KAT0U8K CEKKVEN LIST, ___ „Danica" izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po posti za celo ieto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 si. 2«' kr. za «eteit leta ' tri. 20 kr V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr..za pol leta 1 gl. &0 kr.,za 1 4 leta 90 kr.. ako za.lenp na ta «lan praznik i/i-le ..D.iniea" dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 24. mal. serpana 1891. List 30. Cvetice iz verta sv. Alojzija. (Dalje.) o -O.». Te De«m laiidamus! Bolezen se je čedalje hujšala. Upanja ni bilo nobenega več, da bi se ozdravil. Strežnik sam mu to naznani, sicer z nekako bojaznijo, ali te bojazni ni bilo treba. Ko stopi tovariš na to v sobo. da vesel vpraša: „Ali si slišal, kakošno veselo novico sem izvedel? Umeri bom — umeri! Pridi, bova skupaj molila Te Deum laudamus — zahvalno pesem". Sv. Alojzij je nekaj dni pred smertjo napovedal, da bode umeri na osmino praznika presv. Telesa. To je večkrat ponavljal. Ko omenjeni dan pride, se je sv. Alojzij nenavadno dobro počutil. Patri so si mislili: danes pa res ni nevarnosti. Ali on prosi, da naj ga previdijo. Kar berzo ne store, zaterjuje vnovič, naj ne odlašajo, ker danes ga hoče Bog imeti. Obhajajo ga. Ko mu položi duhovnik sv. popotnic«» na jezik, zasolzile so se oči okrog stoječim bratom. Potem je vzel slovo od svojih tovarišev. Vsak se je moral skloniti k njemu in ga objeti. Lahko si mislimo žalost njihovo. Ihte poslavljali so se ž njim, katerega so tolikanj ljubili, pri katerem so se toliko lepega učili, kateri je njim bil kakor studenec pobožnosti in gorečnosti. Pater provincijal ga vpraša, kako mu je. — Odgovori: „Gremo — gremo!" „Kam?" — „V nebesa!" Zvečer zapustili so sobo, le eden je ostal pri njem. Nihče ni slutil, da se bodo njegove besede tako hitro spolnile. Strežaj dejal mu je sv. razpelo v roke. Alojzij se je odkril pred Jezusom in vtopil se v njegovo terpljenje. Bilo je proti polnoči. 20. junija. Želel je. da ga oberncjo na drugo stran. To se je zdelo patru, ki mu je stregel, sumljivo, zato pokliče še dva tovariša. Obraz postal je bled. pot mu je stopil na čelo. Očetje prižgo luč in molijo molitve za umirajoče Alojzij upira oči neprenehoma v križ. vedno bolj k sebi pritiska sv. znamenje, redkeje sope — še en dih — še ena beseda: ..Jezus!u se sliši____ Zaspal je v Gospodu. 3(1. Krona sv. Alojzija. Vesel dan je bil dan smerti sv. Alojzija. Veselil se ga svetnik sam. veselila so se ga nebesa. Kako so ga morali z radostjo sprejeti Marija, angelji varhi, katere je on častil s tolikim zaupanjem. Ene krone je on pričakoval, namreč one v nebesih. Zmeraj je mislil na to plačilo pri Bogu, na-se je čisto pozabil. In kakor se mučenci niso zbali ne meča in ne ognja, kedar so se spomnili na nebesa; tako sv. Alojziju nobeno delo ni bilo pretežko, noben trud prevelik, da je le vedel, da je Bogu dopadljivo, kar namerava storiti. Triindvajset let je bilo njegovega življenja. Ni bilo dolgo, pa vendar koliko dobrih del, koliko svetih misli, koliko zatajevanja, koliko molitve! Takrat je bila setev, zdaj je prišla žetev in žetev je bila obilna! Sam si je nabiral dragocenih biserov za krono, katero mu je večni Sodnik v nebesih pripravil. Sv. Magdalena Paciška je bila posebna ozna-novalka te nebeške slave sv. Alojzija. Ona je bila nuna. Malo let po smerti svetnikovi je P. Cepari obširno popisoval življenje angeljskega mladenča. Ta življenjepis je bil letos na novo izdan. Tudi v samostanu, kjer je sv. Magdalena živela, so pridno te bukve prebirali. Nune so vnele za češččnje sv. Alojzija. Sv. Magdalena je v zamaknjenji < 4. aprila 0(3) povedala marsikaj o časti. ki jo vživa sv. Alojzij v nebesih. „V kakošni slavi — pravi — je sv. Alojzij, ta sin sv. Ignacija! Nikdar bi tega ne verjela, ko bi mi Jezus sam tega ne bil pokazal. Zdelo se mi je, kakor bi nobenega svetejšega ne bilo v nebesih. Zaterjujem. Alojzij je velik svetnik. V naši cerkvi imamo svetinje svetnikov, katerih nobeden ni tako visoko po vzdignjen. Ko bi mogla ve» s vet prehoditi in povsod oznanovati, da je sv. Alojzij svetnik in bi mogla na večjo čast božjo vsakemu pokazati slavo njegovo! Alojzij je zdaj tako srečen, ker je bil zmeraj priden, nikdar brez dela. Kedo more dopovedati, koliko ceno ima notranje pobožno življenje! Kar je v sereu je vse drugače vredno, kakor tisto, kar se zunaj vidi. On ni zapiral ušes milosti božji, zato se je povzdignil tako visoko. Sv. Alojzij bil je ob enem m učenec, mučenec za katerega nihče vedel ni. O Bog! kedor tebe prav spozna, ta že s tem veliko terpi. ko vidi. da te ne ljubi tako. kakor bi te rad. in že zavoljo tega je mučenec. ko mora gledati, da ljudje Boga žalijo. Tak mučenik je bil sv. Alojzij". l>a te besede sv. Magdalene niso bile neresnične. kaže najbolj to. da je Bog temu svetniku lepo krono tudi na zemlji pripravil. Poveličeval ga je z mnogoterimi čudeži. Do leta 1 •;«>«> je bilo v Kastilijonu znanih To čudežev. 