DOLENJSP
ij
NOVIC
I?
Izhajajo t in 15. vsacega meseca. Cena jim je 9 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K, Naroimna za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu,
Gospodarske stvari.
Divji kostanj (Aesculus Hippocastanum) v zdravilstvu.
Ljudstvo navaduo sadi to lepo drevo, ki daje tako prijetno poletno senco v vročem poletji in v niajniku tako lepo cvetje na Kranjskem posebno po Dolenjskem v jako obilnej meri. Ne zna pa koliko koristi v zdravilstvu ima skorja, cvetje i sad. Vse to so naai predniki bolje vedeli ceniti, ko mi njiliovi potomoi.
Ko je Napoleon I. Evropi zaprl put uvaževanja iz tujih dežela, zaceli ao zdravniki nporabljevati proti mrzlici mesto drage kina skorje zmleto kostanjevo skorjo. Isto tako so jo v prejšnjih časih kot prašek vporablje-vali pri gtioječili se ranah in divjem mesti. Pri vratenici služila jim Je kuliana za grgljanje. Kdo ne pozna izmed noslaèev „Šnebergarja". Glavna vsebina tega je vendarle prali skorje divjega kostanja.
Veliko večjo moč pa ima se cvetje in sad tega drevesa. Cvetje ima čudovito moć proti trganji v ndih. Ovetje naj m potrga, kadar drevo najlepše cvete in se razreže v male kosčike. Te razrezane cvetke denejo se v navadno zelenko, koja se napolni sè finim špiritom. Steklenica dene se na okno, da jo solnce dobro raz-greva in sicer po potrebi 3—4 tedne. Ta teko6ina se alirani potem in v slučaji trganja naj se boleči deli z njo drgnejo. Imeniten mož mi je sam pripovedoval, da je hodil oziroma ae vozil okoli zdravnikov, hoditi itak več ni mogel, ko mu neki dnliovnik svetuje, naj se koplje v banji, v koji naj bodejo kuhano zmleti divji kostanji. V kratkem času je popolnoma ozdravel. To zdravilo se vporablja sedaj v Ameriki in sicer na ta način, da se napravlja neka tekočina, kojo ti priporočajo kot zdravilo proti glavobolu, vjedanji, zaprtji, kašlju in otrpljenji uciov. (Je je komu slabo, namaže se s to tekočino senci i trebuh. V jutrovih deželah, kjer imajo najlepši konje, zdravijo konjski kašelj sč tem, da jim dado stolčeni divji kostanj zobati. Nemci so morali toz dravilo tudi poznati, kajti dali so divjemu kostanju ime „Rosskastanie", po nase bi se reklo „Konjski kostanj".
Kdor pa hoče si napraviti tinkturo iz divjega kostanja, dela naj tako :
Vzame se sad divjega kostanja, stolče se v prašek, aa 20 gramov tega praseka vlije se 100 gramov rek-tificiranega vinskega cveta, pusti to tekočino stati kake tri tedne v sobi srednje toplote 13**—15", ko se je tej kočina očistila, se odlije in spravi. Pri boleznih nase v koaarec vlije 3—5 kapljic te tekočine. P. P.
O rimskem vprašanju, ali: O posvetni papeževi oblasti.
(Konec.)
Pa vkljnb temu, da je papež oropan posvetne oblasti, ki bi mu tako vrlo služila v uspešneje izpolnjevanje njegove vzvišene naloge, vendar je še nezmotljivi razlagavec verskih naukov, glavar vesoljne cerkve, prvo zavetišče resnice in pravice. Ali se ni ravno v naših dneh ljubezen do sv. Očeta izkazala bolj mogočna kot prej kedaj ? Kedaj so se verni katoličani družili tesneje krog naslednika sv. Petra, ko sedanji čas? Vsako leto vre na tisoče romarjev v Rim. Tam so gnjetejo skozi vrste vojaških straž v Vatikan, da slišijo njegove bodrilne besede in modre opomine ter neso domov veselje v srcu, veselje na jeziku, udanost ne samo na jeziku, ampak tudi v srcu. Celi svet prisluškuje, kadar odpre papež svoja usta : sedaj kaže nova pota v cerkveni in posvetni znanosti in umetnosti, sedaj razlaga z globoko učenostjo temelje družabnega življenja, sedaj zopet motri vesoljni svet iz visokega stališča in opozarja na preteče nevarnosti, katere je uzrlo bistro oko.
Papež ni več svetni knez, vzeta mu je cerkvena država, navezan je na mile darove vernikov, in vendar: kedo se upa tajiti, da je papež tudi se dandanes važen važen političen činitelj, l-juciklike Leona XI1L kakor tudi njegovi nagovori dajo katoličanom vseh dežel najboljše navode, kaka politika je najprikiadneja za njih razmere. Italijanom svetuje abstinenčno politiko. Katoliki ga ubogajo in tako nosijo samo liberalci vso odgovornost za tamošnje več ko slabe razmere. Francozom zopet priporoča, naj ae prilagodijo sedanji ustavi ter z združenimi močmi pribore sv. veri ugled in moč. Nas opominja, naj se v okvirju obstoječih postav bojujemo za prostost cerkve in srečo narodovo. In ni dolgo tega, kar je sam izdelal prav natančen in podroben načrt, kako naj se organizujejo ogrski katoliki, da zamorejo uspesuo braniti pravice vere in cerkve. liistri duh Leonov stvarja vkljub temu, da mu ni na razpolago niti denar niti vojaška moč, vendar največje politične čine. lu ko bi vseli 250 mil. katolikov ubogalo papeža, kaj bi vse lahko dosegli, ko so že sedaj uspehi veliki. Le slepec in kratkovidnež torej more prezreti velikansko važnost papeža tudi kot politika. Tak je papež-jetnik ! Mogočen v kraljestvu duhov kakor noben drug svetni vladar, a od druge strani vklenjen v spone jetništva, ki ovirajo orlovega dulia Leonovega, da se ne more dvigniti tako visoko, kakor bi se rad iu kakor bi bilo cerkvi se prav posebno v prid. Vse drugo so vzeli papežu, vse, kar se je le odvzeti dalo, a niso mu mogli
odvzeti dostojanstva in duliovne mo(Vi in oblasti. Besede Kristusovega namestnika vzbujajo velikanske valove navdušenosti v krščanstvu, iit že se trese marsikje protikršianski živelj ter se obupno bori za nadvlado, s katero je sedaj muíMl narode.
V kratkih potezah skušal sem razjasniti dejstva, jia katerili sloni rimsko vprašanje. Pristavim naj še nekaj. Papež ni nikdar preklical aH se odpovedal svojim pravicam do dedsèine sv. Petra. A tudi one vsote ni hotel vsprejcti, katero mu je ital. vlada ponujala kot nekako odškodnino. S tem bi bil priznal, da se je udal rad ali nerad obstoječim razmeram in da jih odobrava, liim, stari zgodovinski Rim, Uim apostolov in niuëenikov, liiin papežev, vpije zato glasno in kliče : ,,Po vrni te me zgodovinskemu namenn, da zopet postanem to, kar sem bil : sedež prostega, v izvrševanju visoke svoje naloge neoviranega papežtva". Da je sedanji položaj papeža nevreden, zanj neznosen, o tem smo vsi gotovo živo prepričani. Prost mora biti papež, neodvisen, nobena svetna oblast ga ne sme ovirati na sedežu njegovega vladanja. Vrhovni učenik, vrliovni pastir, vrbovnt sodnik kratkomalo ne sme biti podvržen nobenemu svetnemu mogotcu. Zato Je pa prav zelo potrebno, in ravno zato, ker je tako potrebno, ne luoreni tega nikdar dovolj povdarjati, da mora imeti papež svojo državo. Sicer ne more dostojno in svojemu vzvišenemu stanu primerno nastopati pred svetom, sieer ni prost in neodvisen od vsake posvetne oblasti ; potem pa še to-le : odkod naj pa vzame denar in potrebna sredstva za vzdrževanje vseb silno obširnih papeževih naprav ? Neki nemški list omenja ravno to zadnje vprašanje in piše o tem: Sv. Oče rabi za nujne izdatke za splošno cerkveno upravo na leto 7 miljonov frankov. 3 mil. so zagotovljeni od neke strani, ne pove katere; drugo pa se pokrije iz Petrovega novčiča. Ta je znašal do pred 2 letoma nekaj nad 4 mil. frankov. A 2 leti sem je došlo Petrovega novčiča samo 2 Va mil. frankov. Oe bi to šlo tako naprej, pride papež v najbolj siten položaj na svetu. In odkod to, vprašam? tJdtod, ker ima svoje dežele, ki bi mu dajale potrebni!) dohodkov, in ker je nekako omrzela požrtvovalnost katoličanov.
Sedaj naj pa se kdo ugovarja, da ni treba papežu lastne države. Pa vendar nekateri ugovarjajo in zagovarjajo korak laske vlade z dne 20, sept. 1870. Da, celo taje rimsko vprašanje !
l^slušajte: „Rimskega vprašanja ni, in ko je se bilo, je bilo le narodnostno vprašanje. Ko je Rim postal glavno mesto zjedinjene Italije, in je bilo tako to narodnostno vprašanje rešeno, nimajo druge narodnosti nikake pravice vee, govoriti še dalje o rimskem vprašanju".
