17 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 VERD – NOVOODKRITO KOLIŠČE IZ 5. TISOČLETJA PR. KR. NA LJUBLJANSKEM BARJU VERD – NEWLY DISCOVERED PILE-DWELLING FROM THE 5TH MILLENNIUM BC IN LJUBLJANSKO BARJE, SLOVENIA Anton Velušček 1* , Mojca Horjak Šuštaršič², Tjaša Tolar 1 , Borut Toškan 1 , Maks Merela ³, Katarina Čufar ³ UDK članka: 903.4(497.412) Prispelo / Received: 7. 6. 2023 Izvirni znanstveni članek / Original scientific article Sprejeto / Accepted: 4. 7. 2023 . Izvleček / Abstract Izvleček: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkritem kolišču Verd na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Za oceno starosti najdišča so bili ključni rezultati dendrokronoloških raziskav in radiokarbonskega datiranja lesa, podprtega z metodo wiggle-matching, ki posek lesa dveh pilotov z Verda postavljajo v obdobje 4674 ± 42 cal BC, kar je nekoliko starejše ali sočasno doslej najstarejšemu odkritemu kolišču Resnikov prekop pri Igu. Keramične najdbe so tipološko podobne tistim z Resnikovega prekopa. Arheozoološke raziskave ugotavljajo zastopanost izključno lovnih in odsotnost domačih živali. Arheobotanične raziskave kažejo, da je bilo naselje Verd umeščeno v dokaj naravno in vodnato okolje brez večjih vplivov človeka. Vse raziskave nakazujejo, da najdišče Verd z ostanki neolitskega kolišča iz 5. tisočletja pr. Kr., ne glede na majhnost izkopnega polja in razmeroma skromno število najdb, najverjetneje predstavlja eno najstarejših znanih koliščarskih poselitvenih točk na Ljubljanskem barju. Ključne besede: kolišče, Ljubljansko barje, neolitik, arheološki les, arheozoologija, arheobotanika, dendrokronologija, C14 wiggle-matching Abstract: We present the results of interdisciplinary research on the newly discovered pile-dwelling site Verd on the western edge of Ljubljansko barje. Decisive for the age determination of the site were the results of dendrochronological investigations and radiocarbon dating of wood using the wiggle-matching method. The estimated felling date of trees for two piles is 4674 ± 42 cal BC, suggesting that Verd is contemporaneous with or slightly older than the oldest pile- dwelling settlement known to date, Resnikov prekop near Ig. The pottery finds from Verd are typologically similar to those from the Resnikov prekop. Archaeozoological investigations have revealed only hunted animals and no domestic animals. Archaeobotanical analyses show that the Verd settlement, was located in a relatively natural and marshy environment without significant human influence. Despite the small size of the excavation field and the relatively small number of finds, the results from all disciplines indicate that the Verd site, with its Neolithic remains from the 5th millennium BC, probably represents the oldest known pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. Keywords: pile dwelling, Ljubljansko barje, Neolithic, archaeological wood, archaeozoology, archaeobotany, dendrochronology, radiocarbon wiggle-matching 1 UVOD 1 INTRODUCTION Arheologija na podlagi materialnih virov preu- čuje preteklost človeštva. Pri tem jo zanima prostor in čas preteklega dogajanja, kje in v kakšnem oko- lju ter kdaj se je nekaj dogajalo. Čas obravnava v smislu relativne in absolutne kronologije. Razvoj prve je zelo napredoval, ko še ni bilo na razpolago Vol. 72, No. 2, 17-36 DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2023.v72n02a01 1 Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o., Mestni trg 15, 5280 Idrija, Slovenija 3 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana, Slovenija * e-pošta: anton.veluscek@zrc-sazu.si 18 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia sodobnih naravoslovnih datacijskih metod. Danes je za mlajša obdobja prazgodovine zelo popularno radiokarbonsko datiranje, zanj zadostuje že majhna količina organske snovi. Prve tovrstne datacije so se v slovenski arheologiji začele pojavljati v sedemde- setih letih prejšnjega stoletja (npr., Bregant, 1975; Turk, 1989). Za arheološko okolje zmernega pasu, kjer se je preko daljših časovnih obdobij ohranil predvsem z vodo napojen arheološki les, pa se je uveljavila da- tacijska metoda dendrokronologija, ki jo v Sloveniji razvijamo tudi na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in jo uporabljamo na področju prazgodovinske arheologije. Največji napredek je dendrokronologija omogočila pri raz- iskovanju koliščarske poselitve Ljubljanskega barja (slika 1; npr., Čufar et al., 2013, 2022). Trenutno razpolagamo s 510 let dolgo kronologijo BAR-3330, ki je bila dendrokronološko datirana s pomočjo te- lekonekcije z nemško-švicarsko kronologijo (Čufar et al., 2015) in podaljšana, tako da pokriva razpon 3840–3330 pr. Kr. (Čufar et al., 2022). Omenjena re- ferenčna kronologija omogoča na leto natačno ugo- tavljanje časa poseka dreves, uporabljenih za grad- njo koliščarskih naselij, osem kolišč iz 4. tisočletja pr. n. št. kot so Črnelnik, Trebež, Strojanova voda, Hočevarica, Maharski prekop, Spodnje mostišče, Črešnja pri Bistri, Stare gmajne (starejša faza), pa je bilo z njo absolutno datiranih (Čufar et al., 2015, 2022). Pomembne so tudi kronologije s konca 4. ti- sočletja pr. Kr., kot so Stare gmajne (mlajša faza), Veliki Otavnik in Blatna Brezovica, ter kronologije iz 3. tisočletja pr. Kr. (Čufar et al., 2022), ki so datirane s pomočjo radiokarbonskega datiranja lesa in me- tode ‘wiggle-matching’ (Čufar et al., 2010). Krono- logije omogočajo datiranje in opazovanje dinamike poselitve, kot sta npr. sočasnost naselij in obdobja, ko poselitev ni bilo (poselitveni hiatusi) (npr., Ve- lušček et al., 2011; Čufar et al., 2022). V Sloveniji trenutno predstavlja težavo sesta- vljanje kronologij za najdišča iz 5. in 2. tisočletja pr. Kr. Med razlogi za to je predvsem manjše šte- vilo ostankov kolišč in uporaba gradbenega lesa, ki je manj primeren za dendrokronološko analizo, kar lahko trdimo predvsem za 5. tisočletje (npr., Čufar & Korenčič, 2006; Čufar et al., 2022; Out et al., 2023). Na Ljubljanskem barju je najstarejša poselitev v 5. tisočletju pr. Kr. vezana izključno na neolitska naj- dišča s keramičnimi najdbami, ki so blizu keramiki z Resnikovega prekopa pri Igu (Korošec, 1964; Harej, 1975; Velušček, 2006). Resnikov prekop je edino raziskano kolišče iz tega obdobja (Bregant, 1964; Korošec, 1964; Harej, 1975; Velušček, ur., 2006), ki je datirano okvirno v 46. stoletje pr. Kr. (pregledni- ca 5). Poleg njega je bilo odkritih še nekaj najdišč z enako keramiko drugod po barju. Karel Dežman je omenjal vertikalne nosilne kole pri Zamedvedici, kar kasneje ni bilo potrjeno, čeprav so pred nekaj desetletji domnevno na istih parcelah našli kera- miko tipa Resnikov prekop, kremenove artefakte, živalske kosti in oglje (Turk & Vuga, 1984). Znane so tudi najdbe resniške keramike z osamelcev oz. na robu vršaja, kot so primeri na Bregu pri Škofljici (Frelih, 1986), pod Gradiščem pri Bevkah (Bregant, 1969) in pri Igu (Turk & Vuga, 1982). Dobro desetle- tje nazaj pa je bilo odkrito plano naselje na suhem v vasi Jezero (Nadbath et al., 2011). Po horizontu najdb tipa Resnikov prekop sledi obdobje, ki je trajalo pribl. 800 let, ko z mokrotnega dela barja doslej ni sledov o arheoloških najdiščih, kar kaže na dolgotrajni poselitveni hiatus (npr., Ve- lušček & Čufar, 2014), ki pa bi bil lahko le navide- zen. Obstojajo namreč ne preveč prepričljivi indici (glej npr., Velušček, 2013), ki nakazujejo prisotnost človeka na Ljubljanskem barju tudi v vmesnem obdobju, od približno 4500 do 3700 pr. Kr. To na- kazujejo nekateri pelodni diagrami (npr., Gardner, 1999; Andrič et al., 2008) in predvsem nekatere ra- diokarbonske datacije z najdišč, bodisi Savske sku- pine lengyelske kulture iz okoli sredine 5. tisočletja (Mlekuž et al., 2013) bodisi iz 4. tisočletja, kot sta Strojanova voda (Tolar, 2018) ter Maharski prekop (npr., Mlekuž et al., 2012). Po drugi strani pa popol- na odsotnost karakterističnih najdb iz okvirno dru- ge polovice 5. tisočletja kaže, da Ljubljansko barje najverjetneje dlje časa ni bilo poseljeno, čeprav povsem prepričljivih razlogov za to še ne poznamo. Leta 2021 je ekipa podjetja Avgusta, razisko- valna in storitvena dejavnost, d.o.o., pod vodstvom Mojce Horjak Šuštaršič, na skrajnem zahodnem robu mokrotnega dela Ljubljanskega barja pri Ver- du (slika 1), odkrila najdišče z vertikalnimi koli, kam- ni, živalskimi kostmi in prazgodovinsko keramiko. Najdbe so takoj pokazale, da gre za ostanke praz- godovinske koliščarske naselbine. Lega najdišča je nakazovala zelo visoko starost, ki bi bila lahko višja od horizonta kolišč keramike z brazdastim vrezom, 19 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju ki je umeščen v časovni okvir 4. tisočletja, od 38. do 36. stol. pr. Kr. (npr., Čufar et al., 2022) in bi glede na lego lahko sodilo v začetno obdobje koliščarske po- selitve Ljubljanskega barja (prim., Velušček & Čufar, 2008; Turk & Velušček, 2013; Velušček et al., 2018). Cilj tega prispevka je predstaviti prve arheo- loške, arheobotanične, arheozoološke, dendrokro- nološke in radiokarbonske raziskave najdb z najdi- šča Verd z ostanki koliščarske naselbine, ki morda spada med najzgodnejše koliščarske naselbine Lju- bljanskega barja. V prispevku, ki je rezultat sodelo- vanja med različnimi strokami, so podani pregledi arheoloških najdb ter izsledki naravoslovnih razi- skav, s posebnim poudarkom na dendrokronologiji in radiokarbonskem datiranju arheološkega lesa. 2 MATERIAL IN METODE 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 ARHEOLOŠKA IZKOPAVANJA 2.1 ARCHAEOLOGICAL EXCAVATIONS Sodelavci podjetja Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost d.o.o., so v času od 2. 