1'merl je 1. l.V.il. 1'. Cepari. kateri je, kakor smo prej omenili, pervi popisal njegovo življenje, omenja 'jot; več ali manj dokazanih in spričanih uslišan j od sv. Alojzija. Dostavimo še. da se je pisalo od njega kmalu po smerti. ko je bilo še vse v spominu in ko so priče mnogoštevilne še živele, ki so sv. Alojzija natanko poznale. Zato je pač jasno, zakaj se je češčenje tega svetnika tako naglo razširilo. Bog ga je častil in ljudje tudi. Ko je njegovo truplo bilo na mertvaškem odru. je vsakdo, kedor je le mogel, hotel kaj vzeti ali odtergati od njega — za spomin si. Nazadnje so morali prav s silo hraniti merliča. da se ni godilo one-častenje. Se mati sv. Alojzija je doživela srečo, da je na stara leta videla na altarji podobo svojega sina. Leta 1 MM» je bil proglašen za ..zveličanega". O tej priložnosti so bile v Rimu štirnajstdnevne slovesnosti. Povsod je dobil sv. Alojzij častilcev, posebno med mladino. Vedno pogosteje so se culi glasovi in oglašale se prošnje, da naj se Alojzij prišteje med „svetnike". Doversil pa je to delo še le papež Benedikt XIII 1. 1T*J<;. Le ta je že od mladosti imel posebno spoštovanje do tega svetnika, Gnuliva za kanonizacijo bilo je obilo nabranega in splošno je bilo veselje, ko se ie čulo: Alojzij — svetnik! Isti dan bil je za svetnika proglašen tudi sv. Stinislav Kostka. Velike 8lavnosti so se takrat po širnem svetu veršile na čast sv. Alojziju. Ime njegovo slovelo je čedalje bolj, posebno, ko je bila vpeljana in z mogimi odpustki obdarovana lepa šestnedeljna Alojzijeva pobožnost. Taka je krona sv. Alojzija! Kakošne bisere smo vpletli v to krono letošnje leto, o tristoletnici smerti njegove, o tem še omenimo nekoliko pozneje. Kedo ve za druge plemenite gospode iz rodu Goncagov? Bili so škofje in kardinali, ali pomerli so in ž njimi vred umeri njihov spomin. Iskali so mnogi časti, in je niso našli. Grad Kastiljone je zdaj razvalina. Kjer se je nekdaj šopirilo bogastvo. zdaj raste osat in germovje. Rodbina Goncaška je zamerzla. Zadnji tega rodii je umeri leta 1807. — bil je v avstrijski službi. Tako mine vse posvetno. Sv. Alojzij pa se je svetu odrekel, zato je zadobil večno slavo. (Konec nasl.) Marija Devica in Savlovo spreobernjenje. Predno dalje pišem, naj smem verne čitatelje poprositi, da naj bi vsak si izbral enega ukoženega prostomišljaka in ga Mariji priporočal v večkratni molitvi za spreobernjenje. Zagrizenost namreč je pri maršikterih tolika, da z drugimi pomocki se bo dalo malo opraviti, ali pa nič ne, razun z molitvijo k Bogu na priprošnjo Matere Božje. Zdaj pa k razpravi. Spreobernjenje sv. Pavla je velik čudež. Stara izročila pripisujejo to delo Božji milosti vsled molitve sv. Štefana na priprošnje Matere Božje. Savla je bil njegov oče v Tarzu naučil šo-torje delati: pozneje se je uril v farizejskih naukih v Jeruzalemu. Savlov oče Simon pa je tudi namerjal enkrat iti na božjo pot v Jeruzalem. Ravno na praznik šotorjev se je bil v Jeruzalem namenil tkavec robe za šotorje, Simon s svojo ženo Rebeko. „Čutim", je rekel, „da se moji dnevi h koncu nagibajo, in rad bi še enkrat molil s svojimi brati v tempeljnu. predno se ločim s tega sveta". Tudi se je nadjal. da tam bo našel svojega ljubljenega Savla: sej toliko je že slišal, kako učen je ta njegov sin in v koliki slavi pri judih. Zelje, Savla videti v svetem mestu, imela je tudi Lija, hči judovskega tergovca v Tarzu, in prišla je Rebeko prosit, da naj bi smela tudi ona pod njenim in njenega moža varstvom potovati v Jeruualem. Rebeka ji dovoli. Se z nekterimi drugimi judi tedaj odrinejo iz Tarza proti Jeruzalemu. Popotvaje se gre skoz Damask. Tukaj je ostal Simon pri svojem sorodniku Jonu, možu, ki je silovito gorel za judovsko šego in postavo. Pridruži se potnikom še Jonov sin Josua, in potuje z njimi v Jeruzalem. Simon ondi ni našel sina Savla: bil ga je veliki svet zopet nekam poslal: noben človek ni vedel, kam je odšel, in kdaj bi se povernil. Prazniki so minuli. Simon ni liotel. da bi s svojim pritežnim popotvanjem ne dosegel tudi druzega namena, in ostal je torej še precej časa v Jeruzalemu. Minul je teden za tednom, Savla le ni. Josua se je moral verniti v Damask, tudi Simon, — če tudi ne rad — je mislil, da bo treba odriniti, pa zbolel je. Že od praznikov je gospodovala v mestu bolezen, ki sicer ni hudo divjala, pa je vender mnoge spravila v posteljo, marsiktere celo končala. Med temi bil je tudi Simon: potne pritežnosti. tolika