Kako pa! Uimsko vprašanje ni nikdar in nikoli zadeva jednega samega naroda, jedne dežele, temveč zadeva vseh katoličanov, je mejnarodno, kakor je tudi papež mejnaroden. Kako liudo je delo v srednjem veku narodom krščanskim, ko Je papeštvo le za malo časa bilo nekako odvisno od francoskih kraljev ! KarkoU je storil papež v Avinjonu, dišalo je ljudem po francoskem vplivu, Tisti čas je nastal pri Augiežih rek: „Ako je papež Francoz, je Jezus Kristus Anglež", Zato pa je pa[iež, je bil in bo in mora biti mejnarodno, a mejnarodno je tudi rimsko vprašanje.
Se en ugovor : „Cerkvena država vendar ni obstajala vedno. In tudi ko je prenehalo preganjanje, je prešlo več stoletij, da se je zamoglo govoriti o njej. Tok časa in zgodovine ter nje posamezni činitelji so ustanovili cerkveno državo ia jo tudi izpreuitnjali. llaKVoj nove dobe Je uplival istotako nujno nato, da je prešla. (Jemu bi torej stvar cerkve, ki je vendar vzvišena nad vse Čase ter njib izpremembe, spajal tako trmasto z minljivo, zakonom časa podvrženo državo?"
Zato se držimo tako trdno svojih načel glede rimskega vprašanja, ker je svetna neodvisnost tako zelo potrebna za glavarja cerkve in njegovo apostolsko službo in delovanje. Iii kakor se je to delovanje razvijalo in širilo, v isti meri se je širila in razvijala cerkvena država, V posameznih časovnih dobah tega zgodovinskega razvoja opažamo jasno sledi božje previdnosti. Zakaj so n. pr. Konstantin Íii vsi njegovi nasledniki vladali v Carigradu in ne v liimu? Zakaj 80 stolovali bizantinski eksarlii v Uaveni in ne v Rimu? Zakaj so se papeži obrnili za pomoč do katoliških frankovskili kraljev in ne drugam? — Gotovo Je zgodovinski razvoj dogodkov te ali one dobe pripomogel k ustanovitvi cerkvene države, a to zato, ker je tako hotel liog. Kdor pa stegne drzuo roko po cerkveui državi in Jo razruši, ta nasprotuje Hožji volji in previdnosti, katera je vzela cerkveno državo prav posebej v svoje varstvo, ta odriva cerkev iz njenega svetovnega stališča in Jo ovira v njenem delovanju.
Drugi zopet ugovarjajo : „Cerkvena država ni jedina evropska država, katera Je preminola. BaJ Je to stoletje bilo priča silovitih prevratov: padli so cesarski prestoli, izginile so vladarske rodovine, nastale popolnoma nove države. In Leon XIII. zabičava sam, da ni prav, ako se kdo trdno, tesno In krčevito oprijemlje starega, katoličanom naroča, naj se podvržejo sedanjim razmeram, dejansko obstoječi državni oblasti, češ : od Boga je vsaka oblast".
Tako se zlorabljajo besede sv. Očeta ! Kar je papežu všeč v francoski ljudovladi, pravijo, s tem naj se sprijazni tudi v ital. kraljestvo. Tudi v nekdanji cerkveni državi treba se podvreči obstoječi vladi.
No, tudi te trditve niso kdo ve kako resnične. Bomo videli takoj! Res je, posamne državne oblike iii različne državne naprave so le sredstva za državno življenje narodov, in obstoječi namen je vzvišen nad taka, menjajoča se sredstva. Zato moremo v posamnih slučajih govoriti o državnopravnem zastaranju, katero sicer nikakor ne odobruje in ne opravičuje prvotno storjene krivice, vendar pa polagoma ustvari nov pravni naslov in temelj. A cerkvena država nI podobna drugim državam, kojih namen je splošni blagor, kajti prvi namen cerkvene države je dati glavarju cerkve popolno in vsestransko neodvisnost. Tukaj torej ne moremo govoriti o zastaranlh pravicah kake vlade do cerkvene države. Kakor stoje stvari sedaj v sedanjih razmerah, ni spolnjen ta namen, a se mora izpolniti, Garancijski zakon, katerega je izdala laska vlada, tudi ne spolni tega namena c. drŽave, oziroma ga ue nadomesti. Priznava sicer papežu suverenitete in osebno neodvisnost, pa, prvIČ je taka garancija silno slaba, ker jo vlada mahoma utegne preklicati, ako jo primejo take muhe, drugič ta gar. zakon v istini sv. Očetu ne daje dovolj varstva, kakor smo preje videli, ne glede na to, da laška vlada ni
niti zmožna dati tako {garancijo. Zatorej kličemo tiuU mi s t)e8e(lamt I. si, kat. aliotla : „Tirjamo v soglasju z zaveduimi katoličani celega sveta, da ae zopet povrne Bv. Očetu teritorijalna neodvisnost in sicer taka, ka-korsno spoznajo sami za potrebno, da morejo v neomejeni prostosti izvrševati svoj vzvišeni poklic",
Slednjit; mi laliko kdo še zabrnsi v obraz: Saj si sHm opisoval mogočnost papeževo v sedanjem èasii ; Če je tem» res tako, potum pač ne potrebnje posvetne oblasti in rešeno je rimsko vprašanje. l.)a, opisoval sem moč papeštva, a le notranjo moč, ki le priča in govori, da Bog ne zapusti nikdar svojega namestnika, ono moč, katero papežu ne morejo vzeti, ako ga tndi vklenejo v verige.
Kaj torej storiti, da pospešimo rešitev rimskega vprašanja. Zoper voljo vseh katoličanov sedi ital. vlada na ugrabljeni posesti. Ali naj gremo z vojsko nad njo in vržemo vso sodrgo iz sv. mesta? Ali naj začnemo splošno vojsko z Italijani? Taka silovita rešitev bi prej škodila ko koristila. Pa še nekaj. Labko bi nam kdo očital, da smo vdeizdajiee, ker skušamo Avstrijo pripraviti v vojno z Italijo, kar pa nasprotuje težnjam Avstrije, ki je sedaj celo v trozvezi žnjo. Da, ta čudna Čudna trozveza ! Kdo bi si mislil, da igra tudi pri njej po mnenju nekaterih politikov precejšnjo iilogo rimsko vprašanje! Javna tajnost je vsekako, da radikalnim liberalcem in framaaononi na Laškem ta zveza ni nič po godu. ICdino, kar Italijo veže na trozvezo, je rimsko vprašanje, je tisto nasprotje, ki vlada med Kvirinalom in Vatikanom in izhaja iz leta IS 70. Moniteur de Kome je pisal dne 10. julija 18K9. „Uinisko vprašanje, dokler ni rešeno, ostane še vedno vrv na vratu Italije. Zadostuje, da kdo konee te vrvi nategne, in Kvirinal bo plesal kakor komu drago". Resnično, a kaj, ko imajo naše ,,kršč". vlade smisel le za kaj druzega ! Kaj pomaga, če je pisal nemški eesar Viljem I, : „V okupaciji lilma vidim nasilstvo in predrznost Italije ; po končani vojski (francoski namreč) hočem ob jednem z drugimi knezi storiti korake zoper to gibanje", kaj pomaga pravim, če pa piše avstrijski ministerlieust : „Oni dan, ko zapnste Francozi Rim, morajo vanj stopiti po vsej pravici in z odobrenjem Avstrije in Francije Italijani. Nikdar ne l>onio dobili Italijanov zase, ako jim ne izderemo rimskega trna !" Kako cinično, podlo. Nam nedoumna politika — ali vsaj biti nam mora taka — brani vnebovpijočo krivico in jo trpi, iz samih nasprotij ne pride ven in se ne odloči za kako krepko dejanje.
Od visoke politike sv. Oče torej ne more pričakovati rešitve iz jetnistva. Toraj mu pomagajmo mi ! Eno oblast imamo, ali jo vsaj upamo dobiti, moč javnega mnenja, katere moči nikakor ne smemo prezreti. Kdor razume znamenja časa, vidi, da se tudi javno mnenje obrača polagoma h krščanstvu nazaj. Ideje umirajočega starca liberalizma ginejo bolj in bolj kakor sneg pred solncem, njegova načela izgubljajo vpliv na ljudstvo, i'omagajmo podreti še ostale trdnjave liberalizma, z močno roko se u])rimo v zid in ga poderimo na tla. Potem pa čez groblje pogumno naprej, na delo, da pridobimo velikim idejam pravice in resnice, veljavo in spoštovanje pri visokih in ninkili. Povzdignimo vedno in povsod svoj glas za pai)eža — jetnika, pov-darjajnio njegovo važno svetovno nalogo, njegovo božje
poslanstvo, pridobivajmo nui srca drugih, sami pa sln-šajmo v vsem njegov glas, da bomo v udani pokorščini vsem prelep zgled. Dokler se ne more papež resnično kraljevati kot prost papež nad svojo cerkveno državo, pripravimo nni obširno kraljestvo src in kličimo : „Živi papež — kralj !"