8. 2021 do 22. 2. 2022 izvedli arheološki nadzor ob posta- vitvi podzemnega električnega voda na zahodnem robu Ljubljanskega barja. Med 17. in 19. 11. 2022 so na območju parcel v k.o. Verd (slika 2), ki ležita na mokrotnih tleh vzhodno od istoimenskega nase- lja Verd, v izkopanem jašku naleteli na rumenkast melj, ki je od severa prešel v sivkasto plast z organ- skimi ostanki. Ko se je v severozahodnem profilu v plasti pojavilo več majhnih kamnov, so postali še pozornejši in so opozorili gradbince, da upočasnijo izkop. Na dnu izkopa, v globini 0,9 m, so opazili dva Slika 1. Ljubljansko barje in lega bolje poznanih najdišč z ostanki kolišč; najdišča iz 5. tisočletja pr. Kr. vse- bujejo najdbe keramike tipa Resnikov prekop. Zemljevid: Tamara Korošec. Figure 1. Ljubljansko barje and the locations of the better-known sites with remains of pile-dwellings; the sites from the 5th millennium BC contain finds of Resnikov prekop type pottery. Map: Tamara Korošec. 20 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia večja kamna z zgostitvijo prazgodovinske keramike, v zahodni steni pa dva vertikalna kola. Na podlagi zapažanj so sklepali, da gre za os- tanke koliščarske naseldbine. Pristojna konzerva- torka ZVKDS OE Ljubljana je odredila, da se v jašku kulturno plast zameji in opravi arheološko raziska- vo (slika 3). Tako so gradbeni delavci upočasnjeno, toda še vedno strojno, odstranjevali zemeljne pla- sti, strokovna ekipa pa je sproti pobirala najdbe in živalske kosti ter čistila zahodno steno jaška, ki je bila na koncu ustrezno dokumentirana. Pobrani so bili tudi vzorci lesa ter vzorci sedimenta za naravo- slovne raziskave v arheologiji. 2.2 ARHEOLOŠKE, ARHEOZOOLOŠKE IN ARHE- OBOTANIČNE RAZISKAVE IN RAZISKAVE LESA 2.2 ARCHAEOLOGICAL, ARCHAEOZOOLOGICAL AND ARCHAEOBOTANICAL AND WOOD RE- SEARCH Zbranih je bilo 75 fragmentov prazgodovinske keramike za arheološke raziskave in 18 odlomkov živalskih kosti, ki so bile raziskane po uveljavljeni metodologiji za arheozoološke analize (Velušček, 2006; Andrič et al., 2016). Iz kulturne plasti so bili odvzeti tudi 3 vzorci se- dimenta za arheobotanično analizo (Andrič et al., 2016; Tolar, 2018). Analizirana sta bila vzorca 1 in 2. Naključno je bilo podvzorčeno 1200 ml sedimenta iz vz. 1 in 700 ml sedimenta iz vz. 2, ki je bilo nato mokro presejano skozi sita z odprtinami por 2 in 0,355 mm. Na sitih se je ujelo nekaj organske frak- cije velikostnega razreda nad 2 mm, in 510 ml (vz. 1) oz. 200 ml (vz. 2) frakcije oz. organskih ostankov velikosti od 0,355 do 2 mm. Anorganskega materia- la, kot so kamenje in večje kosti, v spranem gradivu ni bilo. Prevladovali so odlomki lesa, oglja, listov, vej ipd. V veliki večini so bili ostanki nezogleneli, tj. z vodo prepojeni, zato je pregledovanje, sortiranje in identifikacija potekala v vodnem mediju in s po- močjo stereomikroskopa z do 50-kratno povečavo na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Identifikacija rastlinskih makroostankov, kot so semena, plodovi Slika 2. Najdišče Verd. Lega jaška, kjer so bili odkriti ostanki prazgo- dovinske poselitve. Ze- mljevid: Tamara Korošec, GURS (2023). Figure 2. The site Verd and the location of the shaft where the remains of a prehistoric settle- ment were discovered. Map: Tamara Korošec, GURS (2023). 21 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju in lesno oglje, je potekala s pomočjo referenčne zbirke in ustreznih identifikacijskih ključev. Skupno je bilo dokumentiranih tudi 12 lesenih najdb, od tega je bilo v dendrokronološkem labo- ratoriju Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakulte- te Univerze v Ljubljani preiskanih 10 vzorcev lesa. Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa ter dendrokronološka analiza so bile opravljene po uveljavljeni metodi (Čufar et al., 2013, 2022; Koželj, 2023). Za dendrokronološko analizo oz. merjenje širin branik sta bila primerna samo vzorca dveh jesenovih kolov, ki sta imela več kot 45 branik. Po opravljeni dendrokronološki analizi sta bila odvze- ta dva (pod) vzorca lesa za radiokarbonsko analizo. Radiokarbonsko datiranje obeh vzorcev lesa je bilo opravljeno v laboratoriju v Poznanu na Poljskem (Poznań Radiocarbon Laboratory). 3 REZULTATI IN RAZPRAVA 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 RAZISKAVE LESA IN DATIRANJE 3.1 WOOD RESEARCH AND DATING Skupno je bilo dokumentiranih 12 lesenih najdb, od tega 8 vertikalnih kolov. V dendrokronolo- škem laboratoriju je bilo preiskanih 10 vzorcev lesa Slika 3. Načrt raziskanega območja s koordinatami. Označeni so jašek, zbiralne enote SN 1-11, območje pojavljanja kulturne plasti (obarvano) in lesene najd- be z zaporednimi številka- mi; v zbiralni enoti 10 sta bila odkrita dva neobdela- na kamna. Načrt: Gregor Gruden. Figure 3. Plan of the study area with coordinates. The shaft, the collection units SN 1-11, the area of occur- rence of the cultural layer (coloured) and the wooden finds with serial numbers are marked; two unpro- cessed stones were found in the collection unit 10. Plan by Gregor Gruden. 22 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia (preglednica 1). Makroskopska in mikroskopska identifikacija lesa je pokazala, da so zbrani vzorci predstavljali les črne jelše (Alnus glutinosa, ALGL), vrbe (Salix sp., SASP), jesena (Fraxinus sp., FRSP) in navadne bukve (Fagus sylvatica, FASY). Najmanjša lesena najdba je imela premer 1 cm, medtem ko za pilote (kole) lahko štejemo najdbe, ki predstavljajo debla dreves s premerom od 5 do 9 cm (preglednica 1). Koli so se najprej pojavili v zbiralni enoti SN 7 in nato še v zbiralnih enotah SN 8–10 (slika 3). Največja zgostitev lesenih najdb je bila v zbiral- ni enoti SN 10 (sliki 3 in 4), drugod jih je bilo manj. Za merjenje širin branik sta bila primerna vzor- ca dveh jesenovih kolov (preglednica 1, slika 5), ki sta imela 62 in 64 branik. Zaporedji širin branik Preglednica 1. Podatki o lesenih najdbah z najdišča Verd; Alnus glutinosa, črna jelša, Salix sp., vrba, Fraxi- nus sp., jesen in Fagus sylvatica, navadna bukev. Skorja, zadnja branika pod skorjo »+« prisotna, »-« ni prisotna, * vzorec VZ10 je bil izbran za radiokarbonsko datiranje. Table 1. Data on wooden finds from the Verd site; Alnus glutinosa, black alder, Salix sp., willow, Fraxinus sp., ash, and Fagus sylvatica, European beech. Bark, last ring below the bark “+” present, “-“ absent, * sample VZ10 was selected for radiocarbon dating. INID – not identified. Zaporedna številka Serial number Kol številka Pile number Oznaka vzorca Specimen code Dendro- kronološka oznaka Dendro code Število branik Number of tree rings Lesna vrsta Tree species Skorja Bark Zadnja branika pod skorjo Last ring below the bark Premer (cm) Diameter (cm) 10 3 VZ1 ~20 Alnus glutinosa + + 7,0 11 4 VZ2 17 Salix sp. - - 7,0 12 2 VZ3 20 Alnus glutinosa - + 10,0 13 6 VZ4 18 Salix sp. + + 5,0 14 7 VZ5 10 Salix sp. - + 3,0 15 8 VZ6 5 Alnus glutinosa - + 1,0 16 9 VZ7 5 Alnus glutinosa - + 9,0 17 5 VZ8 VE22001 65 Fraxinus sp. - blizu near 8,0 18 10 VZ9 25 Fagus sylvatica - + 9,0 19 11 VZ10* VE22002 63 Fraxinus sp. - blizu near 7,0 Slika 4. Nosilni koli in drugi ostanki arheološkega lesa in situ, zbiralna enota SN 10, pogled proti severoza- hodu. Foto: Mojca Horjak Šuštaršič. Figure 4. Piles and other archaeological wood re- mains in situ, collection unit SN 10, viewed to- wards the northwest. Pho- to: Mojca Horjak Šuštaršič. 