dalja — in hrepeneče pričakovanje sina — to ga je tako zdelalo. da bolezni ni mogel premagati. Jokajoči ste stali pri umirajočem starčku, kar pripelje hišni gospodar nekega moža. kteri je prišel k žalujočima kakor tolažilni angelj. Bil je sv. Peter, ki je z drugimi aposteljni bival še v Jeruzalemu in je oznanoval zapoved zveličanja ju dom in poganom, kakor je imel povelje od Go spoda, namreč, obiskovati bolnike. Šatorovec Simon je poslednje dni svojega življenja imel še veliko srečo, da je iz ust aposteljnovih spoznal Njega, ki je zveličanje bolnikov, luč, pot in resnica in bližnja smert. o kteri marsikom še luč posveti, ki jo je v življenji preziral, in ga še poslednjikrat opominja, ta luč je tudi njemu teknila v večno življenje. Zaspal je v veri na Zveličarja. in za Rebeko in Lijo je bilo naj slajše tolažilo o zgubi moža in varha v tem, da je sprejel sv. evangelij in bil kerščen v imenu trojedinega Boga. Rebeka in Lija nastopite potem pot proti domu. V Damasku ste se zopet nastavili pri Jonu. kteri je z ravnoserčno žalostjo zaslišal, da je umeri njegov svojec Simon, hudo pa se je razjezil, ko je zvedel, da obe ženi ste sprejeli ker-ščansko vero. Ne manj razdražen je bil njegov sin Josua. in jel kričati nad njo. rekoč: „Kako sramoto nakopuješ, neumna mati. na glavo svojega verlega sina! Sej ravno vračavši se z Jeruzalema tu-le sem slišal praviti, s koliko gorečnostjo Savel preganja družnike Galilejčeve, in koliko ljubezen si je s tem pridobil pri ljudstvu, ter se nadja v kratkem biti družbenik velikega svetovalstva, in ti. nesrečna, si se dala premotiti, ter si zapustila ta visoki svet in Mojzesovo postavo!11 Ne dá se dopovedati, kolika britkost je pre-šinovala Rebeko in Lijo pri tem pretresljivem naznanilu. Vsi v solzah sedeli ste v svoji nočni sobici, premišljevaje na vse 8trani, kaj bi bilo storiti, da bi Savla sina. znanca, zavernili s poti pogubljenja. Vse premišljevanje nič ne izda: veržete se na kolena in molite pregoreče za raz-svitljenje. Neutegoma Rebeka plane po konci. „Lija", reče ginjena, ..Gospod mi je navdal misel. Spominjam se. da v Jeruzalemu so žene, ki so bile z nami v tempeljnovem preddvoru, govorile, da tam še živi Marija. Jezusova mati, in ena izmed njih je pripovedovala, da nji sami pri njenem ženitvanji v Kani Galileji pred osem leti. je ravno ta Marija s priprošnjo pri svojem Sinu pomagala iz velike zadrege. Po koncu. Lija, vernive se v Jeruzalem nazaj, poiskat milostno, dobrotno gospo: morebiti jo naklonive. da Savlu pri svojem Sinu sprosi odvernjenje od hudobnih potov". Lija, vsa užaljena in trudna, se je prestrašila te misli, da bi še enkrat prehodila težavno pot iz Damaska v Jeruzalem. Toda bridkostim materno serce je prosilo le toliko živo in goreče: delala ji je Rebeka upanje, da utegnete Savla samega dobiti v Jeruzalemu, in to tako verjetno, da se je Lija po nekolikem pomišljevanji odme-nila. da jo hoče spremljati. Prihodnje jutro ste bili že spet na potu proti sijonskemu mestu. — Rebeka in Lija našli ste blaženo Mater Gospodovo na homcu Sijonu. v hiši sv. Janeza evangelista. Ko ugledate prečastitljivo Devico, bile ste jako globoko ginjeni. da se zjokate in ko bi trenil, ste pred njo na kolenih. ...Mati mojega. Gospoda in Zveličarja". kliče Rebeka. glej tukaj mater, ktere sin je na potu, da bi spoznovalce Jezusove preganjal! Ne zase. ampak za njegovo dušo. sej tudi zanjo je umeri Gospod, te prepo-nižno prosim : prosi svojega Sina za mojega Savla, da ga razsvetli z lučjo prečudne vere. ktero je On na svet prinesel!" In Marija je smehljaje prošnji priterdila v sladki milosti. — to smehljanje pa je tako terdno zaupljivost vlilo v serci obeli bridkostnih žensk, da ste se potolaženi vernili. Skorej se niste upali po Savlu prašati v mestu. Pravili so jima le, da je na potu v Damask in ima nalogo od velikega sveta, da naj tudi tam gori preganja Galilejčeve družbenike. Tje gori tedaj ste se zopet napotili, berž ko je bilo mogoče: toda za njuno serčno hrepenenje se je pot vse prepočasi odsedala. Pa vender, kako z vse bolj lahkim sercem ste zdaj popotvali! Kako ste bili potolaženi! Kako zveličaven mir jima je serce napolnoval! V Damasku ne veste, kam bi se djale, da dobite kako spodobno gostišče, ker k .Iona se niste liotle ver verniti. Sklenili ste torej na pervo podati se v sliodnieo in prev:dnosti Božji zročiti. kamor jima odkaže. Stopite tedaj v sliodnieo sinagogo). Zdaj pa naj si vsak misli, kakšen vesel strah — bi djal — je ti ženski prešinil, kajti: zagledali ste Savla na levi. ko je z ognjeno gorečnostjo oznanoval Jezusa križanega! Pričakale ste. da je prišel iz dvorane, neznansko ginjeni pokleknete in polju-bujete rob njegovega