Politični pre^^lod.
Začetkom septembra bil je Zagreb priča velikih nemirov. Hrvati in Srbi so se spopadli prav zares. Srbski list ,,Srbobran" je priobčil članek, v katerem odreka Hrvatom ne samo jezik, ime, zgodovino in narodno samozavest, marveč tudi pravico do obstanka. Kajpada so zalitevali hrvatski listi zadoščenja, a ,,Srbo-bran" je oznanil neizprosen boj Hrvatom, l judstvo se je zbralo v velikili gručah po mestu ter dajalo odduska svoji razdraženoati radi izzivajočega postopanja Srbov. Druzega liudega niso storili. A ko je policija z neprimerno surovostjo ter preveliko sitnostjo ljudstvo raz-dražila, so bili policaji pošteno tepeni, ter je moralo priti na pomoč vojaštvo. Vnel se je pravi boj, a ko se je razglasila nagla sodba, bil je v četrtek že mir. — Srbi in Hrvati govore eden in isti jezik, so torej res bratje Slovani ; a imajo različno ^ ero in različno pisavo in pa staro medsebojno sovraštvo, ki mnogo škodi hitremu razvoju in napredku obeli. Ko se pa lasajo Srbi in Hrvatje, se smeje Oger, ki si polagoma dobiva z lepa in z grda vedno več vpliva in moči na Hrvaškem. ()j koliko pokvari nesloga! Nam Slovanom res ni mogoče umeti besedij pesnikovih: ,,A pokora kkte te grehote (nesloge namreč) vnukom bo še poznim ■— tujčev jarem". To neslogo spletajo pri nas in pripravljajo narod v nesrečo liberalci, ki se borijo sedaj že popolnoma očito proti verskim in nravnim resnicam sv. vere krščanske, od katere kajpada ne odstopimo ne za las. l/'re-klctstvo naše — nesloga !
Presvitli cesar se je udeležil vojaškili vaj mornarice v Pulju, potem se je pa odpeljal k vojaškim vajam na Ogrsko. I'ovsodi ga ljudstvo pozdravlja z nepopisnim navdušenjem. ■—
Koncem avgusta je izŠlo cesarjevo pismo, s katerim se v Pragi ustanavlja češka galerija za moderno umetnost. To naj bi Cehe potolažilo, da ne bodo nagajali v prihodnjem zasedanju.
V nekem ogrskem mestu igrala je vojaška godba na trgu cesarsko pesem. Tolpa, podšuntana od razidli brezdomovineev, je začela žvižgati in je žvižgala, dokler ni godba prenehala. Tak dub veje po Ogrskem !
Nemški cesar je sel vseeno v Poznanj med Poljake. A videl jib ni dosti, so mu sli s poti. Močno ga je to vjezilo, a Poljaki imajo prav ; roke, ki me bije, ne poljubljam. Zagotovil je, da njegova vlada Poljakom ne mara odvzeti vere katoliške, dasi se je že pogosto vse drugače zgodilo, kakor pa cesar govori. Tajil je tudi, da jim liočc vzeti — narodnost! Kdo mu bo verjel, ko je pa svoj govor sklenil : „Jaz poznam 'le Pruse in sem dolžan svojim prednikom, da ostane ta dežela nerazdružno združena s prusko kraljevino ter bo vedno dobro pruska in dobro nemška". Nemški cesar je pač pravcati izraz Nemca in njili vredni glavar — oboi, brezobziren, neprizanesljiv. A kako da je Nemčija za-
dolžena, berite: „I^red nekaj leti smo imeli po 100 milijonov prcostauka na leto, zdaj nam pa toliko manjka in še več je dolj^ov. Leta 1901. smo si morali izposoditi ii04 miljone, letos jili bomo 136, dolg"a imamo pa ^813 miljonov'^ Tako neki nemški list, čemu torej tolika bahatost?
Ruski car je pomiloatil mnojço ob pomladanskih izgredih kaznovanih dijakov. Vladni možje kar zmajujejo z {^lavo nad odredbami carjevimi ] ne razumejo ga, ker hoće vladati s prizanesljivostjo in milobo. Sam je izdal ostre ukaze proti tistim, ki trpinčijo vojake. Vsak vojak, ki se mu godi krivica, sme se pritožiti prav na carja samega.
Burski generali v Londonu imajo težko stališče, ker angleška vlada ni nič kaj voljna obîlih obljub, s katerimi je Kure pomirila, tudi izpolniti, A ti se čvrsto drže in ne vdajo z lepa.
Na Francoskem, kakor znano, s silo izganjajo redovnice ter zapirajo njih šole in zavode. Tudi podpolkovnik Sentremi je dobil povelje, da oddlde v Poemel in iztira ondi z vojaško silo šolske sestre Sentremi pa je prepričan katoličan, za to je rekel svojemu predstojniku, da ne bo sel, ker mu to brani njegova vest. Vojni minister ga je dal takoj zapreti na trdnjavo zaradi nepokorščine. Te dni Je stal podpolkovnik pred sodiščem. Rekel je sodnikom, da ve dobro, da ae mora poslušati glas poveljnikov, a tudi glas vesti, po katerem govori liog. lu on je poslušal v tem slučaju glas svoje vesti. Sodniki so uvaževali njegove besede in ga obsodili le na en dan ječe. Nastop podpolkovnikov pa mu je pridobil srca celega katoliškega sveta. Seveda ga bodo sedaj vpokojili, ko mu druzega ne morejo storiti. A mar je možu to ! Prvo mu je katoliško prepričanje in vest. Pa pravijo, da ni veliko takih mož. Ko bi Jih bilo, bilo bi pač drugače in boljše za katoliško stvar.
Iz Kranjske v sveto deželo.
(Pi)topifliia črtica. — Fr, P, O.)
Kakor Mojzesu iz gorečega grma, douele so tudi nieai v ušesih besede; „Tla, na katerih stojiš, so sveta". Bil sem prav zamaknjen v to misel, ko iiie s Iiripavim glasom spomni turSki urftdiiik iia sftdaiijost. Tirjal je od mene potni list, katerega sem mu tudi oddal, ker dru^aće ne bi Biiiel naprej. Drugi zadrřek bil je čolnarski uradnik, kateri je nas in uase reéi spravil pod streho, ter se Imtel prepričati, kaj smo vse seboj prinesli. Ker je bil naš prihod že naznanjen, ćakal uhb je tukaj že edea našiii sobratov iz Tantura, ter uajel njemu znanega Dragomana, ki je imel vse preskrbeti. Ta je izvrš)! svojo nalogo % vso prekanjen ostjo in prebrisanostjo arabske svoje glave. Ker je prišel po nas na i)arobrod, razložili smo mu, katere kovceke smejo uradniki pregledati, katerih ne, kajti Ěe se ima knjige ali kake druge enake reČi, je treba ćakati po štiri tedne in dalje, predno jih ti mojstri natanko pregledajo. Pri teli procedurah pa se navadno polovica reći „izgubi", kajti poštenost, turških uraduikov je na jako slabem glasu. Dali smo toraj kljuCe našemu dragomanu, kateri je seveda najprvo odprl kovček z uuiaziinini perilom, ter gospodom natanko razkazoval kos za kosom, ter zagotavljal, da ni niČ takega tukaj, kar bi spadalo pnd colnino. Potem prišli eo na vrsto drugi večji in manjši deli naše prtljage, katere jim je pa le samo malo razkazoval, ziniraj roteć, da ni tako nié, kakor samo perilo in da naj ga uradnik ne zadržuje, ker nima éaaa. Ko pa je liotel vtakniti nos v kovček s knjigami, zdravili itd. igral je zviti Arabec z veliko spretnostjo razkačenega
človeka, vpil je na vse grlo, pDgrabil en kovček ter zbei^.»); tako so naredili tudi drugi najeti nosači in éei pet minut bile Sil vse naše leči v frančiškanskem saiimstanu. Sevt-da je ta pus li jeza bila za uradnika le znamenje, da naj molči, in da dobi puzneje „hnksis". Kar Čudd sem we in smejal tej kulantni izvršitvi ciiliiarakega uriidovunja.
Ker je bila bmkoštna nedelja in [msuilo že precej pozno šli smii liitro k maši in k sv. olihHjdii Po maši ogledali smo si mesto, katero pa «d znotraj mU'igo m>iii| lepo izgleda, kakor od zunaj z morja. Ulice so strme, iizkf. ter jako umazmie. Ulice orijenialskib mest, kakor Jaifa, Jeiuzalem, Betlehem itd. so si vse enake.