23 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju obeh vzorcev je bilo mogoče sinhronizirati in izkaza- lo se je, da sta bila posekana z 1 letom zamika (slika 6). Nobenega od vzorcev ni bilo mogoče dendro- kronološko datirati z razpoložljivimi kronologijami koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja iz 4. in 3. tisočletja pr. Kr. (prim., Čufar et al., 2013, 2015, 2022). Rezultati dendrokronološke analize so bili upo- rabljeni kot osnova za odvzem vzorcev za radiokar- bonsko datiranje. Iz koluta kola št. 11 (VZ10) sta bila v ta namen odvzeta dva vzorca, eden v bližini strže- na (VEVZ10-P) in eden z zunanjega dela pod skorjo (VEVZ10-B) (slika 7). Ker so bile na mestih odvzema branike izjemno ozke, sta vzorca vsebovala 10 in 6 Slika 5. Vzorci lesa, pripravljeni za raziskave – identifikacijo lesa in štetje števila branik; samo vzorca lesa jesena (Fraxinus excelsior, FRSP) VZ8 in VZ10 sta bila primerna za dendrokronološko analizo. VZ10 je bil nato izbran za radiokarbonsko datiranje. Foto: Luka Krže. Figure 5. Wood samples prepared for research–wood identification and counting of tree rings; only ash wood (Fraxinus excelsior) samples VZ8 and VZ10 were suitable for dendrochronological analysis. VZ10 was then selected for radiocarbon dating. Photo: Luka Krže. 24 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia branik, s čimer je bila pridobljena zadostna količina lesa za radiokarbonsko analizo. Razlika v starosti je bila določena glede na srednjo braniko posamezne- ga vzorca in je znašala 55 let oz. 55 branik. To je bilo upoštevano kot razlika v starosti, t.i. ‘gap’ pri postopku ‘wiggle-matching’ za kalibriranje in inter- pretacijo rezultatov analize (sliki 7 in 8). Slika 6. Sinhronizirana zaporedja širin branik dendrokronološko raziskanih vzorcev VZ8 (črna) in VZ10 (rde- ča) ter predlog datacije na osnovi radiokarbonskih analiz lesa z bližine skorje vzorca VZ10. Drevo VZ10 je bilo posekano eno leto prej kot VZ8. Figure 6. Crossdated tree ring series of the dendrochronologically analysed samples VZ8 (black) and VZ10 (red) and proposed dating based on radiocarbon analyses of wood below the bark of the VZ10 sample. The tree VZ10 was felled one year before VZ8. Slika 7. Shema odvzema vzorcev za radiokarbonsko analizo (zgoraj), kolut VZ10 (VEVZ10) in mesta za odvzem vzorcev (spodaj levo), odvzem vzorca VEVZ10P v bližini stržena (spodaj desno). Figure 7. Sampling scheme for radiocarbon analysis (top), disc VZ10 (VEVZ10) and sampling locations (bot- tom left), collection of sample VEVZ10P near the pith (bottom right). 25 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju Preglednica 2. 14 C dataciji (BP) in rezultati kalibracije za vzorca VEVZ10-P in VEVZ10-B (Goslar, 2022). Table 2. 14 C dates (BP) and calibration results for samples VEVZ10-P and VEVZ10-B (Goslar, 2022). Verd_190437_VEVZ10-P Poz-155871 5905 ± 35 BP Verd_190437_VEVZ10-B Poz-155870 5740 ± 35 BP 68.3 % probability 4827 BC (3.9 %) 4821 BC 4797 BC (64.4 %) 4723 BC 95.4 % probability 4885 BC (1.8 %) 4870 BC 4848 BC (93.7 %) 4703 BC 68.3 % probability 4672 BC (15.9 %) 4636 BC 4616 BC (52.4 %) 4539 BC 95.4 % probability 4691 BC (94.8 %) 4493 BC 4469 BC (0.6 %) 4464 BC Preglednica 3. Kalibracija po postopku ‘wiggle-ma- tching’ ob uporabi opcije ‘sequence’ programa Ox- Cal4.4.4. Datacija vzorca pod skorjo, ki je najbliže letu poseka drevesa, je 4716–4632 cal BC (± 2δ, 95 % interval zaupanja). Table 3. Calibration by wiggle-matching using Ox- Cal’s ‘sequence’ optionOxCal4.4.4.4. The date of the sample under the bark closest to the year of tree felling is 4716-4632 cal BC (± 2δ, 95% confi- dence interval). VEVZ10 D_Sequence() X2-Test: df = 1 T = 1.306 (5 % 3.841) 68.3 % probability 4692 BC (68.3 %) 4658 BC 95.4 % probability 4716 BC (95.4 %) 4632 BC Agreement n = 2 Acomb = 73.1 % (An = 50.0 %) Slika 8. Grafični prikaz kalibracijske krivulje IntCal20 (Reimer et al., 2020) in rezultatov kalibriranja radio- karbonskih datacij dveh vzorcev z razliko v starosti oz. ‘gapom’ 55 let po postopku ‘wiggle-matching’ ob uporabi opcije ‘sequence’ programa OxCal4.4.4. (prim., preglednica 3). Figure 8. Graphical representation of the IntCal20 calibration curve (Reimer et al., 2020) and the results of calibrating the radiocarbon dates of two samples with an age difference or ‘gap’ of 55 years by the wig- gle-matching procedure using the ‘sequence’ option of OxCal4.4.4 (cf., Table 3). 26 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia Radiokarbonsko datiranje obeh vzorcev lesa je bilo opravljeno v laboratoriju v Poznanu na Polj- skem (Poznań Radiocarbon Laboratory; preglednica 2). Datacija vzorca pod skorjo, ki je nastal najbliž- je letu poseka drevesa, je 4691–4464 cal BC (± 2δ, 95 % interval zaupanja). Kalibracija po postopku ‘wiggle-matching’ je bila opravljena s pomočjo programa OxCal v4.4.4 (Bronk Ramsey, 2001, 2021) in kalibracijske krivulje IntCal20 (Reimer et al., 2020). Pri tem je bilo upo- števano, da razlika v starosti, t. i. ‘gap’, med VEVZ- 10-P in VEVZ10-B znaša 55 let (preglednica 3, slika 8). Datacija laboratorija Poznan (4577 ± 114 cal BC) za vzorec v bližini skorje je bila z uporabo me- tode ‘wiggle-matching’ tako izboljšana na 4674 ± 42 cal BC (preglednica 5), kar kaže na najverjetnejši časovni razpon, znotraj katerega gre iskati poselitev na najdišču Verd. Za še natančnejšo časovno opre- delitev in trajanje domnevne naselbine bi bilo pot- rebno pridobiti dodatne vzorce lesenih kolov s tega območja. 3.2 ARHEOLOŠKE NAJDBE 3.2 ARCHAEOLOGICAL FINDS Skupno je bilo pobranih in analiziranih 75 fra- gmentov prazgodovinske keramike, 1 fragment gla- jenega kamna z lisasto površino sive do temno sive barve ter več neobdelanih kamnov. Med arheološkimi najdbami prevladujejo fra- gmenti keramike, sivih do sivorjavih barvnih odten- kov. Najti je tudi temno sive fragmente. Nekateri fragmenti so na otip zelo trdi in ob udarcu dajo ko- vinski zven (slika 9), kar se sicer pripisuje keramič- nim najdbam z Resnikovega prekopa (npr., Harej 1975), najbolje poznanega najdišča Savske skupi- ne lengyelske kulture na Ljubljanskem barju (npr., Tomaž & Velušček, 2005; Velušček, 2006). Na več fragmentih je opaziti, da so bili izpostavljeni ognju. Prelomi fragmentov pa so večinoma stari. Keramika z najdišča Verd je bila narejena iz gline, v kateri je najti kremenčev pesek, sljudo in organske ostanke, lahko tudi apnenec in glinena je- dra (slika 9). Grob kremenčev pesek se zelo hitro prepozna na površini neornamentiranih in na otip Slika 9. Izbor fragmentov keramike iz kulturne plasti v zbiralni enoti SN 10. Foto: Drago Valoh. Figure 9. Selection of ceramic fragments from the cultural layer in collection unit SN 10. Photo: Drago Valoh. 27 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju zelo trdih fragmentov. Pri tem izstopa več fragmen- tov rjave oz. svetlo do sivorjave barve (slika 9). Analogije za tovrstno keramiko najdemo na primer na omenjenem Resnikovem prekopu, kjer so bili v lončarski masi tako kremenčev pesek kot tudi apne- nec, sljuda in organske snovi (npr., Korošec, 1964; Harej, 1975; Mlekuž et al., 2013). V Moverni vasi v Beli krajini v lončarski masi ni bilo apnenca, so pa zato prisotna glinena jedra. Le-ta so v keramiki iz neolitskih poselitvenih faz, pri čemer se pogosteje pojavljajo v najstarejši fazi, kasneje pa so redka (To- maž, 1997). Med razmeroma skromnim številom tipolo- ško opredeljivih oblik je najti posode z lijakastim ustjem, ki spominjajo na lonce z Resnikovega pre- kopa (npr., Korošec, 1964, tabela 11: 2; 15: 1,2,3; Harej, 1975, tabela 1: 1,6; 2: 1,5; Velušček, 2006, tabela 16: 6–10). Pojavlja se tudi lonec s plastično aplikacijo, ali gre morda celo za vrč oz. amforo, ki ima na obodu ustja ornament odtisov, na vratu pa vrezani poševni črti. Zanj se prav tako najde dobro analogijo na Resnikovem prekopu (npr., Korošec, 1964, tabela 15: 3; Harej, 1975, tabela 1: 1,6; 2: 1; 6: 5; Velušček, 2006, tabela 16: 6; 17: 3). Enako velja za fragment bikonične posode, ki ima z odtisi ornamentiran trebuh (prim., Harej, 1975, tabela 5: 5; Velušček, 2006, tabela 7: 6,7; itd.). Pri fragmentu uvihanega ustja se sluti zgornji del posode, katerega je Josip Korošec označil za lonec jajčasto ovalne ob- like (Korošec, 1964, tabela 16: 2; prim., Harej, 1975, tabela 4: 1), oz. gre za razvojno različico t. i. piri- formne amfore, za katero sta značilna polkroglasto rame in odsotnost vratu (npr., Bregant, 1974). Na ustju lonca je najti ostanke črnega premaza (prim., Tomaž & Velušček, 2005), kar se enako pojavlja tudi na drugem koncu Ljubljanskega barja, na keramiki z Resnikovega prekopa (npr., Korošec, 1964; Harej, 1975, tabela 2: 6; 4: 7; 5: 5; Tomaž, 1999). 