opr Rdečega križa Domžale orga-niziral že tradicionalno krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo tu-veliko število delavcev iz naše delovne organizacije.
. v znak zahvale in priznai/ja ob-Javi,lamo spisek darovalcev krvi po osnovnih organizacijah zveze sindi-
Peter, Berdajs Srečko, Frankovič Boris, Bizilj Franc, Jeretina Matija, Burja Vinko, Cerar Franc, Kocjančič Franc, Bergant Andrej, Hribar Jože, Stare Janez, Gaberšek Rok, Urbanija Martina, Jenič Viktor, Dolinšek Ciril, Pavlič Pepca, Križman Zoran, Dernulovec Urška, Pižmoht Janez, Dečman Albin, Novak Marjan, Pivec Peter, Vodlan Vida, Rozman Štefan, Presekar Marija, Zalokar Janez, Rožič Stane.
DSSS
Kerč Miha, Kump Ciril, Hafner Marjan, Štrukelj Zdravko.
OO ZS SANITETA II
Kerč Alma, Orehek Marjan, Kolenko Antonija, Gotar Jožica, Berdajs Franc, Rokavec Marija, Cerar Ivanka, Gornik Franc, Dolenc Vi-Kovačič Ani, Dečman Pavla, tombola Anica, Gaberšek Mihaela, v-erar Marta, Pervinšek Marija, Gr-’ca Ana, Kveder Leopolda, Korant c.elena. Kramar Majda, Pervinšek , tane, Juhant Franc, Iglič Joži, Urankar Ivanka, Urbanija Marija, ]rr?anija Anton, Cerar Vanda, Mer-£uzič Stane, Kvas Martina, Prelov-ek Anica, Gorenc Vojko, Dolenc dstina, Sevšek Slavka.
tkalnice
Kasagič Alojzija, Osolin Franc, i;erPylvec Milka, Ulčar Anica, Zem-Terezija, Prelovšek Marjan, xHfa Vida, Brodar Franc, Lipov-ek Miro, Pevec Kancianila, Rihtar k ank.a. Križman Lojzka, Kovač Ja-a> Pirc Mariqa, Pirc Brane, Drčar parta. Rožič Vera, Majdič Pavla, ovekar Veronika, Vulkan Jurij, T,erč, Janez, Markovič Milena, Črv vanka, Povirk Francka, Miketič ™ariJa, Mav Pavle.
00 ZS SANITETA I
T Barišič Ivanka, Razpotnik Stana, ‘nčar Terezija, Vrečar Stanislava, °rant Dragoslava, Jerin Tončka, urak Zlatka, Erminio Joži, Žavbi vonimir, Gotar Sonja, Rojc Dra-|.ca, Žavbi Marija, Lukane Tončka, ovač Ivanka, Hubert Dragica, Ippčič Bernarda, Keržan Milena, nrnc Helena, Merkužič Marjan, $X.anetič Majda, Gostič Angela, Ro-c Ana, Kančar Ivanka, Cvetkovič *tanka, Jančik Tončka, Rudolf Jo-č ’ Lenček Štefka, Smolnikar Mil-Pvl Močnik Matilda, Jerak Ivanka, 'cek Olga, Hribar Martina, Prele-snik Julka, Galič Nada.
BSSS
T Brodar Jože, Kerč Joži, Hribar žl> Kerč Jože, Domitrovič Vanda,
|tempihar Majda, Žendar Edvard, Leona, Poznič Marjan, Jer-an Joži, Mohar Helena, Grujič
OOZS FILTRI
Ravnikar Ivanka, Volkar Pavla, Baloh Zorislava, Zupančič Miran, Barlič Marjeta, Urbanija Helena, Kosmač Francka, Keršič Pavla, Jarc Marija, Pavlič Andrej, Avbelj Olga, Pevec Julijana, Ravnikar Francka, Ulčakar Frančiška, Merkužič Cveta, Pervinšek Anton, Lončar Viktor.
Spisek krvodajalcev nam je posredoval občinski odbor Rdečega križa Domžale.
Za morebitne napake se prizadetim opravičujemo, popravke bomo objavili v naslednji številki To-same.
Konferenca OO ZS
ZAHVALA
Ob nenadni smrti najinega očeta IVANA KLEMENA, se iskreno zahvaljujeva za 'darovano cvetje, izraze sožalja in ostalo pomoč sodelavcem iz sanitetne konfekcije in mikalnice. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, enako oktetu »TOSAMA« za lepo slovensko pesem.