To so smetišča, strnnišča in setal šča ob enem. Ni čudo, da torej po tcli mestih jako smidt Cltvek mora zmitaj paziti na vsak korak, da pivmehko ne stupi. íSeverno nad mestom je nemška kolonija, katera je seveda snaina. Hiše stiijijo vse mt-d lejiimi vrti ter so po evtopejskein kjoju zidane. Tnkaj je tudi postaja, iz katere gre vlak enkrat na dan v JeiuzMlein iii nazaj. Ob Va^- iri popoldan ZHpustili smo z Jaffi). Vožnja Ala je S prva po jaku md^v tni pluujavi Saron do pi'Staje Rmile. Tukaj se vidijo mt-d imtjo samo dobro oldelana polja in vrtovi. Ječmen m pšen ca hila sta že požeta, ter so ljudje večinoma že orali zn diugi sad Od postaje llamle naprej se pride v dulino TeielMiii>', ki'der je David ubil Gtdjnta, Že skoz imenovano dolmu se železnica vzdigiije zmiraj višje, pri postaji Deir-Ahan p» pride v jn-dejski) gurovje ter mora v mnogih ovitikdi pitk^račiti to precej visoko, divje raztrgano in skalnato gomvje. Ker je strmnia velika, vuzi vlak pučasi, radi česar imu potnik časa diiviilj opazovoti uk<dic ). Ker seje z nami vozil neki Nemec, ki stanuje čez 40 let v Jeruzalemu, ter baje | ozna vaak kotiček, bila je vožn)a kratkočasna. Razkazoval n^m je vse znamenitosti iz stare dobe. Tako n, pr. ae vidijo lilizo železnice razvaline, katere so po izkopanjih in drugh jireiskai h natančno določili učenjaki za rojstno hišo Samsonovo Ttidi se vidi votlina v skalnatem gorovju, v katerej se je tutie skril David pied Savhmi. Sploh ima tukaj vsak kotiček S'oji» zE;t>-dovino; mnoge je treba seveda le poslušati z nek<i oprenaostjo, ker se o njih jako dvomi, so li resmćne ali ne. Piediio se pride do predzadnje postaje z imenom Betir, se na desni stríun proge vidi raisko lepa dolinica, z dobro obdelan mi vrtovi. Tukaj Sla dva studenca, imenovana Filipova »luiieticu. k^r je — po Ui^tmenem sporočilu ~ tukaj bival sv. uposiei Filip m pri teh studencih kiščeval. V tej dolinici stanuieju sedaj shuii vrtnarji, ker imajo dovolj vode za zalivanje s ojih vnov. V celej okolici namreč tukaj ni nobene tekoče vede m n eni^ga studenca razun imenovanih dveh. Od tuk^j ziilag-v 8e Jeruzalem z zelenjavo za pnkuhe.
Predno dosiiemo do postaje Jeruzalem, se vhIi ttidi na desni strani železnice precej obširno poslopje — Mamostaii grako-pravoslavnili menihov. Na tem mestu so Viijaki poiskali drevo, iz katerega so napravili križ za Našega Izveličarja. Ob dogotovljenih časih je tudi kutoličauom dovoljeno otdskati ta kraj.
Sedaj naredi železnic» še en ovinek okoli hriba in vidi se — Jeruzalem, iz mnogimi stolpi in kuindami, vehčasi.iio obsejan od večernega solnca. Postaja Jeruzalem teži zim:ij mesta v nemški koloniji. Ker leži tudi naš anmisttn na tej strani, nismo prišli v mesto. Jaz sem le ginjen gledal nn velikansko kupolo cerkve, ki jo je dala zgraditi sv. cesarica Helena na mestu, kjer je na« Gospod in Izv^eličar na križu odrešil grešni svet z zadnjo kapljico svoje krvi. Pol ure smo se peljali z voziim ter dospeli v nas samostan Tantur Med potjo je ljud.stvo živo pozdravlialo s streljanjem in glasnimi klici prihod našega ])rijorja. Zlasti Betlehemiti so nnpravjlt pred vhodom v Tantur prisrčne ovacije. Naš prijor, Aiisgar Honiginau, je rodom Kranjec iz Slovenske vasi pri Kočevju, ter deluje tukaj že od leta 1894. kot zdravnik Ker je bil priiiMran priti k letošnjim našim volitvam v Q-radec, je zapustil Tantur že koncem marca. Ljudstvo ga ima jako rado, ter se je balo, da se ne bi več vrml, radi česar so bili pozdravi iii sprejem tako živi in prisrčni.
Samostan Tantur leži na vrhu hribčka, iz katerega je lep razgled na Jeruzalem in Betlehem, tudi mrtvo morje se vidi v daljavi in za njim visoko Moabitsko gorovje. Vročina
je tukaj huda, kajti od srede aprila že iii ve6 deževalo, in do konca septembra tukaj ne pade kapljice dežja. Kaj bodeV
l5 tem sklenem borni popis našega potoFanja, ter «pam, da Vam bodem mogel, g. urednik, pozneje enkrat, ko bom tukajšne razmera bolj spoznal, poročati ae kaj veS. Za zdaj pa: „Z Bogom"!
Shod v Bršljinu pri Novem mestu.
(Dalje in konec.)
Gospod Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani na to razlaga liberalne verske nazore. Svobodo zahtevajo, a le za greh in brezboštyo, vero pa blatijo in zasramujejo. Govornik se ozira na „Narodove" članke o „Himskem kleiikalizmu", v katerih je liberalna stranka izpovedala svojo vero. Tu taje temeljne nauke kršćanstva, presveto Trojico, angelje, včlo-večenje Kristusovo, ter se še celo grdo norčujejo iz èei6enja Matere Božje.
Hokriv pri tem je vsakdo, ki narotiuje liberalne liste. 2ato proć iz his z „Narodom" in „Rod<iljubom'' !
Ko so bili liberalni učitelji v Trstu, je omenil dr. Rybař slovenske trobojnice. To je Tavčarja vzdignilo, da je vstal in rekel, da v slovenski trobojnici ni Črne barve. A jaz pravim — končuje govornik — Če zmaga pri nas dr. Tavčarjev liberalizem, potem bo slovenskemu ljudstvu vihrala ena edina zastava — Črna pogrebna zastava narodne in gospodarske smrti!
Na lo dr. Lampe omenja, da liberalci po krivici imenujejo katoliško narodno stranko „farsko" stranko, zakaj oni sauii izkuiajo na ise mogoče načine privabiti k sebi duhovnika. Seveda dobe samo take, ki — ne reašujejo in se dnhovsko več ne nosijo, „llodoljiib" vedno piše čez duhovnika, a ravno za „Rodoljuba so poiskali za urednika — duhovnika, kateri zda z brudo in v svetni obleki bodi okoli in duhovske službe ne zjiolnjuje. Hizloček med „klerikalci" in liberalci je torej ta, da prvi drže z duhovniki, ki dolžnosti svojega stanu izpolnjujejo, drugi pa s tistimi, ki — ne maSujejo.
Meščani so izvolili libcrnlca za poslanca v državni in deželni zbor. Ali je prišel kateri izmed obeh že poročat, kaj je storil koristnega za svoje volilce? Oba bi imela vendar povoda dovolj, da se pokažeta pred volilci Dr. Tavčar je vse sile porabil v državnem zboru za biij proti „klerikalizmu". Ali ima pa Novo mesto kakšno korist od tega. Če Tavčar napada Škofa in naše poslance? Jaz mislim, da Novemu riiestu ves boj proti „klerikalizmu" še ni očedil enega kanala.
Govornik popisuje nato, koliko ^je kat.-narodna stranka žrtvovala za organizacijo ljudstva. Šla je neustrašeno v boj jroti oderuštvii. Htranka ima edino ta namen, da osvobodi judstvo iz krempljev onih, ki ga sesajo, in v tem boju zmaguje, kar kažejo uspehi vsak dan.
Dalje je stranka izprevidela, da se mora zastopstvo v zbornicali izpremeniti, da pride kmet do ])ravice. Streti je treba pred vsem načelo, katero je posebno na Dolenjskem še zdaj zapustilo tako globoke sledi, da je grajščak več vreden, kakor drug človek. Številke nam kažejo, da veleposestvo na Kranjskem propada p<» številu, da pa njegova politična moč raste. To je nenaravno razmerje, pod katerim trpi vsa dežela. Ali ima tisti posestnik, ki je vjiisan v deželni deski, zaradi tega kaj več vrednosti za splošnost, kakor oni, ki ni vpisan? Ali ima javnost dolžnost, dajati še več moči onemu, ki je ima itak že dovolj, in jo še jemati onemu, ki jo potrebuje?
Glede ljudskih potreb stoji katoliško-narodna stranka na tem stališču, da se jim mora ugoditi, liberalni stranki so pa čisto druge stvari bolj pri srcu, in ona želi_ deželnega zbora samo zaradi podpore svojih lastnih koristi). Ako _se torej izločijo ljudske koristi in se o njih takoj sklepa, bi bilo nam le všeč.
Slednjič pozivlje govornik, naj se nepolitična društva udeleže poučnega sestanka v Ljubljani o malem šmarnu, volilci pa naj pridejo mnogoštevilno na ljudski tabor dne 12. okt. v Ljubljani.
Posl. Pfeifer, na to pojasnjuje navzočim gospodarsko delo zadnjega zasedanja državnega zbora. Omenjal je: odpravo državnih mitnic,, novi davak na vozne listke, kuhanje žganja, mejne zaprtije zaradi živinskih boleznt, vinsko klavzulo.
streljanje proti toči, obrtne zadeve, olajšave vsled novega zakona o pristojbinah, o prebitkih iz osebne dohodnin^, ki se nakažejo posameznim deželam, ob enem pa odpise 15% P'' zemljiškem, 12% pa pri hišnem davku.