3.3 ARHEOZOOLOŠKE NAJDBE 3.3 ARCHAEOZOOLOGICAL FINDS V kulturni plasti je bilo najdeno 18 odlomkov živalskih kosti. Vse izvirajo iz zbiralne enote SN 10 (glej, slika 3), od tega jih je bilo pet mogoče ožje ta- ksonomsko opredeliti. Štirje primerki so bili pripisa- ni jelenu (Cervus elaphus), eden pa labodu (Cygnus sp.). Skromen zbir razpoložljivih živalskih ostankov dovoljuje le površen komentar rezultatov. Pred- vsem je treba izpostaviti izključno prisotnost div- jadi in odsotnost kosti domačih živali. Koliščarji z Ljubljanskega barja so se namreč v splošnem inten- zivneje ukvarjali z lovom kot druge tedanje skup- nosti z jugo-vzhodnoalpskega prostora, vključno s tistimi s Krasa (glej npr., Drobne, 1973; Toškan, 2009; nasproti Pohar, 1983; Velušček, 2005; To- škan, 2011), pri čemer pa je pomen živinoreje skozi čas v povprečju vendarle postopoma naraščal (To- škan, 2008, 2009). Na obeh arheozoološko obdelanih najdiščih Savske skupine lengyelske kulture, tj. Resnikov pre- kop in Zamedvedica, je delež lovnih vrst med ostan- ki sesalcev najmanj dvotretjinski oziroma tričetr- tinski (Turk & Vuga, 1984; Toškan & Dirjec, 2006). Pomembno je poudariti, da pri teh vrednostih niso upoštevani ostanki prašičev, saj je zanesljivo razli- kovanje med kostnimi odlomki domačega in divje- ga prašiča v arheozoologiji zelo težavno. Na podlagi razpoložljivih podatkov o velikosti bolje ohranjenih najdb se sicer zdi, da bi jih glavnina z Resnikovega prekopa utegnila pripadati prav divjemu prašiču (Toškan & Dirjec, 2006). V tem primeru bi se delež ostankov divjadi na tem najdišču lahko povzpel na do 90 % izmed vseh 97 taksonomsko opredeljenih sesalskih kosti in zob, pri čemer je treba za ustrezno razumevanje velike- ga pomena lova upoštevati tudi odkritje 31 kosti divjih ptic (Janžekovič & Malez, 2006). Šibka točka predstavljenih arheozooloških po- datkov z Resnikovega prekopa in Zamedvedice je skromnost obeh zbirov najdb, sploh tistega z Za- medvedice, kjer je bilo vsega skupaj pobranih le 15 kostnih odlomkov (Turk & Vuga, 1984). Poleg tega je interdisciplinarna študija najdišča Resnikov prekop pokazala, da je bila glavnina kulturne pla- sti, ki bi jo bilo mogoče navezati na koliščarsko vas, že v prazgodovini odplavljena (Velušček, ur., 2006). To dogajanje je nedvomno popačilo izvorni vzorec prostorske razpršenosti živalskih ostankov na najdi- šču (Achino et al., 2017), vpliv na sestavo zbira kosti velikih sesalcev pa naj bi bil razmeroma skromen (Toškan & Dirjec, 2006). Med kolišči iz 4. tisočletja je bil podobno visok delež divjadi ugotovljen na Črnelniku pri Kamniku pod Krimom, ki je bil najverjetneje poseljen v 39. in morda še v prvi polovici 38. stoletja pr. Kr. (Velušček et al., 2018), oz. v 38. in na začetku 37. stoletja, kot kaže zadnja analiza (glej, Čufar et al., 2022). Med 28 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia skupaj 89 taksonomsko opredeljenimi ostanki se- salcev jih je bilo namreč divjadi pripisanih 60, po- dobno kot na Resnikovem prekopu in Zamedvedici večina prav jelenu. Pravzaprav je bil večinski delež lovnih vrst ugotovljen tudi med izredno pičlim (N = 16) zbirom najdb sesalcev s Črešnje pri Bistri (35. stol. pr. Kr.; Velušček et al., 2004), kjer je bilo od- kritih tudi 117 taksonomsko opredeljenih kosti div- jih ptičev in ostanki petih vrst rib (Velušček et al., 2004). Na vseh treh najdiščih iz 4. tisočletja pr. Kr. z znatno bogatejšimi arheozoološkimi najdbami, tj. Hočevarici pri Verdu (37. in / ali zgodnje 36. stol. pr. Kr.; Toškan & Dirjec, 2004), Maharskem prekopu pri Igu (35. stol. pr. Kr.; Toškan et al., 2020) in Starih gmajnah pri Verdu (34. in / ali 32. stol. pr. Kr.; To- škan, 2009), je med ostanki sesalcev delež divjih in domačih živali primerljiv oziroma so prevladovale najdbe slednjih. Med najdišči iz 3. tisočletja je bil višji delež divjadi ugotovljen na t. i. Dežmanovih koliščih pri Igu (cca. 28.–25. stol. pr. Kr.; Drobne, 1973) ter Za- ložnici pri Kamniku pod Krimom in Dušanovem pri Bistri (26.–25. stol. pr. Kr.; izkopavanji iz let 2009 in 2010: Velušček et al., 2011; Čufar et al., 2022; Ve- lušček, 2022). Pri slednjih dveh je bil zbir analizira- nih najdb izjemno skromen (tj. 30 oziroma 12), na Dežmanovih koliščih pa sicer bogatejši, vendar gre v tem primeru za gradivo, izkopano in opredeljeno v drugi polovici 19. stol., ko je treba pri pobiranju najdb domnevati izbor v prid večjim kostem (prim., Bartosiewicz, 2002). Poleg tega je med ostanki div- jadi s kar tretjinskim deležem zastopan bober, ki so ga verjetno lovili predvsem zavoljo kožuha (prim., Zeiler, 1987). Na drugih dveh koliščih iz sredine 3. tisočletja, tj. Parte pri Igu (sklop Dežmanovih kolišč) in Notranje gorice, je bila večina najdb pripisana domačim živalim oziroma je bil delež slednjih pri- merljiv z deležem divjadi (Drobne, 1973; Velušček et al., 2011). Prav tako na sočasen obstoj različnih načinov zagotavljanja mesne hrane namigujejo skromni podatki za najdišča bronastodobne starosti (Dirjec, 1991; Toškan, 2005, 2008). Rezultati arheozooloških raziskav načeloma pritrjujejo kronološki uvrstitvi Verda ob bok Resni- kovemu prekopu. Razvidna je zastopanost izključno lovnih vrst živali, vendar je treba pri tem opozoriti na izjemno pičlo število najdb. Previdnost je pot- rebna toliko bolj zato, ker bi utegnili vsi štirje kostni odlomki jelena pripadati isti živali, saj so bili odkri- ti blizu skupaj. Nobena izmed kosti se ne podvoji; odlomka golenice sta sicer dva, vendar izvira en iz leve in drugi iz desne noge. Vsi trije odlomki, pri ka- terih je bilo mogoče ugotavljati zraščenost epifize s pripadajočo diafizo, so pripadali ob poginu mladi živali. Ker so bila na koliščarskih naselbinah z Lju- bljanskega barja delno ohranjena okostja že odkrita (Velušček et al., 2018; glej, Toškan & Dirjec, 2006; Velušček et al., 2011), študiji prostorske razpršenos- ti živalskih kosti na Maharskem prekopu in na Starih gmajnah pa sta že za čas 4. tisočletja pr. Kr. nakazali določeno stopnjo funkcionalne specializacije prebi- valstva v smislu ukvarjanja z lovom (Toškan et al., 2020) oz. različnega poseganja po izbranih vrstah mesne hrane (Toškan et al., 2020; Janžekovič et al., 2021), bi lahko torej izključni zastopanosti divjadi med zgolj petimi taksonomsko opredeljenimi ži- valskimi kostmi z Verda ob zgodnji starosti najdišča vendarle botrovali tudi nekateri drugi dejavniki. 3.4 ARHEOBOTANIČNE NAJDBE 3.4 ARCHAEOBOTANICAL FINDS V analiziranih arheobotaničnih podvzorcih ni ohranjenih veliko organskih ostankov, kot so se- mena, plodovi in oglje, ki so običajno zastopani v vzorcih iz kulturne plasti koliščarskih naselbin 4. tisočletja pr. Kr. in mlajših (prim. npr., Tolar et al., 2011; Tolar, 2018). Tudi ostankov ulovljenih rib, kot so luske, kosti, vretenca ter zobje, je bilo v fino pre- sejanih vzorcih zelo malo oz. nič–kar je neobičajno za koliščarsko naselbino, posebej če jo primerjamo z mlajšimi dobro raziskanimi naselbinami. Tudi na- biranih mahov ter praproti, ki navadno v koliščar- skih plasteh prevladujejo, ni zaslediti. Na splošno je vrstna pestrost ohranjenih semen/plodov v obeh podvzorcih v veliki meri omejena na obrežne in vod- ne rastlinske taksone (slika 10). Ostankov kulturnih rastlin, kot so enozrne in dvozrne pšenice, ječmena, lanu, maka, ogrščice in graha, ter plevelno-ruderal- nih taksonov, ki so značilni za kolišča 4. tisočletja pr. Kr., v vzorcu z najdišča Verd ni najti. Prevladujoče identificirani ostanki vodnih in obrežnih rastlin kažejo na značilno objezersko rastje, torej na človeško še neokrnjeno naravo. Vodna meta, jelša, trpotčasti porečnik, konjska gri- va, vodni sovec idr. so značilne obrežne rastline, katerih ostanke najdemo tudi na drugih, mlajših koliščih Ljubljanskega barja. Med potencialno nabi- ralnimi rastlinami z užitnimi plodovi so identificira- 29 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju ni le ostanki divjega jabolka/hruške, robide, gloga, žira in predvsem vodnega oreška. Tudi iglice jelke v koliščarskih plasteh navadno pričajo o človekovem delovanju; tj. nabiranju jelovih vej in uporabi le-teh. Nekaj je neznačilnih in nezoglenelih ostankov plev rastlin iz družine trav, ki bi lahko bili ostanki gojenih žit, toda žal so le-ti zelo nezanesljivi za tovrstno in- terpretacijo. Med redkimi ostanki oglja je identifici- rano oglje jesena. V primerjavi s prostorsko najbližjimi arheobo- tanično raziskanimi kolišči, kot sta Stare gmajne in Hočevarica (slika 1, 2; prim., Velušček, ur., 2004, 2009; Out et al., 2023), je bilo naselje Verd ume- ščeno v bolj naravno, vodnato okolje, v katerem je zaznati šibek antropogeni vpliv, kar ponovno daje slutiti, da imamo opravka s koliščem višje starosti. 