Obenem se zahvaljujeva tudi OOS Saniteta I. in OOS Saniteta II. za finančna sredstva.
Kovač Marija, Pavli Ivanka
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega nepozabnega brata se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Prav tako se naj lepše zahvaljujem sodelavki Olgi za nesebično pomoč.
Jožica Stupica
Sožalne brzojavke tujih poslovnih partnerjev ob smrti predsednika republike Josipa Broza Tita.
—	firma Eastman Švica
—	predstavništvo Isman v Turčiji
—	firma Molnvcke, Švedska
—	firma Amcel, Švica.
—	firma J. Houska iz Avstrije
—	firma 3M, Švica.
ČLANI DITTS — JARŠE NA EKSKURZIJI V TRAKU MENGEŠ
Daljše in s tem drage strokovne ekskurzije, kakršnih smo bili vajeni doslej, naj bi v letošnjem letu zamenjalo več krajših ekskurzij v naši bližnji okohci, saj imamo v domžalski in kamniški občini precej DO, ki zanje sicer vemo, vendar večina zelo malo. Ob ogledu le--teh bi lahko spoznali marsikaj novega. Prav to se je potrdilo 9. 4. 1980, ob ogledu tovarne pozamen-tarije Trak Mengeš.
Blizu 30 članov društva se nas je ob 16.00 zbralo v jedilnici nove proizvodne stavbe Traka. V imenu prve letošnje gostiteljice nas je pozdravil tov. Maver Emil in začel pripovedovati o razvoju tovarne, kateri skromni začetki z enim strojem, so leta 1935, v nekdanji par-ketarni, nato pivovarni; v starem delu Mengša. Do leta 1950 so delali še pod združenjem tekstilne industrije, nato so se osamosvojili in razširili. Sedaj so enotna OZD.
Revolucionarni skok na tehnološkem področju je bil za Trak po letu 1960-1972 zaradi prehajanja na avtomatsko tkanje, s stroji, ki dosegajo do 2.200 o./min. Na področju pletenja so pomembna leta 1976 -1980 zaradi novih visokoproduktiv-nih strojev, kaj so o./min iz 220 prešli 1000.
Stara lokacija jim ni omogočala nadaljne širitve, zato so se odločili za novo proizvodno stavbo izven centra Mengša.
Trak spada med tekstilne tovarne, vendar z zelo specifično proizvodnjo. Proizvodni program sestavlja pozamentarija in tekstilna konfekcija: elastični in neelastični trakovi, vrvice iz tekstilnih surovin, drobni konfekcijski izdelki iz tekstila. Njihov asortiman je zelo širok, specializirali pa so se za elastične artikle in kar 80 % proizvodnje delajo po naročilu. Pri svojem delu imajo že večletne izkušnje, prav zato so se lahko usmerili v proizvodnjo drobnih, a zahtevnih izdelkov, ki v veliki meri nadomestujejo drag uvoz. Zato težav s konkurenco m z uvozom reprodukcijskega materiala ni, saj dobro sodelujejo s tovarnami Lisca, Beti, Komet, Pletenina. Dose-daj niso imeli posebnih finančnih težav, tudi prihodnost jih ne skrbi. Delajo v dveh izmenah, večinoma dopoldan, 190 žensk od 211 zaposlenih pa dokazuje, da je to res tekstilna tovarna.
Nato smo si ogledali proizvodne prostore po tehnološkem postopku. Pripravljalnica, tkalnica in predilnica so v tretji etaži. Sestavljajo jo visokoproduktivni stroji Gomez, Varitex... Etažo nižje je oplemenitilnica v kateri je gotovo najbolj zanimiv nov oplemenitilno-
(nadaljevanje s 13. strani)
apreturni stroj Mageba. Mimo fik-sirnih strojev smo prišli v pakirnico, kjer so pregledovalno navi-jalni stroji; in pripomnili le nad slabo urejeno notranje transprot-no embalažo.
Tone C.
Osebne vesti
Rojstni dan praznujejo od 12. 5. do 11. 6. 1980
TOZD SANITETA
Otroška konfekcija
28. 5. Andrejka Marija, 15. 5.Go-6. Zupanc Marta, 19. 5. Kovač Ma-stič Majda, 13. 5. Gotar Sonja, 11. rija, 17. 5. Mislej Štefka, 21. 5. Novak Hermina, 3. 6. Pirc Štefka, 5. 6. Klopčič Irena, 24. 5. Pichler Majda, 28. 5. Klemenc Franc, 5. 6. Urankar Ivanka.