Slednjič sta bili sprejeti resoluciji; Javni ljudski shod katoliškega političnega društva v Bršljiiiu dtie 24. avg. : 1. izreka popolno zaupanje poslancem katoliško narodne stjanke, 2. zahteva, da se izpremeni volilni red v smislu splošne in enake volilne pravice.
Domače vesti.
(Mamostanske premembe). V novomeški samostan povrnil se je P. Gothard Podgoršek, kot vikar in učitelj, ter P. Nikolaj Traven. — P. Alfonz Fur lan pa je šel v Brežice kot vikar in magister novincev. V tem samostanu bo odslej novicijat. Gvardijan je tu postal P. Auguštin Campa.
(Osebne vssti). Na novomeško gimnaziju pride kot redni učitelj iz Gradca g. Leopold Pettauer. Vežbeuik pri evid. uradu g. Stau. Adler je imenovan geometrom II, raz. za Ûrnomelj. Premeščen je geometer U. razr. g. vit. Alf G š p a n iz Umornija v Krško. — Davčni nadzornik g. Val. Žun gre iz Črnomlja v Radoljico, fin. koncipist g. Emil Kandare iz Ljubljane v Črnomelj. Davčna praktikanta g. Ludv. .T u t ras v Ljubljani in pf. Ludv. Jelšnik v Metliki sta premeščena v Metliko ozir. Ljubljano.
(Umrla je) dne 3. t. m. gospa Ema J euniker, roj. plem, Schiwizhiiifen, vdova predsednika c. kr. okr. sodišča in tašča blag. g. vladnega svetnika Qottfrieda Friedricha N. v, m, p.
(Smrtna kosa.) 12. t. m. umrl je v Graiku dr. Jožef Unterluganer, roj. 14. novembra 1841 v Novem mestu. Mati njepvft je umrla v Novem mestu 1. 1890. Bil je mož radodarnih in dobrotnih rok. Naznduje je bil c. kr. sanitetni svetnik v Serajevn. Pokopan bode na novomeškem pokopališču v torek 16. t. m. ob 5. uri popoldne; v sredo ob polu 8. uri pa bo v kapiteljski cerkvi žalno sv. opravilo po njem.
(40 letnico službovanja) g. šolskega nadzornika Ant. J e rš i no vica poslavilo bode učiteljstvo Črnomaljskega okrajnega glavarstva skupno z okrajnim šolskim svetom in mestno občino Črnomaljsko. 21. t. m. zvečer bo serenada in koncert, 22. pa slovesna sv. masa in slavnostni obed,
(Petindvajsetletnica 8v. Očeta Leona XIII.) V 15. ŠL napovedane evharistične slovesnosti o priliki 251etuice Bv. Očeta izvršile so se v kar najlepšem redu. Povsod je prišlo obilo ljudstva Častit presv. Rešuje Telo ter molit za sv. Očeta. Kaj lepe in svečane so bile tudi procesije, h katerim je doílo vsakokrat veliko duhovščine, — Za celo dekanijo in mestno župnijo pa se bo vršila taka slovesnost v Novem mestu v ne-de jo ál, t. m., in sicer po sledečem sporedu: Ob 5, uri se izpostavi presv. R. T. ter ostane cel dan izpostavljeno. Božja služba kakor ob navadnih nedeljah. Ob 10, uri poutifikalna sv. maša, popoludne ob 3. uri pridiga, ob polu 4. pete litanije Srca Jezusovega ter procesija s presv. R. T. v istem redu in po isti poti kakor o Veliki noči. Po procesiji zahvalna pesem in blagoiitov. — Kaj lepo bi bilo, ko bi ta dan, ki naj velja poslavljenju nevidnega in vidnega poglavarja sv. cerkve, meščani okrasili svoje hiše z zastavami vsaj tam, koder se bo pnmikal slavnostni sprevod. Prišlo bo z dežele gotovo obilo ljudstva, ki naj vidi, da je v mestu še dokaj žive vere in spoštovanje do papeža.
(Pastoralna konferenca) za dekanijo Novo mosto vršila se bode v četrtek 18. t. m. ob 10. uri dopoludne v navadnih prostorih,
(SJiod katoliških nepolitičnih društev) vršil se je v Ljubljani prav sijajno ob obilni udeležbi. Prihodnjič prinesemo daljše poročilo iu važnejše sklepe tega shoda.
(Za dekliško ljudsko šolo bo jioklicanje sv. Duha in Bv. maša v torek 16, t. m. ob V38. uri v kapiteljski cerkvi in ne v piindeljek kakor je bilo zadnjic pomotoma tiskano.
(Bolnica za ženske v Novem mestu) dobiva čedalje jasnejšo obliko! Kakor smo poročali uže svoječasno, je kupilo zdravstveno okrožje Novomeško od g. Hočevarja njivo, nahajajoćo se nad žago g. Seidla. Prostor je za stavbo zeló primeren, kar so tudi soglasno izrekli vsi gospodje, ka-
tei'i so prisostovnli prvemu ogledu. Stavbni svetnik profesor Thťiyer v Grad™ ima ualngo, da Čim prej izvrši podobne ijaćrte; debmia jih je že predložil v pregled načelniku zdrav, okioijtt g. Perk«-ta, %% sedaj lahko rečemo, da bo bolnica najmodernejše sezidana tu tudi trtko vrejena. Dr. P. De-francescli" odpotuje tekom septembra v Nemćijo, da si ogleda tamkaj bolnice in preštmlira njihovo noti-anjo opravo, Oskibovanje bolnice se namerava oddati č. «sm. sestram sv. Križa v Gradcu. Úhs, kedaj se začne s zidanjem, je do tedaj nedoločljiv, dtikler se ne anide deželni zbor, kateri bo imel dovoliti precejšnjo svoto. Upamo, da ne bode od te strani za]iiek, siij so vsi deželni poslanci prepričani o nujni potrebi bolnice. Ne samo krivićno, temveč tudi nenaravno je, da imajo bolni im^žki ob vsakem Času v bližini, primerno pomoč, katero si morajo bolne ženske iskati daleč dmgod. Koliko žalosti in trfiljenja, pa tudi stioSkov! — Stavba in ureditev bolnice bode stala blizu 160.000 kron!
( il e s t n a h r a n i 1 n i c a v N o v e ni mestu.) V mesecu avgusta 1902 je 211 strank vložilo 80.293 K 03 h, 168 strank vzdignilo 42.1;iOK 72 h, torej več vložilo 38.163 K 31 h, l7 .strankam se je izplačalo posojil 32 700 K — h. Stanje vlog 1,1)86 4(30 K CA ti. Denarni promet 284,097 K 12 h. • (V cesar Franc Jožefovo bolnišnico usmilj. bratov v Ktuidiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca avgusta 141 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 73, skupaj 214, Od teh se jili je ozdravilo 98; zboljšalo 35, neozdravljenili bilo je 8, Umrli so 4, in sicer 2 vsled ostarelosti, 1 vsled pljnčn ce. 1 vsled zamotanja črev. V oskrbovanji ostalo jih je 69. Oskrbovalnih diiij se je nnbralo tekom preteklega m est ca 2405.
(Zaradi umora) svoje ta.íče na smrt obsojena Helena Raj k je poniilošťena na iiO let težke ječe,
(V Beli cerkvi) začela je dne 11. t. ni. ob poln 6. zjutraj goreti streha župne cerkve. Sedem tramov je pogorelo, predno so zapazili pnžar, streha se je popolnoma nagnila na eno stran, Sumi se, da je zlobna roka to storila.
(Toča) debelejša ko oieiii se je vsula 6. t. m, med silnim viliarjem in nalivom nad Ijublj'jiisko okolico iti kar v tla zbila řkoraj vse poljske pridelke. Škoda je velikanska.
(Pred novomeškimi porotniki) so bili obsojeni BUletni Auton Sirk iz Krušnega Vrba radi nenravnosti na '2 leti ječe. 59letui Mar. Ber buč iz Dul ladi tatvine na 6 mesecev ječe. Kilettii Jei'iiej Derganc iz Loke, občina Prečna ladi nenravn<>sti na 15 mesecev ječe, 301etni Martin Knhar iz liladje radi uenravnoati ua 2 leti ječe. Kadi uboja Anton Goreiic iz Gorenje Brezovice na 5 let ječe. 211etni Franc Ore be k iz Moravč radi uradnega poneverjenja na 18 menecev ječe. Radi javnega na.sil3tva obtoženi 511etni Janez Povb je bil opniščen. Obi'avnava jiroti Fr. Uremelju se je preložila. Fran Frančič pa je bil (»bsojen k smrti na vesaliL.