3.5 PRIMERJAVA KOLIŠČ VERD IN RESNIKOV PRE- KOP 3.5 COMPARISON OF THE PILE DWELLINGS VERD AND RESNIKOV PREKOP Kakor omenjeno, je bila največja zgostitev lese- nih najdb v zbiralni enoti SN 10 (sliki 3 in 5), drugod jih je bilo manj. Od tega lahko v SN 10 pripišemo nosilnim kolom samo tri najdebelejše lesene najd- be (glej, preglednica 1, slika 3). Skromno število lahko primerjamo s situacijo na koliščarski naselbini Resnikov prekop. Na obeh najdiščih je bilo, primer- jalno gledano (prim., Verd (sliki 3 in 5) in Resnikov prekop (Bregant, 1964; Harej, 1975; Velušček, ur., Slika 10. Deleži identificiranih ostankov semen/ plodov ter iglic jelke (Abies) v obeh analiziranih podvzorcih glede na skupino rastlin. Figure 10. Proportions of identified remains of seeds/fruits and fir (Abies) needles in both subsam- ples per plant group. Preglednica 4. Primerjava nabora lesnih vrst in števila raziskanih vzorcev lesa na koliščih Verd in Resnikov prekop (prim., Čufar & Korenčič, 2006). Alnus glutinosa – črna jelša, Salix sp.–vrba, Fraxinus sp.–jesen in Fagus sylvatica–navadna bukev. Table 4. Comparison of the range of wood species and the number of researched wood samples at the pile dwellings of Verd and Resnikov prekop (cf., Čufar & Korenčič, 2006). Alnus glutinosa–black alder, Salix sp.–willow, Fraxinus sp.–ash, and Fagus sylvatica–European beech. Vrsta lesa / Wood Species VERD Število vzorcev Number of Samples RESNIKOV PREKOP Število vzorcev Number of Samples Alnus glutionosa 4 10 Acer sp. - 1 Fagus sylvatica 1 - Fraxinus sp. 2 4 Salix sp. 3 - Neidentificiran / INID - 1 Skupaj / Total 10 16 30 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia 2006) z npr. Maharskim prekopom (Bregant, 1996), Hočevarico (Velušček, 2004), Starimi gmajnami (Ve- lušček, 2009), Blatno Brezovico (Korošec, 1963) in najdiščem Parte–Iščica (sklop Dežmanovih kolišč; Velušček et al., 2000), kolov malo oz. tako se zdi, da to velja tudi za Verd, so poredko zabiti v tla. V pri- meru Resnikovega prekopa smo takšno okoliščino razložili s kratkotrajnostjo poselitve, kar predlaga- mo tudi za kolišče Verd (glej, Velušček, ur., 2006; prim., Čufar & Korenčič, 2006). Najdišči povezuje tudi izbor lesa, ki je bil po- doben, tako na Resnikovem prekopu kot na Verdu (preglednica 4). Z obeh najdišč ni bil pridobljen no- ben hrastov vzorec, največje dimenzije pa so imeli koli iz jesena in jelše (prim., Harej, 1975; Culiberg & Šercelj, 1991; Čufar & Korenčič, 2006). Rezultati radiokarbonskih datumov (BP) vzor- cev s kolišč Verd in Resnikov prekop so podobni (preglednica 5), toda kalibrirane vrednosti teh da- tacij kažejo, da bi lahko bilo kolišče Verd celo neko- liko starejše od kolišča Resnikov prekop. Razlike so lahko delno posledica postopka kalibracije, saj sta bila pri vzorcu s kolišča Verd radiokarbonsko dati- rana dva vzorca z znano razliko v starosti (letih), kar je omogočilo uporabo metode ‚wiggle-matching‘ in sodobnejše kalibracijske krivulje IntCal20. Ocenju- jemo, da je bilo drevo za kol št. 11 (VZ10) in dendro- kronološko sinhronizirani kol št. 5 (VZ8) posekano pred približno 6700 leti, ter da je koliščarsko naselje Verd živelo znotraj časovnega razpona od konca 48. do druge polovice 47. stoletja pr. Kr. Po drugi strani je videti, da predpostavko o morebitni nekoliko višji starosti kolišča Verd v pri- merjavi z Resnikovim prekopom podpirajo tudi re- zultati analiz pelodnih diagramov iz vrtine Na mahu in z najdišča Maharski prekop, lociranih približno 1–1,5 km severozahodno od Resnikovega preko- pa na jugovzhodu Ljubljanskega barja (prim., slika 1). Te kažejo na opazen človekov vpliv na okolje v obdobju, ki ga povezujemo s poselitvijo na kolišču Resnikov prekop (Andrič et al., 2008; Andrič, 2020). Nasprotno pa trenutni arheobotanični rezultati umeščajo koliščarsko naselje Verd v bolj primarno okolje s šibkim človekovim vplivom. Arheobotanič- ne raziskave rastlinskih makroostankov na kolišču Resnikov prekop žal niso dale želenih rezultatov, saj je bila kulturna plast te naselbine, kot že reče- no, v celoti odplavljena oz. presedimentirana (Turk, 2006; Culiberg, 2006). 4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS Interdisciplinarna raziskava najdišča Verd kaže pomen uporabe različnih znanstvenih disciplin, ki vsaka po svoje potrjujejo, da je novo odkrito kolišče z datacijo lesenih pilotov 4674 ± 42 cal BC verjetno najstarejše na Ljubljanskem barju. Preglednica 5. Radiokarbonsko datiranje vzorcev s kolišč Resnikov prekop in Verd (prim. Čufar & Korenčič, 2006). Table 5. Radiocarbon dating of the samples from pile-dwellings Resnikov prekop and Verd (cf., Čufar & Korenčič, 2006). Najdišče Site RESNIKOV PREKOP VERD Oznaka Code RP02-33 VEVZ10-B Lesna vrsta Wood species Alnus glutinosa Fraxinus sp. Laboratorijska oznaka vzorca Laboratory code of the sample Hd-24038 Poz-155870 Datacija 14 C (BP) Dating 14 C (BP) 5718 ± 23 5740 ± 35 Kalibracijski interval (cal BC, 2δ) Calibration interval (cal BC, 2δ) 4675–4465 4716–4632 Kalibracija (cal BC, 2δ) Calibration (cal BC, 2δ) 4570 ± 105 4674 ± 42 31 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju Najdišče je bilo odkrito med gradbenimi deli, ko so kopali jašek za podzemni električni vod. Najprej je pozornost vzbudila lega najdišča na skrajnem za- hodnem robu Ljubljanskega barja, kar je kazalo na njegovo visoko starost. Slednjo je potrdila analiza keramičnega gradiva, ki kolišče Verd postavlja ob bok Resnikovemu prekopu, doslej najstarejšemu odkritemu kolišču na Ljubljanskem barju. Ko je skupina arheologov prepoznala pomen razkritih ostankov in na odseku jaška izvedla arheo- loško raziskavo, so bile naknadno vključene še raz- iskave lesa z dendrokronologijo in radioarbonskim datiranjem, arheozoologija in arheobotanika. Za absolutno datiranje najdišča so bile ključne dendrokronološke raziskave in radiokarbonsko da- tiranje z uporabo metode wiggle-matching. Analiza vzorcev lesa je opozorila na podobnost s koliščem Resnikov prekop glede na podoben izbor lesnih vrst in majhno število kolov, od katerih so bili le redki uporabni za dendrokronološko analizo (prim., Čufar & Korenčič, 2006). Za določitev starosti najdišča sta bila ključna dva pilota iz istočasno posekanih dreves. Enemu sta bila odvzeta dva vzorca za radiokarbonsko dati- ranje, ki smo ga izostrili s pomočjo metode wiggle- -matching in ugotovili, da je bilo drevo posekano 4674 ± 42 cal BC. Datacija hkrati pomeni najver- jetnejši čas obstoja kolišča, ki je verjetno živelo tik pred nastopom, ali istočasno, kot doslej najstarejše znano kolišče Resnikov prekop. Da gre za zelo staro kolišče, nakazujejo tudi re- zultati arheozooloških raziskav, ki zaenkrat kažejo le na pomen lovne divjadi (in odsotnost domačih ži- vali) ter arheobotaničnih raziskav, ki kažejo zelo pri- marno obrežno vegetacijo brez vplivov poljedelstva in/ali drugega človekovega delovanja. Glede na izsledke najdišče Verd z ostanki neo- litskega kolišča najverjetneje predstavlja najstarej- šo znano koliščarsko poselitveno točko na Ljubljan- skem barju. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Ljubljansko barje is known for its prehistoric pile dwellings (Figure 1). In recent decades, inten- sive archaeological and interdisciplinary research have been conducted there, and dendrochronology has been an important component of the investiga- tions (e.g., Čufar et al., 2013, 2022). Nearly three decades of work enabled the establishment of an absolutely dated tree-ring chronology (Čufar et al., 2015) that currently covers the period 3840-3330 BC (Čufar et al., 2022). The chronology, dated by teleconnection with the German-Swiss chronolo- gy, is based on the wood from eight pile dwellings of the 4th millennium BC, Črnelnik, Trebež, Stro- janova voda, Hočevarica, Maharski prekop, Spod- nje mostišče, Črešnja pri Bistri, and Stare gmajne (older phase), and allows for accurate determina- tion of the years in which the trees used to build the pile dwellings were felled. Another three pile dwellings of the 4th millennium BC Stare gmajne (younger phase), Veliki Otavnik and Blatna Bezovi- ca were dated by radiocarbon dating and wiggle matching (Čufar et al., 2010, 2022); the same ap- plies to the chronologies of five settlements of the 3rd millennium BC. All chronologies allow, among other things, the observation of settlement dynam- ics, settlement gaps, simultaneity of settlements, and their relationships with contemporaneous settlements in the larger area (e.g., Velušček et al., 2011; Čufar et al., 2015, 2022). The settlement of Ljubljansko barje and the establishment of chro- nologies for the 5th millennium BC have been less successful, partly because of the smaller number of sites and fewer archaeological and wooden re- mains, as well as different choice of construction wood, which is less suitable for dendrochronologi- cal analyses (e.g., Čufar & Korenčič, 2006; Čufar et al., 2022). The best-studied site from the 5th mil- lennium BC to date is Resnikov prekop, where only a small amount of archaeological wood has been preserved (Velušček, ed., 2006). Here, we present the archaeological investiga- tion of the newly discovered pile-dwelling settle- ment Verd. In 2021, a team from Avgusta, raziskovalna in storitvena dejavnost, d.o.o., led by Mojca Horjak Šuštaršič, discovered a site on the westernmost edge of the wetland part of Ljubljansko barje (Fig- ures 1 and 2). The location of the site indicated that it could belong to the early period of the pile-dwell- ing settlement of Ljubljansko barje (cf. Velušček & Čufar, 2008; Turk & Velušček, 2013; Velušček et al., 2018). The vertical piles, stones, animal bones, and prehistoric pottery found on the site undoubtedly 32 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia confirmed the remains of a prehistoric pile-dwell- ing settlement that could be older than the horizon of the furrow-cut pottery mounds, of the 4th mil- lennium (38th to 36th century) BC (e.g., Čufar et al., 2022). The fieldwork showed that the highest concen- tration of wood finds is in the collection unit SN 10 (Figures 3 and 4), with some piles used as construc- tional elements (Table 1, Figure 3). The wood from the Verd site could not be den- drochronologically dated, but radiocarbon dating and wiggle-matching indicate that the wood for two piles was harvested around 4674 ± 42 cal BC. The radiocarbon dating of wood from Verd (5718 ± 23 BP) is similar to that of the Resnikov pre- kop (5740 ± 35 BP) (Table 5), but the application of wiggle-matching and IntCal20 calibration curve suggest that the Verd settlement was probably slightly older than Resnikov prekop. It is estimated that the wood for the piles was felled or that the Verd settlement was active in the period from the end of the 48th century BC to the second half of the 47th century BC, i.e. about 6,700 years ago. We recorded many similarities between Verd and Resnikov prekop. The number of wood finds is in both cases small, the piles were rare and their frequency was lower than at younger sites of the 4th millennium BC. In the case of Resnikov prekop, this is explained by the presumably short duration of the settlement, which most likely also applies to the Verd site (see, Velušček, ed., 2006; Velušček, 2006; cf., Čufar & Korenčič, 2006). The selection of wood species was also similar (Table 4). No oak poles were recovered from either site, and ash and alder poles had the largest dimensions (cf., Harej, 1975; Culiberg & Šercelj, 1991; Čufar & Korenčič, 2006). The great age of the Verd site is also supported by the results of archaeological, archaeozoological and archaeobotanical investigations. The archaeological finds in Verd mainly consist of fragments of pottery. They are of grey to grey- brown colour, and dark grey fragments are also found. Some fragments feel very hard and emit a metallic sound when struck (Figure 9), i.e. char- acteristics attributed also to pottery finds from Resnikov prekop (e.g., Harej 1975), the best-known site of the Sava Group of the Lengyel culture in Lju- bljansko barje (e.g., Tomaž & Velušček 2005; Ve- lušček, 2006). Several fragments show evidence of exposure to fire. The fractures of the fragments are mostly old. Also, the results of archaeozoological investi- gations generally support the chronological place- ment of Verd next to the Resnikov prekop. The presence of exclusively hunted animal species is evident, but the extremely small number of finds should be noted as well. Caution should be exer- cised as the four deer bone fragments could all be- long to the same animal, as they were found close together. None of the bones are duplicated; there are two tibia fragments, but one is from the left leg and the other from the right leg. All three frag- ments, with the epiphysis and associated diaphy- sis fused together, belonged to an animal that was young at the time of death. Since partially preserved skeletons were already found in the pile-dwelling settlements of Ljubljansko barje (Toškan & Dirjec, 2006; Velušček et al., 2011; Velušček et al., 2018) and the studies of the spatial distribution of animal bones in Maharski prekop and Stare gmajne in the 4th millennium BC have already indicated a certain functional specialization of the human population in relation to hunting (Toškan et al, 2018; Toškan & Dirjec, 2006; Velušček et al., 2011, 2020; Toškan et al., 2018) or different types of meat food (Toškan et al., 2020; Janžekovič et al., 2021). The exclusive findings of wild and the absence of domestic ani- mal bones in Verd could also be influenced by other factors. As indicated by archaeobotanical analyses of the seeds/fruits preserved in the cultural layer of the site Verd, human influence on the environment appears to be minor (Figure 10). The remains of cultivated plants such as wheat, barley, flax, poppy, rape and pea, as well as weedy ruderal taxa typi- cal of 4th millennium BC sites, were not found in the sample from Verd. Compared to the spatially closest 4th millennium BC pile-dwelling sites such as Stare gmajne and Hočevarica (Fig. 1; cf. Velušček, 2004; 2009; Out et al., 2023), Verd was located in a more natural and water/lakeshore environment where a weak anthropogenic influence is noticea- ble. This also suggests that we are dealing with an older settlement. The assumption of a possibly somewhat older age of the Verd site compared to Resnikov prekop is also supported by the results of the analysis of 33 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju pollen diagrams from the Na mahu borehole and the Maharski prekop site from the 4th millennium BC, located about 1-1.5 km northwest of Resnikov prekop in the southeast of Ljubljansko barje (cf. Fig. 1). They indicate a significant human impact on the environment during the settlement of these sites (Andrič et al., 2008; Andrič, 2020). In contrast, the current archaeobotanical results suggest a more primary, water/lakeshore environment where a weak anthropogenic influence is detected. The discovery of the new pile-dwelling settle- ment of Verd, which is about 6,700 years old, in ad- dition to the already known and studied contempo- raneous or slightly younger settlement of Resnikov prekop, is of great importance for the reconstruc- tion of events in the 5th millennium BC, when nu- merous pile-dwellings started to appear in a wider region, for instance in the Circum-Alpine region (e.g., Jacomet et al., 2016) and in the southeastern Europe, such as Ploča Mičov Grad on the eastern shore of the Lake Ohrid in North Macedonia (Haf- ner et al., 2021; Bolliger et al., 2023). ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Raziskave je financirala Javna agencija za znan- stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Re- publike Slovenije, v okviru programov P6-0064 in P4-0015 ter projekta J7-2598. Zahvaljujemo se so- delavkam in sodelavcem ter študentom in študent- kam Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za pomoč pri delu v laboratorijih ter v vseh fazah raziskav. Posebna zahvala gre podjetju Avgusta, raz- iskovalna in storitvena dejavnost d.o.o. za povabilo k znanstveni obdelavi gradiva, fotografom Gregorju Grudnu, Mojci Horjak Šuštaršič, Dragu Valohu, za veliko pomoč pri raziskavah lesa Luki Kržetu in Vidu Koželju ter oblikovalki slikovnega gradiva Tamari Korošec. Vsem lepa hvala! VIRI REFERENCES Achino, K. F., Toškan, B., & Velušček, A. (2017). Potentiality of intra-si- te spatial analysis and post-depositional processes: a Slovenian case study Resnikov prekop. Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 34(1), 83-99. Andrič, M. (2020). Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezo- vica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slo- venia) in the 4th millennium cal BC. Documenta Praehistorica 47, 420-445. Andrič, M., Kroflič, B., Toman, M. J., Ogrinc, N., Dolenec, T., Dobnikar, M., & Čermelj, B. (2008). Late, Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). Palaeoge- ography, palaeoclimatology, palaeoecology 270(1-2), 150-165. Andrič M., Tolar, T., & Toškan, B. (2016). Okoljska arheologija in pale- oekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. Lju- bljana, Založba ZRC, ZRC SAZU: 317 str. Bartosiewicz, L. (2002). Dogs from the Ig pile dwellings in the Natio- nal Museum of Slovenia. Arheološki vestnik 53, 77-89. Bolliger, M., Maczkowski, A., Francuz, J., Reich, J., Hostettler, M., Bal- lmer, A., Naumov, G., Taneski, B., Todoroska, V., Szidat, S., & Hafner, A. (2023). Dendroarchaeology at Lake Ohrid: 5th and 2nd millennia BCE tree-ring chronologies from the waterlog- ged site of Ploča Mičov Grad, North Macedonia. Dendro- chronologia, 79, 126095. DOI: https://doi.org/10.1016/j. dendro.2023.126095 Bregant, T. (1964). Poročilo o raziskovanju kolišča in gradbenih osta- lin ob Resnikovem prekopu pri Igu (Bericht über die Forschun- gsarbeiten an dem Pfahlbau und den Bauresten am Resnik-Ka- nal bei Ig). Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 7-24. Bregant, T. (1969). Nekaj novih elementov alpskega faciesa lengyel- ske kulture pri Bevkah na Ljubljanskem barju (Einige neue Ele- mente der alpinen Fazies der Lengyelkultur bei Bevke auf dem Moor von Ljubljana). Arheološki vestnik 20, 149-154. Bregant, T. (1974). Elementi jadransko-mediteranske kulturne skupi- ne v alpskem faciesu lengyelske kulture (Elemente der adria- tisch-mediterranean Kulturgruppe in der alpinen Fazies der Lengyel-Kultur). In: A. Jeločnik, ed., Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, Situla 14/15, 35-43. Bregant, T. (1975). Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu–raziskova- nja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal–For- schungen aus dem Jahren 1973 und 1974). Poročilo o razisko- vanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7-114. Bregant, T. (1996). Early, Middle and Late Stone Ages, Copper Age. In: B. Dirjec, N. Pirnat-Spahić, L. Plesničar-Gec, J. Rebolj, & I. Sivec, eds., Ancestral encounters: Ljubljana from prehistory to the middle ages, exhibition catalogue, 18-45, Ljubljana. Bronk Ramsey, C. (2001). Development of the radiocarbon calibrati- on program OxCal. Radiocarbon 43(2A), 355-363. Bronk Ramsey, C. (2021). OxCal Program development history, versi- on 4.4.4 (15/04/21). URL: https://c14.arch.ox.ac.uk/oxcalhelp/ hlp_develop.html (21. 12. 2022). Culiberg, M., & Šercelj, A. (1991). Razlike v rezultatih raziskav mak- roskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz–dokaz človekovega vpliva na gozd (Die Un- terschiede zwischen den Resultaten der Untersuchungen der makroskopischen Reste aus den Pfahlbauten und den Polle- nanalysen–ein Beweis für den Einfluß des Menschen auf die 34 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia Wälder). Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 249-256. Culiberg, M. (2006). Rastlinski ostanki z arheološkega najdišča Resni- kov prekop (Plant Remains from the Archaeological Site at Resnikov prekop). V/In: Velušček, ed., 2006, 129-132. Čufar, K., & Korenčič, T. (2006). Raziskave lesa z Resnikovega preko- pa in radiokarbonsko datiranje / Investigations of Wood from Resnikov Prekop and Radiocarbon Dating. In: Velušček, ed., 2006, 123-127. Čufar, K., Kromer, B., Tolar, T., & Velušček, A. (2010). Dating of 4th millennium BC pile-dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. Journal of Archaeological Science 37 (8): 2031-2039. Čufar, K., Velušček, A., & Kromer, B. (2013). Two decades of dendro- chronology in the pile dwellings of the Ljubljansko barje, Slove- nija. In: N. Bleicher, ed., Dendro: Chronologie Typologie Ökolo- gie, Festschrift für André Billamboz zum 65. Geburtstag, 35-40. Freiburg im Breisgau: Janus Verlag. Čufar, K., Tegel, W., Merela, M., Kromer, B., & Velušček, A. (2015). Eneolithic pile dwellings south of the Alps precisely dated with tree-ring chronologies from the north. Dendrochronologia 35(1), 91-98. Čufar, K., Merela, M., Krže, L., & Velušček, A. (2022). Dendrokro- nologija in absolutno datiranje kolišč na Ljubljanskem barju (Dendrochronology and absolute dating of pile-dwellings in Ljubljansko barje). Les/Wood 71(1), 57-70. Dirjec, B. (1991). Kolišče v bližini Zornice pri Blatni Brezovici (Pfahlba- usiedlung in der Nähe der Zornica bei Blatna Brezovica). Poro- čilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 193-206. Drobne, K. (1973). Favna koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju / Fauna der Pfahlbautensiedlung auf dem Moor von Ljubljana. Arheološki vestnik 24, 217-224. Frelih, M. (1986). Breg pri Škofljici–mezolitsko najdišče na Ljubljan- skem barju (Breg bei Škofljica–mesolithischer Fundort am Ljubljansko barje). Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, 21-57. Gardner, A. (1999). The ecology of Neolithic environmental impacts: re-evaluation of existing theory using case studies from Hunga- ry & Slovenia. Documenta Praehistorica 26, 163-183. Goslar, T. (2022). Report on C-14 dating in the Poznań Radiocarbon Laboratory. Job No. 19507(22). Hafner, A., Reich, J., Ballmer, A., Bolliger, M., Antolín, F., Charles, M., Emmenegger, L., Fandré, J., Francuz, J., Gobet, E., Hostettler, M., Lotter, A., Maczkowski, A., Morales-Molino, C., Naumov, G., Stäheli, C., Szidat, S., Taneski, B., Todoroska, V., & Tinner, W. (2021). First absolute chronologies of neolithic and bronze age settlements at Lake Ohrid based on dendrochronology and ra- diocarbon dating. Journal of Archaeological Science Reports 38, 103107. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2021.103107 Harej, Z. (1975). Kolišče ob Resnikovem prekopu–II (Der Pfahlbau am Resnik Kanal–II). Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 145-169. Jacomet, S., Ebersbach, R., Akeret, Ö., Antolín, F., Baum, T., Bo- gaard, A., Brombacher, Ch., Bleicher, N., Heitz-Weniger, A., Huster-Plogmann, H., Gross, E., Kuhn, M., Rentzel, P ., Steiner, B., Wick, L., & Schibler, J. (2016). On-site data cast doubts on the hypothesis of shifting cultivation in the late Neolithic (c. 4300-2400 cal. BC): Landscape management as an alternative paradigm. The Holocene, 26(11), 1858-1874. DOI: https://doi. org/10.1177/0959683616645941 Janžekovič, F., & Malez, V. (2006). Ptičji ostanki (Aves) s koliščarske naselbine Resnikov prekop pri Igu na Ljubljanskem barju (Bird Remains (Aves) from the Pile-Dwelling Settlement at Resnikov Prekop near Ig in the Ljubljansko Barje). In: Velušček, ed., 2006, 133-138. Janžekovič, F., Klenovšek, T., Mlíkovský, J., Toškan, B., & Velušček, A. (2021). Eneolithic pile dwellers captured waterfowl in winter: analysis of avian bone remains from two pile dwellings in Lju- bljansko barje (Slovenia). International journal of osteoarchae- ology 31(6), 977-986. Korošec, J. (1963). Prazgodovinsko kolišče pri Blatni Brezovici (Der Pfahlbau bei Blatna Brezovica). Dela SAZU 14/10. Korošec, J. (1964). Kulturne ostaline na kolišču ob Resnikovem preko- pu odkrite v letu 1962 (Die im J. 1962 entdeckten Kulturüber- reste im Pfahlbau am Resnik-Kanal). Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 25-46. Koželj, V. (2023) Raziskave lesa s kolišč Črešnja pri Bistri, Verd in Sta- re gmajne na Ljubljanskem barju [na spletu]. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGra- diva.php?lang=slv&id=145781 (21. 5. 