oblačila. Savel spozna svojo mater. Z Lijo vred je bila peljana v mah» množico kristijanov. ki so se bili že nabrali v Damasku, (iovoiili so o prečudnem Savlovem spreobernjenji. ktero se je bih» zgodilo ravno tisti dan. ko ste bili Bchcka in Lija pri Mariji v Jeruzalemu, in Lija sama je naznanila, da čisto brez vsacega dvoma je Marija to storila, da se je zagrizeni sovražnik kristjanov tako nepričakovano spremenil iz Savla v Pavla, izvoljeno posodo Gospodovo. l.ija je živela čisto natihoina v malikerščanski občini, pričakovajoč «asa. da se je mogla brez nevarnosti verniti dolini. Pavel pa je o vsaki priliki se prikazal v dainaški sinagogi. ter je oznanoval in dokazoval, da je Jezus Sin Božji in obljubljeni < hlrešenik. Josua. ki jo poprej ves gorel hvale in občudovanja za preganjavca Savla, je pa zdaj kar kipel divjega sovraštva do njega, bil je duša zakletve. ki j«* vstala med judi proti temu možu božjemu. Vemler kristjani so še o pravem času zvedeli sovražim kovarstvo in so pripomogli svojemu učenjaku Savlu, da je bežal v Arabijo. Tam se je v tihi samoti pripravljal tri leta k nastopu svojega apostoljstva. in ko je pretekel čas. je na pervo v Jeruzalemu dajal sprieevanje Jezusu Kristusu. Potem se je vernil v svojo domačijo I arz. je tudi ondi oznanoval sv. evangelij in Lijo je posvetil za dijakoniso svete Cerkve. Savel je bil srednje velikosti, duh mu je bil bister iu silovit, seree izverstno dobro, ko-perneee po višjih dobrotah, nravnost brez madeža, obhod z bližnjim pohleven, krotak iu privabljiv. Priporočil svin v začetku tega spisa, naj bi m sleherni blazih čitateljev izvolil posebej kaeega ..Savla", kaeega prostomišljaka jaz imam že svojega in naj ga posebej vsak dan v molitvi priporoča), da bi se v ..Pavla" spreobernil. — priporoča naj ga Naši ljubi (iospej presv. Serea. da bi se onieeil in ne pogubil samega sebe in družili predrazili nam Slovencev. Priporočeno pa bodi tudi ..liberalcem" samim, da naj začno moliti tudi sami zase. da bi si sprosili pokoro in s tem večno domovino — ti ubogi ver< brezdomovinci Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Stanje v Marijanišču» Družba je I'.), jul. obhajala god sv. Vincencija Pavlj Zjutraj ob Tih je bila v kapeli v Marijanišču sv. maša in med mašo skupno sv. Obhajilo družbenikov. V govoru je g vodja dr Lampe pojasnoval dogodbe iz življenji sv. Vincencija udom in mnogim drugim posluša vcem. III. občni zbor družbe sv. Vincencija je bil zvečer ob »>ih v Marijanišču. Predsednik milostni gospod prošt dr. Anton Jarc so priserčno pozdravili obilno število delavnih udov obeh konferencij ter so omenili mnogih del kerščanske ljubezni sv. Vincencija. ki jih je. dasiravno brez premoženja, z zaupanjem v Boga začenjal in srečno doverševal. Enako zaupanje v Boga morajo tudi imeti družbani sv. Vincencija, ki je njihov priprošnjik in začetnik Omenili so tudi o godu Matere Božje, ki se imenuje „Pomoč kristijanov, in je varhinja cerkvice in marijanišča. ktero so 24. ve-licega travna p »častili prevzvišeni gospod knezoškof s svojo pričujočnostjo in so opravili v posebno oza-lišani cerkvi daritev sv. maše. Omenili so še v daljnem g tvoru srečne vernitve g. dr. Franceta Lampeta iz svete dežel". potrebne naprave kopališča v Marijanišču in (V/dalje v.-či potrebe za razširjanje marijaniškega poslopja v prihodnjem letu. Na t" je povdarjal predsednik perve konferencije sv. Nikolaja, preč. g. kanonik Andrej Zamejic, da delavni družbani sv. Vincencija ne sinejo čakati, da bi jim dobrotniki, kakor kristijani pervih kerščanskih časov, darov na dom prinašali, ampak se morajo ponižati in milih darov za uboge prositi po hišah, kakor je storil sv. Alojzij, ko je bila lakota in kužna bolezen v Rimu 1. 15 »o. in l.V.U. in so 3 papeži v enem letu umerli in druzih ljudi okolo lio.ooo. Jezusova družba je dajala vsak dan hrano i»oo ubogim. In sv. Alojzij j-' zanje prosil od hiše do hiše po rimskem mestu, prav v duhu ta čas še le 15 let starega sv. Vincencija Pavlj. Tudi ni jenjal vikših prositi dovoljenja, da je smel hoditi v bolnišnico streč kužnim bolnikom. Gredoč v bolnišnico dobi kužnega bolnika na cesti. In slabotnemu Alojziju da ljubezen do Jezusa, ki mu je bil ubogi siromak, tako moč, da ga na ramo zadene in nese v bolnišnico. (1. dr Fr. Lampe, vodnik Marijanišča, je potem poročal o napredovanji učencev, ki je vse hvale vredno, dasiravno se je učenje zarad očesne bolezni tri mesce pozneje začelo. Zarad 'mnogih učencev se bo šola v prihodnje razširila v trirazredno Zbor je ooslednjič še izrekel zahvalo g. dr. Fr. Lampetu. šolskim sestram in g. Frideriku plem. La-šanu za trud in vspešno delovanje v sirotišnici, P. Severinu za podučevanje v petji, S. Rafaeli