(Razglas!) S tem se daje na obče znanje, da za-motejo vinogradniki, kateri nameriivajo letos prositi za ne-obrestne predujeme na podlagi zakona z dne 28. marca 1892, št. 61 diž. zak v svrho zopetnega zasajanja svnjih po trtni uši 0|iUSt0Šenih vinogradov, s oje prošuje vložiti pri podpisanem okrajnem glavarstvu od sedaj naprej do zadnjič 30. sept. t. 1. Na take prošnje, katere bodo po pi'eteku tega roka dospele, se «e bode oziralo. — GKde izgutovljenja prošenj naznani se, da jiji je treba sestaviti z upnralo posebnih tiskovin, ki jih vsak prDSiltc dobi brezplačno tuutadiio. Vsakdo naj pazi na to, da bode prošnji priložil taksen izpisek iz zemljiških knjig, v katerem je dotičnik tudi zaznamovan kot lastnik zadevnih vinogradov in sploli posestva, za katero da zastavno pravico. — Vže plačani dolgovi naj se pustijo izbrisati. — Zastran drugih dolgov naj se piiloži iiiMŠnji „piednostno izjavo" do-tičnega iipnika ali naj se zemljišča takĚne vrednosti zastavi, da bode naprošeno posojilo dovoljno zavarovano. — Prošnji je dalje priložiti posestno polo m u.ičrt, kako se bo vršilo delo in prevdarek stroškov. — Prošnje in vse priloge so ko-leka proste.
C. kr- okrajno glavarstvo v Rudolfovem, dne 29. avgusta 1902.
(D r u ž b a s v. M o h o r j a). Z velikim veseljem naznanjamo dragim Slovencet», da je število udov družbe sv. Mohorja letos
znatno napredovalo. 80.04G Slo ve nce v • Mo h o r j an o v a& je letds zbralo pod zastavo sv. Mohorja in Fortuuata, toliko se jili je združilo pod košatim drevesom, katero ata v dobro slovensko zemljo zasadila nepozabna nam škof A. M. Slomšek in monsignor A. Einspieler, kateio je s svojim blagoslo.oin očividuo zalival ljubi Bog, katero je skrbno gojila slovenskih rodoljubov požrtvovalnost in gorka ljubezen.
Hvala neizmerna zato darovalcu vsega dobrega, ljubemu Bogu, ki jo blagoslovil naš trud ; bvala l.is(ičera vsem neumornim poverjenikom, ki zbirajo raztresena krdela Moborjanov, hvala vsakemu posamezniku, ki je s svojim pristopom k družbi množil naše štavilo!
Družba šteje letosj 3936 udov več kakor lani in 1^50 udov več kakor predlanskem. Po posameznih škofijah je število sledeče:
1.	Goriška nadškofija..... 8697 (+ 98) udov
2.	Ki'ška škofija....... 6565 (-(- 357) „
3.	Lavatinska škofija......25408 1637) «
4.	Ljubljanska škofija.....31313 (-f 17ii6) „
6. Tržaško koperaka škofija . . . 4268 (-j- 227) „
6.	Sekovska škofija............556	( —	42)	„
7.	S'imboteljska škofija..........346	(—	1>)	»
8.	Zagrebška nad.škofija.....446	(—	33)	„
9.	Senjska škofija.......193	(—	13) „
10. Poteka Šk( fijft.......132	(—	4) „
]1. Djakovška škofija............66	( +	1) »
12.	Bosna..........229 (-(-	3)	„
13.	Videmska nadškofija.....1S3 (—	2)	„
14.	Kazni kraji................420 (—	221)	„
15.	Amerikanci........982 (-)-	74)	„
16.	Afrika in Azija .... . .	242 (-j-	33)	„
Skupaj . . 80046 ( f 3936) udov.
Pregled nam torej kaže, da je najlepše napredovala ljubljanska škofija, ki ponosno stopa vsem drugim na čelu, ter ima letos 1726 udov več. Glede napredka za njo ne zaostaja skoro nič dična lavatinska škciija, v kateri je 1637 udov več. Lej)o se je postavila tudi naša krška škofija, kjer smo vkljub tAko težavnim razmeram vendar častno napredovali za 357 udov. Lep napredek kaže tudi tržaško-koperska škofija, kjer je 227 udov več, in goriška, kjer so napredovali za 98 udov. Dobro so se postavili rodni bratje onkraj „velike luže". Amerika šteje 74, Afrika in Azija 33 udov več. Pô dingih krajih je ostalo razmerje nekako enako, oziroma je neznatno nazadovalo.
Mohorjanom bodi geslo tudi za naprej; Ne nazaj in navzdol, marveč vedno ua p rej in navzgor!
V naši mestni župniji je letos 249 Mohorjanov, 11 vťČ ko lani.
(Dobavni razpis). Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici se naznanja, da namerava c. kr. domobransko ministerstvo potrebščino raznovrstnili oblačilnih in oprávnili predmetov potom sploHue konkurence zagotoviti. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se po.sebno opozarja na naslednje: Klobuki, zapone, guml)i, volnene in usnjene rokavice, usnjene listnice, ostroge, kuhinjsko orodje, čutare, kolci za šotore, rovnice, lopate, sekire, dleta, klešče, konjske plahte, volneni jopiči itd. Ponudbe je po predpisanem itzorcu najkasneje do 30. sept. 1902 do 12. ure opoludne vložiti pri vložném zapisniku e. k. ministerstva za domobranstvo. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, se dobe pri glavnem skladišču domobranske vojne oprave (Landvvehr- Ausi iisttnigs Hauptdepot) na liiinaju. Razglas obsegajoč, natančneje pogoje, zaznamek prediiietov, katere je dobaviti in ponudbeni vzorec je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
(Pedagoško društvo v K r š k e m) priporoča sledeče knjige po ziiižmii c-ni : 1, „Učiteljski pravnik" (nova knjiga) cena 1 K. 2. „IV., V., VI., VII. Pedagoški letnik" prej 2 K, sedaj po 60 v. 3. „Jezikovni pouk" prej 1 K 20 v, sedaj 80 v.. 4. „Nazorni pouk" prej 2 K 60 v, sedaj 1 K 80 v. 5. „Navod k početneinu risanju" prej 80 v, sedaj 60 v. 6. „Pouk o črtežih" prej 80 v, sedaj i.O v. 7. „Stavbni črteži" prej 2 K, sedaj 1 K. Poslednje tri knjige se priporočujejo osobito rokodelcem, zidarjem, tf-sarjem in drugim. Te ceue veljajo za naročnike, ki
iiaroĎe kiijtge naravnost pii odboru v Krškem. ~ Pri cenah je vračuiijeiia tudi poiStniua. — Obmejnim slovenakitu učiteljim se yse te knjige darujejo,
(Dnevnik) za gospode učitelji dobiva se lićno tiskan v tiskarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
(Današnji list) obsega deset strani.
Uii/iie stvari.
* (Viktor Hugo o redovili.) Ta francoski pesnik in ijisattílj, skoraj oboževan od liberalcev,, piše o samostanih: „Ljudje ae združujejo in bivajo skupno: s kakšno pravico? — S pravico zdiuževaiija. Zapr« se in ločijo od drugih; kdo jim dovoljuje? — Piavica, da sme vsak Ělovek svuja vi'ata zapirati in odpirati, — Ne gredo veu. S kakiino pravico? — Imajo pravico iti in priti, torej tndi doma ostati. Tam, doma, kaj počno? Tiho govore, s povešenimi oCrai hodijo okoli, delajo. Odpoyedo se s -etu, mestom, čutnemu uživanju, zabavam, nečiiiiernosti, slavoklepnosti in samoljubju. V trdo platno se oblačijo ali v raskavo sukno. Nihče izmed njih nima uiti najmanjše svoje lastnine. Ko vstopi, se bogatin naredi revnega. Kar ima, da za vse. Oni, kojega so kedaj zvali imenitnega, plemiča ali gospoda, je enak bivšemu kmetu. Celica za vse enaka. Vsi žrtvujejo lase svoje glave, vsi nosijo isto obleko, jedo isti črni kruh, spe na isti slami, umro enake smrti. Isto uiavlio imajo na hrbtu, isti pas krog ledij. Ce njih jiravilo zahteva, naj hodijo bosi, vsi so b(rsi. Prince vidiš tam, a ti princi so senca kakor diugi. Nobenega naslova več, tudi druiibinsko ime je izginilo, Le priimke imajo. Vsi se klanjajo enakosti krstuiîi imen. Nimajo drugih starišev ko vse ljudi. Kavnim pomagajo, strežejo bolnikom, Volijo si one, katere ubogajo, med seboj pa se kličejo: „Brat moj". Molijo. H komu? — K Bogu. Nepremišljeni viharni ljudje govore; „Čemu te neiiremičiie postave v svetišču? Kaj delajo?" Ni pač bolj ixviíenega dela ko delo, katero izvršujejo te duše, tudi ni mimo njih dela dela, ki bi bilo koristnej.še. Vedno molijo za tine. ki nikdar ne molijo". Viktor Hugo — velja da si zapomnimo — ni bil „klerikalec" !
Umrli so:
24. avff,: Lenart Marija, čevljurjevfi Ijěí, b. št 19«. 20 moscev, ecclftmpsia infftiitum.
3. sejjt.: l'ai»ež Jožef, jetnili, 2ň iet, Jetika, okrožno aoiltsie, 3 Bept.: Ema Jemiiker, vdovu preilseduika c. kr. okr. sOiiiSÉa, 61 let, kaii, li. St. 10[.