2023) Mlekuž, D., Žibrat Gašparič, A., Horvat, M., & Budja, M. (2012). Hou- ses, pots and food: the pottery from Maharski prekop in con- text. Documenta Praehistorica 39, 325-338. Mlekuž, D., Ogrinc, N., Horvat, M., Žibrat Gašparič, A., Gams Petrišič, M., & Budja, M. (2013). Pots and food: uses of pottery from Resnikov prekop. Documenta Praehistorica 40, 131-146. Nadbath, B., Rutar, G., & Žorž, A. (2011). Arheološka dediščina na ob- močju župnije Preserje. In: F. M. Dolinar, ed., Župnija Preserje skozi čas, 21-47. Preserje: Župnija Preserje. Out, W. A., Hänninen, K., Merela, M., Velušček, A., Vermeeren, C., & Čufar, K. (2023). Evidence of woodland management at the Eneolithic pile dwellings (3700–2400 BCE) in the Lju- bljansko Barje, Slovenia? Plants 12(2), 291. DOI: https://doi. org/10.3390/plants12020291 Pohar, V. (1983). Holocenska favna iz Lukenjske jame (Die holozäne Fauna aus der Höhle Lukenjska jama). Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 11, 33-72. Reimer, P . J., Austin, W. E. N., Bard, E., Bayliss, A., Blackwell, P . G., Ramsey, C. B., …, & Talamo, S. (2020). The IntCal20 Northern Hemisphere Radiocarbon Age Calibration Curve (0–55 cal kBP). Radiocarbon 62(4), 725-757. DOI: https://doi.org/10.1017/ RDC.2020.41 Tolar, T. (2018). Primerjava različnih metod vzorčenja in priprave ar- heobotaničnih vzorcev z eneolitskih kolišč Strojanova voda in Maharski prekop na Ljubljanskem barju / Comparison of diffe- rent sampling and treatment methods in order to reconstruct plant economies at the Eneolithic pile-dwellings of Strojanova 35 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – novoodkrito kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr. na Ljubljanskem barju voda and Maharski prekop at Ljubljansko barje. Arheološki ve- stnik 69, 461-498. Tolar, T., Jacomet, S., Velušček, A., & Čufar, K. (2011). Plant economy at a late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the time of the Alpine Iceman. Vegetation history and archaeobotany 20(3), 207-222. Tomaž, A. (1997). Tehnološka raziskava lončenine iz Moverne vasi v Beli krajini / Research into pottery technology from Moverna vas in the Bela krajina region. Poročilo o raziskovanju paleoliti- ka, neolitika in eneolitika 24, 113-142. Tomaž, A. (1999). Časovna in prostorska strukturiranost neolitskega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. Magi- strska naloga, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Tomaž, A., & Velušček, A. (2005). Resnikov prekop na Ljubljanskem barju 1962 in 2002. In: M. Guštin, ed., First farmers: The Sava group of the Lengyel culture, Annales Mediterranea, 87-99. Koper: Založba Annales. Toškan, B. (2005). Živalski ostanki iz bronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču (Animal remains from the Bronze Age settle- ments at Iška Loka and Žlebič). Arheološki vestnik 56, 91-97. Toškan, B. (2008.). Sesalska favna iz bronastodobnega najdišča Mali Otavnik pri Bistri na Ljubljanskem barju / Mammal fauna from Bronze Age site at Mali Otavnik near Bistra in the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 59, 91-110. Toškan, B. (2009). The fauna of the pile-dwelling settlement period. In: P . Turk, J. Istenič, T. Knific, & T. Nabregoj, eds., The Ljubljani- ca–a river and its past, 56-58, Ljubljana. Toškan, B. (2011). Živalski ostanki / Animal remains. In: A. Velušček, ed., Spaha, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, 265- 281. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. Toškan, B., Achino, K. F., & Velušček, A. (2020). Faunal remains mirro- ring social and functional differentiation?: the Copper Age pile- -dwelling Site of Maharski prekop (Ljubljansko barje, Slovenia). Quaternary international 539, 62-77. Toškan, B., & Dirjec, J. (2004). Hočevarica–analiza ostankov makro- favne / Hočevarica–an analysis of macrofauna remains. In: Ve- lušček, ed., 2004, 76-132. Toškan, B., & Dirjec, J. (2006). Ostanki sesalske favne na Resniko- vem prekopu, Ljubljansko barje / Remains of Mammal Fauna at Resnikov Prekop, Ljubljansko Barje. In: Velušček, ed., 2006, 139-150. Turk, J. (2006). Ugotavljanje paleoekoloških sprememb na Ljubljan- skem barju v holocenu na primeru sedimentov z Resnikovega prekopa (Determining the Palaeoecological Changes in the Ljubljansko barje during the Holocene. Case Study: Sediments from Resnikov prekop). V/In: Velušček, ed., 2006, 93-98. Turk, J., & Velušček, A. (2013). Multidisciplinary investigations of the pile-dwellings at Ljubljansko barje (Slovenia). Quaternary in- ternational 294, 183-189. Turk, I. (1989). Izotopske metode datiranja nekoč in danes (Isotopi- sche Methoden einst und heute grundlegende applikationen in der paläolitischen archäologie und Chronologie des Jungple- istozäns). Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 17, 53-60. Turk, I., & Vuga, D. (1982). Ig. Varstvo spomenikov 24, 141. Turk, I., & Vuga, D. (1984). Zamedvedica pri Plešivici. Novo eneolitsko naselje na Ljubljanskem barju (Zamedvedica bei Plešivica. Eine neue äneolithische Ansiedlung auf dem Moor von Ljubljana (Laibacher Moor)). Arheološki vestnik 35, 76-89. Velušček, A., ur. (2004). Hočevarica: An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 8. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545055 Velušček, A. (2004). Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe / Field research, stratigraphy and the material finds. In: Velušček, ed., 2004, 33-55. Velušček, A. (2005). Kraška planota jugozahodne Slovenije in Lju- bljansko barje v neo-eneolitski dobi–primerjalna študija / The Kras Plateau in southwestern Slovenia and the Ljubljansko barje in the Neo-Eneolithic period–a comparative study. In: A. Mihevc, ed., Kras: water and life in a rocky landscape, 199-219, Ljubljana. Velušček, A., ur. (2006). Resnikov prekop, the oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeo- logici Sloveniae 10. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545154 Velušček, A. (2006). Resnikov Prekop–Sample Trenching, Archaeo- logical Finds, Cultural and Chronological Classification. In: Ve- lušček, ed., 2006, 19-85. Velušček, A., ur. (2009). Stare gmajne Pile-dwelling Settlement and Its Era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th mil- lennium BC. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16. Lju- bljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545611 Velušček, A. (2009). Koliščarska naselbina Stare gmajne pri Verdu / Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd. In: Velušček, ed., 2009, 49-121. Velušček, A. (2013). Datiranje arheološkega najdišča Maharski pre- kop na Ljubljanskem barju / Dating of the archaeological site Maharski prekop at the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 64, 367-396. Velušček, A. (2022). The Ljubljansko barje, Slovenia. In: K. F. Achino & A. Velušček, The lake-dwelling phenomenon, E-monographiae Instituti archaeologici Sloveniae 13, 75-109. Ljubljana: Inšti- tut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. DOI: https://doi. org/10.3986/9789610506560 Velušček, A., & Čufar, K. (2008). Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju. / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 59, 31-48. Velušček, A., & Čufar, K. (2014). Kolišča na Ljubljanskem barju / Pile- -dwellings at Ljubljansko barje. In: S. Tecco Hvala, ed., Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeo- logici Sloveniae 30, 39-64. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU & Založba ZRC. Velušček, A., Čufar, K., & Levanič, T. (2000). Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Iščica, archaeological 36 Les/Wood, Vol. 72, No. 2, December 2023 Velušček, A., Horjak Šuštaršič, M., Tolar, T., Toškan, B., Merela, M., & Čufar, K.: Verd – newly discovered pile-dwelling from the 5th millennium BC in Ljubljansko barje, Slovenia and dendrochronological investigations). Arheološki vestnik 51, 83-107. Velušček, A., Toškan, B., & Čufar, K. (2011). Zaton kolišč na Ljubljan- skem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje. Arheološki vestnik 62, 51-82. Velušček, A., Čufar, K., Culiberg, M., Toškan, B., Dirjec, J., Malez, V., Janžekovič, F., & Govedič, M. (2004). Črešnja pri Bistri, no- voodkrito kolišče na Ljubljanskem barju (Črešnja pri Bistri, a newly discovered pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). Arheološki vestnik 55, 39-54. Velušček, A., Podpečan, B., Tolar, T., Toškan, B., Turk, J., Merela, M., & Čufar, K. (2018). Črnelnik in Devce, novoodkriti najdišči iz bakrene dobe na Ljubljanskem barju / Črnelnik and Devce, newly discovered Copper Age sites at Ljubljansko barje. Arhe- ološki vestnik 69, 9-68. Zeiler, J. T. (1987). Exploitation of fur animals in Neolithic Swifterbant and Hazendonk (Central and Western Netherlands). Palaeohi- storia 29, 245-263.