prednici še prav posebej za gorečnost, s ktero je vadila učence za prelepo igro: rSv. Alojzij Goncaški*4. Domačo šolo je obiskovalo 12o učencev, 7 pa jih je bilo v gimnaziji, ki so vsi splošno dobro zver-šili dotične šole. tedaj je bilo vse mladine v Marijanišču njih 12 T. Naprava je v resnici koristna mestu in vsi deželi. vredna, da bi jo dobrotniki zelo podpirali z denarnemu in drugotnimi pomočki. Mesto se sm6 srečno šteti, da ima to napravo za sirotinsko mladino. ktere je zmeraj več in več, ter se povsod za take reve pomoč išče. Gospodje odgojitelji pa redov- niče, ki se pečajo z odgojo teh otrok, ki bi sicer utegnili biti nadloga človeštva, so vse podpore in priznanja vredni od dotičnih vradnij. Na*e slovstvo (Nova knjiga: „Duša spo-koma".) Drugi natis znane knjige, v pervem natisu pod naslovom „Dušna pomoč za zdrave in bolne, grešnike in pravične", sedaj v drugem natisu pod naslovom „Duša spokorna", ali hrepeneča po spokornosti, je ravno kar prišla na svitlo in je na prodaj v katoliški bukvami. Naslov je sedaj zato predelan, ker so štiri knjige: „Dušne pomoči". Pričujoča je poprejšnja tretja knjiga. Da se lažje razloči od druzih treh. ima sedaj drugačen naslov. Imenuje se pa zato „Duša spokorna", ker je bila z namenom sostavljena, da bi služila tistim kristjanom v pomoč, kteri želijo grehu, kteremu so bili morebiti dosedaj vdani, slovo dati in se v prihodnje za grehu nasprotno čednost prizadevati. V prigovorih do duše kristijanske je popisana ostudnost. škodljivost in hudobija greha, pa so ji tudi naznanjeni pripomočki, kako greh z božjo pomočjo zapustiti. Naj navadniši grehi, ki se torej najpogostejši doprinašajo, so popisani; pa tudi pomankljivost najpotrebniših čednosti in pomočki. taistih si pridobiti, so v knjigi prav poljudno naznanjeni. I pati je. da na prošnjo Marije prečiste Device, in sv. Jožefa, kterima je knjiga darovana, bo blagoslov trojedinega Boga prišel čez njo, in da bo pomagala marsikteremu bolnemu ali zdravemu, pravičnemu ali grešniku, greh močnejše sovražiti, ga obžalovati in zapustiti, ako mu vest očita, da je dosedaj morebiti z njim svojega dobrotllivega Boga žalil. Pervi natis imenovane knjige je leta IhTU prišel na svitlo in v malo letih je bil popolnoma raz. prodan. Ker je bilo pogosto popraševanje po nji. posebno od oseb, ktere se veliko prizadevajo za spre-obernjenje grešnikov, zato je bila sedaj v drugič natisnjena. Kdor jo kupi, koristi pervič sebi. potem pa tudi pomoč podeli „Vmceneijevi družbi v Ljubljani-, ktera se tedaj prav mnogo trudi za dobro izrejo ubozih sirot v Marijanišču. Vineencijeva družba je namreč drugi natis prevzela in ona ima ves čisti znesek prodanih knjig. Zunanja oblika knjige je popolno enaka vsim trem drugim knjigam ..Dušne pomoči". Stane v usnji vezana 1 gld. 2."» kr. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Kini. ;I>:ilj»\> Pred dvojnim vhodom v presv. hišico stoji po jeden stražar z golim mečem, da se red vzderžuje, Jeden verno ljudstvo dopušča noter, na drugi nasprotni strani ga drugi stražar, izpušča venj. To pa le onda. kadar je mnogo ljudstva in stiska. V polnem mraku šla sva na prenočišče k pošteni družini blizo bazilike. 12. oktobra greva zgodaj pred dnevom v presv. hišico. Bila sva pri množili sv. mašah. Med pervo sv. mašo prejel sem Njega, ki se je tu v tej sv. hišici v brezmadežnem deviškem telesu Marije Device po svtem Duhu včlovečil in je Bog postal človek. — Kar ni — bil je postal, — in kar je od vekov bil. je vekomaj ostal. Bil je Bog — a postal je človek, kar preje ni bil. — Človek je — a ostane Bog — Bog človek za vselej. Vse to je veliko in skrivnostno čudo Božje. Ali nadangelj Gabriel je na vprašanje Device Marije: „Kako se bode to zgodilo, ker ne poznam moža", odgovoril: „Sveti Duh bode došel v te in moč Najvišjega te bode obsenčila, zategavoljo bode Sveto, iz tebe rojeno, imenovano Sin Najvišjega itd., pristavil pa je: „Vedi, da pri Bogu ni nemogoča nobena reč". Te poslednje besede so meni neomnltljiva podpora pri verovanji vseh Božjih neumljivih in ne-zapopadljivih istin in skrivnosti naše sv. vere. Predragi! Trenutkov o sv obhajilu v presv. hišici Marijini in čutov duše in serca ni mogoče dopovedati niti opisati. Mislite si: Na onem mestu in v oni stanici, v kteri je blažena Devica Marija bivala; — v kteri je presv. Devica pervipot prejela v svoje deviško telo Njega, kij«' vstvaril nebo in zemljo: hišica, v kteri je bival Bog človek. Kristus Jezus s svojo deviško Materjo in njenim čistim ženinom sv Jožefom, rednikom svojim, naj več časa na zemlji. Kako velika razlika med menoj in Mirijo De vico! — Kakšna in kako pripravljena je Ona tukaj prejela Najsvetejšega v svoje