10 aept,: EdïaTl Ilovar, čevljarjev siti, 7 nicBcev, trii, št. 16.
Loterijske številke.
GRADEC, 16. avgusta
TRST,

GRADEC, 30.
TRST,
6. septembra
38	34	25	18	6
77	5	8	68	30
2	35	26	23	61
69	2	48	29	28
Ker me občinski volilci obeh političnih strank v Rudolfovem prigovarjajo, naj prevzamem tudi za prihodnjo volilno dobo mestno županstvo in ker mi zatrjujejo, da me bodo pri prihodnji občinski volitvi volili v mestni odbor, primoran sem — da se glasovi ne bodo cepili in da ne bode morebiti treba vnovične volitve — izjaviti, da pod nobenim pogojem ne sprejmem več izvolitve v mestni odbor, ker smatram naloge, ki sem jih prevzel ob prvi in ob dnigi izvolitvi, kot rešene, ker mi moj poklic nikakor več ne dopušča, prevzeti še nadalje županstvo ali odbovništvo in slednjič, ker imam kot virilist itak pravico vstopiti v mestni odbir, kjer bodem torej tudi odslej lehko sodeloval v občinskih sejah. — Ob tej priložnosti izpuhuijem prijetno dolžnost, da se vsem s(mieščanom, osobito svojim dosedanjim sodelovalcem v mestnem starešinstvu in v odboru prisrčno zahvaljujem za zaupanje, ki so mi g^ izkazovali tekom šestletne dobe mojega županstva.
RUDOLFOVO dné 23. avgusta 1902. (aoo-a)	Dr. J. Schegula.
Naznanilo!
Podpisani se usoja slav. občinstvu najuljudneje naznaniti, da se toči v njegovem hotelu
izvrstno vino in pivo,
preskrbljen je tudi s prav dobro kuhinjo, in za tujce ima
fino urejene sobe po nizki ceni
na razpolago. Od 15. septembra 1902 naprej se dobi v hotelu tudi
te-WLb.
in sicer za tisto ceno kakor v pekariji. Za mnogobrojni obisk sa priporoča
(23^-1) Jakob Pavčič, hotiilir v Novem naestu' •-•
Dr. P, Defranceschi
radi tc/kili bolnikov ni odpotoval ter
(231-2) oi-diinije ob navadnih nrah. • »
Na prodaj je pod ugodnimi pogoji
dobro ohranjen mlin
s štirimi tečaji in jediiimi stopami, li kateremu pripada veti oralov njiv in travnikov. Isti se nahaja v bližini večjega trga pri železnici na Dolenjskem, Letni zaslužak zuaša čez 3000 ÍC. Ktipci, kateri imajo veselje kupit, naj blagovolijo popraňati pri npravništvu „Dul. Novic".	(2ž3-3)
V prijaznem kraju na Dolenjskem je iia prodaj

z vsem gospodarskim poslopjem, s sadnim vrtom, njivami iti liosto, pripravna za gostilno, trgovino ali kakršniikoit obrt. Niitanćneje se izïé pri upravništvu „Dol. Novic". (208—3)
Zadostilna molitev k Mariji,
ki se bode očitno opravila tretjo nedeljo meseca teptembra na praznik prežalostne Matere Božje — Dobiva se v knjigarni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. 100 kosov stane 80 vinarjev.
Iz proste roke je na prodaj
^^ hiša v Šniihelu št. 4G
pri Novem mestu. Zraven hiše je klet, 2 svinjska hleva. 2 supi, vodnjak in oral njive, HiSa je na prav lepem prostoru pri cesti ter pripravna za obrtnike ali pa za umirovljene gospode ter je v prav dobrem stanu. — Gena je 3600 K, — (163—4>	Več pove Jernej Sitar ravno tam.
ffli-nnlnlrn	TTinníl ^^ okusu naj bolj podobno
\I	U Dolenjskemu vinu boljše vrste,
mR	1 ter se prodaja na debelo po
j^XllUlMJlU	I 111 U nizkih cenah v vinski zalogi
Antonije Lakner v Kandija št. 58 to je nasproti iíage gospoda Josip KošiČek-a.	(338-1)
Prodaja se grozdje ali trop
o priliki trgatve od 5 oralov cerkvenega in žnpnikovegii vinograda, Štefan Kuzek, župnik v Krašiču pri Jaški.	i237-i)
Podpisani naznanjam, da nisem nikakoršen plačnik za nobeno reč in nikoder po moji ženi storjenih dolgovih. Toplice pri Rudolfovem, avgusta l90ii.
tíí36)	Jakob Judnic.

Nuiiknjiim, đa Iniain v uioel rpdtio fjHèno lu	blaj^o
TuJi* TntB na taiitlU gotpoda
đolianuk*.
Tndt nlav. p. n. obiilniitvii na-maiijsni, tla luintn v inlas't vakka »TstB moderne itûfa ter tadi nepr»-moCIJiv tirolski lodon zn hftvilgka.
Tuđi imam iiarej<ilie h&Tllok« v«ake velikoHti ta ^oapodcio d»ůka po uizki coni.
D^bLuoi zuihnt uiel

-{ kr«jBÍkl mojBtrr. Moro mrttto, Vrlikt trie H. f-
piipofo^a la pr«4. duhovâËiuL v iïdalovatijfl vt*tkkcivi*4tiie ohleke, poneLuo
tftlarje, površnike itd. "^ïj
po najokusnojSom Íd najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo aatanňno po meri.
Pripoioiaui 80 prei. duhovâùîni, đ« mo blagovoli iioíaatJti b <íonje-, nirtii DaroÂili, za^^tavtjnjop, da bodem vedao skrbel, da izročíni vsdko naroAilo v največjo zadovoljnost prc^.at!titih DAroÍDikov.
Slav. p. n. občinstvu priporoč&m svojo dobro urejeno
krojaáko delavnico,
T kateri delajo nňjboJjAo deliivska inofii ; zatorej po jauifti la elcRantno, _ lepo in moderno izvrâlt«v uaroi^jl, kakor tudi zaU), da vt>aka ^^ T moji dolavaici niirujena obleka lopo prilega.	i

Hudeča papiga (Fapagel)
je vala. Kdor j« ujame uaj j» odda proti prinienieiiiu plaćilu pri g. naddavkarju R. Murgel, Rudolfovo h. štev. 101.
(143—G) Kajbolj izvrstne, iirizoano najboljše
jeklene pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeži, brane, IrHvuiùke in zti iti«li, klepne in di-jHgonHln«,
valjarje za polje iz jeklene ploščevine, gladke in robate,
sejalne stroje
„Agricola", orig. amerikanske
stroje za košnjo trave, itetelje m žita,
grabije za seno in žito. priprava za obračanje sena, patentované sušilnice z!t wHdje in sočivje, stiskalnice za vino In mošt in sploh za vse namene, Ji^* mline za grozdje in sadje, stroje za robijanje, saiHiidfclnioče
patentovane brizgalnice za trsje, zelenjad in pokoncavanje uši
„Syphonia"'
premične štedilne peči, priprave za parjenje živinske krme, z obi'oćasto pripravo za mazanje, ročne, na gepei in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 iivalij, najnovejše
^^ žitočistilnice, WW
trijerje, robljaČe za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, (t^ stroje za mečkanje žita Irt reianje repe. '"Ei-J) stiskalnice za seno in slamo, ročne, premifcne in iie-premiine, kakor sploh vse poljedelske stroje izdeljiije in ritzpoSllja po uaJiiovejSi sestavi
Ph. Mayfarth & drug.
Prlv. tovarna kmet strojev, livarna in fužina na pir UBtanovlj.i.lS72. DUNAJ, 11 |, TABORSTRftSSE št. 71, 760 delavuev, odlikuïwi I tiiiil 4«o ilnt,, srcUr. iii i)i-iiti. li<ilajii»)ul iia vifli vťfjlk raiatnvab. Obširni ooniki ÎH iiiiniKoátovIliiit prÍKimiiia. pismu iísstoiij.
Zttatopiilki in prokiiptl ae iádejo.	_____
Oklic.
Firm. 79/2
(}eu.I.-86/2
Podpisano soiiiSie iiaziiajija, da ee je v zadružnem registru pri vpisa ,Hranilnica i» posoji'uica la Višnjogoro in okolico, registruvana zadruga i, neomejeno zaveio" izvi.šii izbris bivšib odbornikov: Ignac Orožnika, po»' y Viňnjiguti, Ântuu Stepica, poa. v Viinjiguri in Josip Novaka, žiipniha v Žalini in vpis novih odhirtiikov; Kari íika. kftpelaua v Viínjigori, Antou •PnkliĚft, poBestnika v Križkivasi iu Andrej Kmenta, pos, v Staremtrgu.