Sanitetna konfekcija
23.	5. Barišič Ivanka, 30. 5. Bizilj Vida, 5. 6. Ficko Zora, 13. 5. Jerak Ivanka, 13. 5. Jurak Zlatka,
5.	6. Jug Valči, 16. 5. Kovač Ivanka, 22. 5. Lončar Majda, 20. 5. Pevec Draga, 22. 5. Starbek Branka, 11.
6.	Zajc Metoda, 3. 6. Hribar Lojzka, 17. 5. Mislej Tončka.
Mikalnica
26. 5. Kerč Helena, 19. 5. Prašnikar Tone, 27. 5. Grčar Iva, 19. 5. Cerar Vida, 29. 5. Cerar Vanda,
4.	6. Cevka Cirila, 5. 6. Jeras Tatjana, 22. 5. Križnar Vida, 6. 6. Kveder Vida, 27. 5. Kosirnik Ivanka, 30. 5. Krašovec Nada, 23. 5. Mila-novič Kati, 8. 6. Dimc Marija, 27.
5.	Pervinšek Marija, 29. 5. Prelov-šek Ivanka, 7. 6. Smrekar Vida, 11.
6.	Šorn Jelka, 10. 6. Urankar Sonja.
Tkalnica ovojev
9.	6. Kos Marjan, 22. 5. Bevc Malka, 7. 6. Smrekar Fani, 29. 5. Kokalj Tončka, 30. 5. Lekan Milka.
Avtomatska tkalnica
4. 6. Svetlin Marjan, 24. 5. Suša Vida, 30. 5. Pevc Nila, 25. 5. Kos Franc, 2. 6. Hudmal Ivan.
Pripravljalnica
6.	6. Križman Lojzka, 26. 5. Uštar Marija, 17. 5. Bore Magda, 17. 5. Us Zofija.
Belilnica
24.	5. Pavli Janez, 25. 5. Pervinšek Avgust, 14. 5. Gorjup Janez,
25.	5. Kokalj Filip.
Vlaknovinski oddelek
20. 5. Krulc Srečo, 18. 5. Jasenc Jože.
TOZD FILTRI
26.	5. Jarc Mojca, 8. 6. Koderman Ana, 11. 6. Rems Breda.
DSSS
Pomožni obrati
7.	6. Belcjan Franc, 14. 5. Poznič Marjan.
Skupne službe
L 6. Hafner Marjan, 30. 5. Jamnik Janez, 10. 6. Kerč Joži, 10. 6. Novak Franc, 11. 6. Perko Marija, 23. 5. Vidmar Jože, 19. 5. Vodlan Vida, 4. 6. Vodlan Feliks.
Komerciala
6. 6. Cerar Franc, 31. 5. Cvetkov-ski Boris, 15. 5. Jemec Ivica, 7. 6. Juteršek Vida, 23. 5. Kavka Anton, 16. 5. Muhič Joži, 30. 5. Pevec Franc, 18. 5. Radkovič Vinko, 6. 6. Rozman Janez, 25. 5. Štempihar Majda, 25. 5. Urankar Srečo, 30. 5. Tratnik Janko, 22. 5. Jug Srečko, 5. 6. Hafner Marija.
Prišli v delovno organizacijo
Vidergar Andrej Kosec Dušica Hudmal Ivan
Odšli iz del. org.
Močnik Rajko — JLA
Rodili so se:
Štrukelj Dori in Marjanu — hči, Zupanc Marti — hči.
ZAMUDNIKI V APRILU 1980
MIŠ Franc: 2. 4. in 14.
MIŠ Albina: 2. in 14.
STARE Tine: 2., 4. in 24.
PIŽMOHT Janez: 2., 3., 8. in 28. DEČMAN Viktor: 2., 4. in 17. DIMIC Janez: 2., 3. in 28.
KRIŽMAN Zoran: 14., 24. in 30.
Dopisujte \/ Tosamo!
Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor:
Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OO ZSMS Jože Podpeskar — dipl. ing-Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos
Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik:
Vladka Berlec
Naklada: 1400 izvodov. Tisk: Papirkonfekcija Krško