deviško, z nikakim grešnim ma«ležem oskrunjen«» dušo in telo. S koliko živo vero. upanjem in ljubeznijo: s koliko ponižnostjo in druzirni lepimi in svetimi krepostmi; s kolikim svetim hrepenenjem in spoštovanjem — ga j" «»na tu prejela. — Jaz ubogi in mnogo oinal«'žmi grešnik sem prejel istega Najsvetejšega in na istem kraju, v isti sobici, kakor ga je prejela presv. Devica Marija pervi pot iz nebes. — Ako so stermč se čudili serafini in kerubini in vsi drugi kori angeljev. ljubezni in ponižanju Boga-Sinu Božjega. ko je stopil iz veličastva nebeškega v prosto in ubožno to stani« -». Koliko bolj st-Tiu«\ so gledali, ko se je isti Najsvetejši in Najvišji podal z dušo in s telesom, s kervjo in mes«»m. z L »¿jo in človeško naturo, bistveno pod podobo kruha: kamor V telo in dušo grešnega, slabega človeka, z grehi mnog«»pot oskrunjenega siromaka v krepostih in po-božnosti! V svoji nevrednosti in sp«»znanju pomanklji-vosti vsega »1«»brega. «>1> enem pa t »lik«» zla. mvVdnega in pregrešnega, potopil sem se k nogam milejn Jezusa in v ljubi joči. sveti, čisti in milostni ser«i Jezusa in Marije. Solze kesanja in hvaležn -sti so se mi ulivale iz očes na sv. tla Marijin - hiši«-e Ponižnega in skesanega serca. o Gospod, n«- !>•»-deš zavergel. Ti pa. o preljubljena Božja in naša Mati. Devica Marija, Ti pribežališče grešnikov, sprosi mi milost pri Jezusu, odpuščenj«' zarad inoje nevrednosti in pregrešnosti. Zahvali in ljubi za mene in namesto mene Jezusa! — Ob 1". uri bila je slovesna sv. maša v presv hišici: tako je vsaki dan. Večino časa dopoldne bivala sva v presv. hiši«i Osobito rad sem bival pri sv. ognjišču Božje sv. Družine in na klečalu. na mestu, kjer je presv. Devica Marija molitve opravljala. To molitveno klečalo je malo proč od sv. ognjišča pri desni steni. Opoldne p"dala sva si nekoliko telesne hrane. Ogledala sva krasni terg pred baziliko. Ta terg je podolgovati četverovogelnik. Na sredinji ^terga je umeten in krasen stu«lenec s kipovi človeške in živalske podobe, voda teče iz njega v umetno marmornato obgrajeno jezerce. Na jug«» vzhodnjem koncu terera se dviga veličastna bazilika z velekrasniin svojim pročeljem, licem, proti tergu obernjenim. Pred tr »jnim vhodom v baziliko je vzvišen prostor, na kterega iz terga vodijo lepe kamenite stopnice iz treh strani. Na vzhodnji in severni strani obdaja terg velikanska cerkvena palača, v kteri je biskupski dvor. kanoniška stanovanja, samostan oo. frančiškanov konventuvalov, ki so apostoljski spovedniki v loreški baziliki, sa- mostan kapucinski in stanovanja druzih svečenikov. Veličastna in ogromna palača ima na strani terga lepe, velike in visoke trinadstropne hodišča, mostovže, tar galerije. Večerno stran obdajajo terg sperva zasebne visoke hiše. potčm pa veliko in visoko poslopje, bivši: rCollegio Illirico", vstav ilirsko-slavenski. Napis še nosi, ali ilirio — slavenci niso več v njem. nego mlada prosto-grabeča Italija. Popoldne bivala sva v presv. hišici Marijini. Opravljajoča molitve in sv. premišljevanje. Po vsakdanji večernici v presv. hišici, kakor sem že včeraj omenil, sva v baziliki obiskovala svetišča. V kapeli na levo stran velike prezbiterije je oltar oznanjenja Device Marije, v tej kapeli je sedež družbe presv. hišice Marijine. Častito družbo vstanovil je milostni biskup združenih biskupij Loreto in Reka na ti. Tomaž Ga-lacci. dne 27. majnika. leta 18*3. Sveti Oče Leon XIII so podelili po kratkem pismu, „Breve*. obilnih odpustkov 3. julija 1 18«3. Dolžnosti družbene so prav lahke; druzega ni. kakor vsaki dan trikrat, po cerkvenem (bi čaju obrnoliti angeljevo pozdravljenje, to pak je že tako vsaki pravi kristijan dolžen storiti, po na menu družbe vredno prejeti sv. zakrameota, sv. pokore in presv. liešnjega Telesa 2"». sušca (marcija) v praznik oznanjenja Device Marije in učlovečenja B. in 10. grudna v praznik čudežnega prenesenja sv. liiši« e Marijine. Komur ne bilo mogoče ta dva praznika. Zainen- to storiti v devetdnevnimi prej. ali v osmini po teh dveh praznikih; vse omenjene dni so popolni odpustki za ude družbe sv. hišice Marijine. •Oalje nasi. Iz Amerike. Red Lake. Minn i In. Miskwagarni-Sagaigon» dne. lo. junija 1*1)1. » Dalj^ i Ti Indijani so se bili toraj polagoma naselili tu okrog jezera; največ jih biva tukaj okoli agenture. na južni strani jezera. Na severni strani pervega jezera jih je kakih 300. — skoraj šh vsi ajdje ki nočejo nič slišati od sv. katoliške vere. To so oni. ktere je bil šel ranjki Lovro Lavtižar obiskat 3. dec. 1 ko je domu grede na ledu opešal in po noči zmerznil. — Zopet drugi na tej reservaciji so kakih To milj od naše agenture proti zahodu. Indijani pjavijo temu kraju Ningitawi-tigweisang. to