C. kr. okrožna sodnija Rudolfova, oddelek 1. dne 3U. ftvguBta 1902.
T" V a tremi sobami, kuhinjo, dve kleti, en hlev za pet U^ glav živine, trije svinjski hlevi in nekoliko vrtají Potem tri velike njive, kjer se poseje do 2B mer. uikov. Na polju je nov pod in nova šupa ter dva kozolca. Proda se vse na stojeiiem. Potem gozd, ki meri 2 joha G42 klafter. — Natančno se izve pri lastnici Magdaleni Bliimel, Novo mesto, Florijanski trg št. 122.	(168—1)
-, « ^ ^ ^^ ^^
za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©x® ^yí®	ex®
Fran Zeman-a, Ljubljana,
Poljanska cesta Št. 24.
(23C-1)
Al
ď- Kxajea
knjigarna, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu
se uljudno priporoíaje v toáno, liáno in moderno izvrěeTanie
vsakovrstnih tiskovin
od navadtiega Îrneça do finega veČbarvenega tiska po zmernih cenah. Sedaj prenovljena tiskarna je tudi zmožna izvrševati
nv/glediiice v nizličiiib barvali.
v lastni zalogi imamo
vse tiskovine
za čast. duhdVŠČiiio, županstva íu šole. — Opozarjamo ae posebno na novo izšle tiskovine za mrliške oglednike, za živino- iu meso-oglednike itd.
liHzen knjiff iz Iwstne zaloge ima naša
ur tejajigasraa
na prodaj vse važnejše knjige slovenske literature, molitvenike v največji izberi itd, ; podobice za kolekturo, prvo spoved in prvo sv. obhajilo, različne svetinjice, križce, roinivence. — Oskrbujejo se točno v najkrajšem iasu knjige za cerkev, miasal« itd., ter druge teolugićne in znanstvene knjige po izvirni ceni,
Prav toplo pHporoíiyemo svojo najboljše urejeno
knjigoveznico
v vezanje vsukoršnih kn ig in protokolov za šojo, cerkev in urade ter molityenikov od navjtdne platnene do najfnejše šagrin-vezave. — Tudi različne galanterijske izdelke izvršujemo točno in okusno.
V vedni zalogi imamo
u/^tkil^u L-Tiíífvu gimnazijo in ljudake šole ter hOl^K« KllJI^e Tse druge šolske potrebščine.
Iz lastne zaloge priporočajemo sledeče knjige:
Spisi Krištof Šmida: iioveati la mlftiiiiiu, ijrimerua za šolak» (Urila; pnporoiljiïo portuSnu berilo za mlaile iu oilraáíeiie. lîélo je liosejkj 12 iveïkov, Dubivajo Be broSiraiii, trdo veiaui iu v elegantni ruileiSi vezavi - 3i)ii)i Kriétof Šmiila ae \)oclo še naikljevalt.
Narodna bibliofelia. Izliaja v ueeotovilt oiirokUi po 30 viu. «uopifi. Dosed«] je iiSla 60 suopiiiev.
Tisoč in ena noć. Berilu la kratek čas. Obsega 61 BnopiSev po 10 vinarjev. Kdor vïame vse snopiie, dobi fuopiS po 3tí vinarjev.
Mladini. Osem iniĚuili povesti« za mladino. Trdo vezane po 60 vin,, elegantua rudeča veKivft 1 K.
Krati]sl(a mosta, nekaterimi poiloltami. Sestavil ]'. Florentiu Hrjvat. Cena trdt» vezane knjige IK 20 vin,
Karmoljska bfatovšĚina. P.Ladislav lirjvat, broširana U vin.
Mati Božja Bistriška. Prestavil P, Ladislav lirovat, broširana 20 viti.
Hišni tnisijon ali duhovne vajo. Po sv, Alfonz« Liguorgkein. Priredil in poalnvenil P. Marijan Sirca o. r. sv. FraiićiSk», V platno vezano i K 30 v:ii., v usnje 2 K,
Zaveza ljubezni v čast prosv. Srcu Jezusovemu, ('ena 14 vin.
Promišljevanja o Srcu Marije (Šmarnicc). Prestavi! P, Ladislav Hrovat. Cena liĚno vezani knjigi 1 K 80 viii. po po&ti 1 K ao vin.
Navadilo za poduk v spisji za ljudske sole, Se.ttavil stalni odbor iirnomeljiki 1'JUl. — Za g, uùiteljo jako priporuùljiva kuiiga. Cen» 1 K 40 vin., po pošti 10 vin. več.
Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain.
Cena broširanih knjig (štirje veliki zvezki s podobami) 50 kron, vezanih v
originalne platnice 80 kron.	(227-i)
(150-7|
Kažnjivo je
Največji in najhitrejši parniki
iz Brťmeutt v Ameriku su:
Cesarski parniki (Kaiser-Sctiifre)
Oilhoil iz Bremena vsncega tjrkii Kaiser Wilhelm der Grosso dolji 1íf8 metrov Kronpriftz Wilhclm	„ 20-i „
Kaiserin Maria Theresia ,, IGG „ Kaiser Willielm I!.	„ 215
Ti cesarski parnaki vozijo jetliuo le iz Bremena in kdar se liuÈe tia njih voziti, mora si [loprej mesto »apnsesti stem, dA puHlje od doina za vsako osebo 20 hron arc na naslov:
F. Missler, Bremen, Bahnhofstr. 30.
Odprema popotnikov od Bremena v Ameriko, Avstralija in Afriko.
W I^ajuižje cene. • Dobra )io«trežba. 'W NatanEnejša jiojaziiila brezplačno	(148—8)
F. Missler, Bremen, menjalnica.
v najem ae da
Mim ^ »mSM
zraven župnijske cerkve, ki je prav pripravna za gostilno, prodajalno ali kak drug obrt. — Natanćneje se poiKve pri Janezu Novaku Tomaževavas št. 25, pošta tíkocijan (Dolenjsko). (211-3)
SfiStî
r
z lepo eno nadstropno hišo, s gnspodaiskini poalopjein, sadnim vrtom, njivami in travniki, vse okoli hiše anmdirano, Zrnven spaila^ tudi lep gozd, pol ure oddaljen od posestvu. — Nalmja se v Smihelii 10 minut od Novega mesta v l>rav lepej legi, — ki je prav pripravno za gostilno, prodajalno ali kakšen drugi obrt, iiilm, žngo ali usnarijo, ker je vse posestvo okoli s potokom „Tťiíkii voda" onienjičeito
Posestvo meri 3 ha, 18-39 ni^ ali 5 johov 852 □ klft. Proda se iz proste roke. — Natančneje se poizié pri lastniku Frideriku Tandlor v Novem mestti. (226—2)
vsako jionarejanje edino ])i'avega Bergmanti-ovega lilijiiega-mlecnega-mila, tovarne Bergmann in drug. Draždane-Tečen ob Elbi. Varstvena znamka : Dva rudarja. — Taisto naredi UfKno, ćisto lice, cvetočo in niiado zunanjost, belo in nieino mehko kožo ter blestećo lepo ]>ôlt. Na)lio]je sredsti o proti pegam. Koitiad po 80 h, pri lekarnarju S. pl. Sladovič in trgovcu Alfonzu Oblak v Novem mestu.
Z
je na prodaj na Drski poleg lîovega mesta.
Hiša ima 5 sob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je; pod, hier, vodnjak, gostilniski in sadni vit, „Liivii tennis", njive in hosta. — Cena izve se pri lastniku Jos. Medved, trg.
Novo meslo,	(22S—2)
Eksporl isterskega vina.
Hazpošiljam pristno vino lastnega pridelku in sicer re-foskata, terana, bnrgundca in belega rizlinga od 26 do 36 h postavljeno na tukajšni kolodvor Dignano,
A. M. Pujman,
(131 9)	Eksport vina, Dignano Istra.
Podpisani naznanjam, da vozim ljudi in blago po prav nizki ceni ter se uljudno priporočujem slavnemu občinstvu za obilna naročila. NaroČila oddajejo se v Skabernetovi hiši v Rudoifovem. Spoštovaryem
Janez Mišič, fijakar.
od 2 do 4 cole debele, sulie, tndi majhne partije in posamezne kose, lepe, cele, nepokvarjene, tudi orehove krcie do 3 m dolge od 16 col naprej debeline se kupijo po dobri ceni. Uprasa se na Karol Kainz, Gorjopova hiáa, h. Štev. 9. 1, nadstropje Ljubljana.	(2i6-^)
(231—2) Na Mirni v grajšiíini se bode dala
t^^ zaga, gosti fia, h ev
njive m
po potrebi, v najem. Nastop L, januarja 1903; pogoji se zvedo pri gospej Hočevar v Krškem ali nstmeno ali pismeno,
r70 g!d., domaće iz suiikna 1-20 gld., ^djlilllit' domače 1 gld., dnnajske 80 kv. Šuiika brez kosti (^Itollschiuke) 9(J kr. in l lO gld., sulio meso 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago. Janko Ev. Sire v Kranju.	(1^6-9)
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v
Ameriko-
Hamburg-New York le 6 dni, isas
Vozne karte po nnjni/jih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblast eno potrjena
Agentura Hamburg-Ameriške Linge
v Ljubljani. Dunajska cesta št. 31, od ju/, kolodvora takoj na desno.
OdgoTurui urednik Fr. Sal. Watzl.
Izdajatelj iu laložuik Urban Horvat.
Tiik J. Krajec nasi.