se pravi: kraj. kjer se reka razdeli; tam so namreč Phief River iztaka v Red Lake River. Naseljenih je tam 30 družin, katoličani so se še le lanske leto tj»- naselili in mislijo tamkaj več polja obdelovati, ker zemlja jp precej rodovitna. — V celi Minn»-soti j»' zdaj še nekaj čez 7 tisoč Indiianov. ti so razkropljeni po raznih reservacijah. n pr White Harth. Leech Lake. Winnibigosbish, Cass-Lake (iernillion Lake itd. Za vse te Oči p vene nas je samo 5 duhovnov: preč. g general vikar Jož. Buh v IVuweru pri Laku Vemillion; čast g. o. Kasimir " S F. v Supenu i Wis.», ki obiskuje Indijane v Clo.juetu. čast o Alojzij Ilermand o. S. B v White Karth-u: čast o Tomaž Borgerding O. S. B. tukaj, in jaz — Indijani pri Mille Laku. kjer so g. Pire mi-sijonarili že leta K»:;, se bodo vsi preselili na White Earth reserva<-ijo toraj zdaj vsi Indijani v Minne-t iti spadajo v našo novo škofijo .Duluth". P. Simon I^ainpe O. S. B. Razgled po svetu. Dunjy. Konservativni oddelik v deržavnem zboru ima tri ločine, ki so v nekterih zadevah nekolika narazen. Levičarji se tega močno vesele, in škodoželjni judovski časniki to reč radi povdarjajo in si iz tega marsikaj obetajo za svojo stranko. Trinajstega t. m. pa so jim konservativci to veselje precej okisali; v skupni seji so namreč konservativci izrekli, da vsi trije razdelki pod pervosedstvom grofa Hohen\varta hočejo nepretresljivo skupaj deržati. — Levičarji se Hohen\varta tako bojč, da njihova majka judovska rNeue Fr. Presse" celo svetuje, naj; Hohenwarta pošljejo v gosposko zbornico, misleč, da potlej bode konservativni klub razpadel. Ali ni to prismodarija ? Deržavni zbor je 16. t. m. dokončal sedanje-zasedanje, zborovavši dobre tri mesce. Izmed 00 vladnih predlogov je bilo sprejetih 42. Druzih predlogov je bilo 131. ter zmed njih sprejetih 25, 41 je izročenih odsekom. 65 jih še ni prišlo v razgovor. Povprašanj, (interpelacij) do ministrov itd. ni bilo nič manj kot 117. pa šele na 4:) njih je dan odgovor. Izpostava sv. obleke v Treviru. Kakor je že znano, se hrani v Treviru na Nemškem tista obleka, ktero je nosil Bog in Odrešenik ob času svojega zemeljskega življenja in za ktero so žrebali pod križem na Golgati vojaki, ter se ta obleka izpostavlja od časa do časa v občno češčenje. Ker od 1 1844 take očitne izpostave, ali bolje rečeno, češčenja ni bilo. izrekla se je pri občnem zboru nemških katoličanov v Treviru 1. 1887 želja po tej izpostavi in sprejela se je s splošno navdu šenostjo. Visokočastiti višji pastir dr. Baum je takrat odgovoril: .Prihodnost ni v roki kacega človeka: dozdaj je Bog sam določeval trenutek;" s tem je hotel reči. ker namen te izpostave ni drugi in tudi biti ne sme, kot pospeševanje božje časti in človeškega blagra, da boJe Bog sam določil dan in uro, če mu je tako češčenje prijetno. Pervega rožnika t. 1. spisal je isti preč. škof pastirski list ter razložil: 1. zakaj da bode izpostava; 2. zakaj ravno zdaj: 3. kaj da naj bo sad te svečanosti in 4. kaj nam je verovati glede pravosti te svetinje, Kar se perve točke tiče pravi : Od nekdaj bila je navada, častiti v cerkvi ostanke svetnikov Njih umerjoče truplo, reči. ktere so rabili, bile so kristjanom vedno dražje ko zlato in srebro. Sej je človeški naravi prirojeno, hraniti z največjo ljubeznijo reči. ktere so bile lastnina dragih nam oseb. Ko je nadalje Bog delal po takih ostankih svetnikov čudeže, je budil in poterjeval sam njih češčenje. Zgodovina aposteljnov nam pripoveduje, da ljudje so polagali potne rutice in pasove sv. Pavla na bolnike; s tem pokladanjem so se bolniki zdravili in hudi duhovi so bežali. (Act, li», 12.» Kristusova cerkev, ki je „steber in temelj resnice." je zatorej vedno odobravala, da se skazujejo ostankom svetnikov posebne počeščenja, ter se je slovesno za to izrekla v cerkvenem zboru Trienškem. da je ta raba vernikom dopuščena in koristna. (Sess. 25. de Invocat. Sanct ). Če je pa hvalevredno in koristno, častiti ostanke svetnikov, ker so ti skazovali junaške čednosti kot orodje sv. I >uha po milosti našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ter si pridobili večno krono; se gotovo «podobi veliko večja čast onim reččm, ktere je nosil naš Odrešenik sam in ktere so bile posvečene s tem? da so bile v doti kovanj i z njegovim presvetim telesom. Jasli, v kterih je včlovečeni Bog ležal, plenice ktere so obdajale njegovo nedolžno telo, obleka, ktero je nosil, steber, ki je bil okropljen z njegovo «veto kervjo, ternjeva krona, ktera je prebadala njegovo sveto glavo, žeblji, s kterimi je bil na križ pribit, križ sam, na katerega deblu se je daroval kot spravni tiar za pogreznjeno človeštvo, vse to je bilo vselej v največi časti. Primerno piše o tem škof druzega stoletja, Jona Orleanski (Jonas Aurelian, de cultu Imagin. I. II. Migne, Patr. lat. t. 106, col. 342.): „Ne molimo križa, ampak Njega, ki je s križem razdjal kraljestvo smerti... cs poljubimo križ. se to ne zgodi zavoljo lesa, ampak veliko bolj iz ljubezni do Njega, ki nam je zopet podelil, kar smo zgubili z drevesom v paradižu. Vsa čast, ktero skazujemo križu, izvira iz ljubezni in spoštovanja, ktero smo dolžni Njemu, ki je na križu visel\ Res nam je zapustil Gospod v svoji ljubezni še veliko večje reči, kakor ostanke svetnikov, kakor svojo lastno obleko; predvsem nam je zapustil svete zakramente, kteri nam podeljujejo zasluge njegovega terpljonja in njegove smerti. V skrivnosti sv. Obhajila imamo v podobi kruha celo Božjega Sina samega s telesom in z dušo, z božjo in človeško naturo. Ker pa opazujemo te čudeže vsegamogočnosfi vsak dan. treba nam je včasih izvanredne spodbude, in ta se nam daje s prazniki svetnikov in njih ostankov; tako spodbudo nam naj posreduje tudi v posebni meri pogled svete suknje. Ktero kristijansko serce bi pač zamoglo ostati malomarno pred ostankom, ki tako živo spominja na življenje in djanje Odrešenikovo tu na zemlji. To obleko nosil je Sin Božji na svojem popotvanji po palestinskih mestih in tergih, pot njegov jo je močil in napojena je bila z Njegovo dragoceno kervjo. Pobožno ljudstvo, ki je sledilo oznanovalcu veselega zveličanja. velikemu čudodelniku, božjemu tolažniku na vsih potih s serčno ljubeznijo in pobožnostjo. skušalo se je le robu te obleke dotakniti s terdnim zaupanjem, s tem so oprostiti vsega terpljenja in vseh slabosti. Čudežna moč izhajala je iz te obleke, kakor je dejala žena pred vso množico, ko je bila svoje dolgoletne bolezni naenkrat oproščena. i Konec uasl. i I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec avgust (veliki serpani. a) Glavni namen: Družhinski ali xocijolni wir. b) Posebni nameni: 1. S. Petra verige. Ta in vsak dan ui»>.-a vs.-uazuanjetie. pa še ne zaznamovane ali nenadne zadeve. 42 glavna skupščina nemških katolikov. i. Porei j ii nku 1 a. S. Alfonz Ligvorijan. buh molitve. 1'edemptoristi. Dobljenje odpustka. Pomo«* v mučnem dušnem terpljenji. 3 Najdenje sv. Štefana. Dijaške in učiteljske duhovne vaje. Podpor* dobrih časopisov Nesrečneži. 4. S. Dominik. Red dominikancev. Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Katoliška univerza v Frajburgu. 5 S M a r i j a S n ežn i c a. Razširjenje tako potrebnih kongregaeij kupčevalcev. Silno zapleteni sodnjiski slučaji. Obvarvanje pred šibo potresa. ♦5. 3 p r em e n j e nj e Kristusovo. Praktična poraba naukov sv. očeta o delavskem vprašanji Olveriitev slabega vpliva hudobnih sinov do družine. Dobri poljski pridelki. ?. S Kajetan R*d teatineev. Kmečke občine v nevarnosti zaradi slabih gostilni»-. liešenje iz zelo mu -ne zadrege. (Dalje nasl.) Molitev Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene i a misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. ilDO dni olpustka enkrat na dan Leon XIII 1885 t Posebno pa ti jih darujem za kerščanske zdravnike. kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka in če se vsak dan moli, «'likrat v mescu popolen odpustek Pij IX, 26. 1. 1S7U. I Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 18r,2 ) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca. prosi za nas. 1100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX IS Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, z vel. Peter Kancij, prosite zanas! II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: N.i milostljive pri prošnje N. lj. presv. Jezusovega Seiv-a. >v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov Itog dobrotno odverni od naše dežele poboj*-, umore in samomor«*, odpad in bivzverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, pr^klinjevania in vse pošastne grehe in velike nesre.V. — Bolna za zdravje. — Mati piiporoča svojega razuzlau«-g t sina za spreobernjenje. — Priporočana bolna K P . da bi >e ozdravila, če je I lož j a volja. — Vsi čč. gg. novomašuiki za siv«Vn začetek v vinogradu rstia V tej stiski se zatečem k pnblaženi Pev. Mariji in ji «.bliubiin — ravno na šolskih stopni-ali jn bilo — priobčiti v „Zsodnu 1>aiii«iu javno zahvalo. ako mi izprosi povoljn^a \-p.lia In jtIh. ona. ki iisliži vsakega ki se k i»i**i zateče. izpr«-ila mi )*• vt-s»Ii sklep ndske»a leta. b*po spričevalo. za kar h bi.di tukaj izitona premična. javna zahvala .Mnako -d:!» j»- /. ii."j:in prijateljem. Zato priforoiam tudi <1 iucm fj. dijak« iii. naj s«- večkrat zatekajo k premo^očui pripomn i-i in naj v sili radi iščejo pomoči pri niilostljivi • »osp. j. nebeški nadih-it»lji