V Ljubljani, dne 19. januarja 1928 Petrograd — Ljeningrad Leto IV. 3. štev. Dve sto let je poteklo, odkar je umrla ruska carica Katarina I., druga žena carja Petra Velikega, ustanovitelja največjega mesta velike Rusije, Petrograda, katero so boljševiki po 214 letih prekrstili y Ljeningrad. Pri tej priliki bo vsakogar zanimalo, kako je nastalo to ogromno mesto, ponos Rusije in kdo sta bila moža, po katerih so ga nazivali. Peter Veliki, ruski car od 1. 1682. do 1725., ustanovitelj velike Rusije se je rodil 1. 1672 pri Moskvi. Ker so bili njegovi bratje telesno ali duševno manj vredni, so ga proglasili že z desetimi leti za carja, vladala pa je nekaj let namesto njega njegova mati. V prvih letih vladanja je imel velike neprilike z duševno zelo omejenim polbratom Ivanom in polsestro Zofijo. V mladih letih se je mnogo učil in odšel tudi v inozemstvo, kjer pa se ni izdal za carja radi tega, da se je lažje izobraževal. Znano je, da je pod imenom Peter Mihajlov delal v ladjedelnici kot tesar. Izučil se je gradnje ladij. . , Ko se je povrnil v domovino, je poklical na svoj dvor razne svetovne učenjake. Zmanjšal je znatno dajatve kmetov, vpeljal šole, zboljšal ceste in kanalizacijo in uredil še mnogo drugega. Kot prosvetno zelo napreden, je omejil oblast duhovščine, ki je mnogo škodovala narodni izobrazbi Strogo je nastopil proti praznover-stvu, ki je bilo zelo razširjeno med ruskim narodom. Peter Veliki je v Rusiji vpeljal tudi tiskarstvo, ki je drugod v tej dobi že precej cvetek). Pa tudi vojaško je državo zelo ojačil; posebno pozornost je posvetil mornarici tako, da se je uspešno boril proti vsem sovražnikom. Baš ob priliki vojne s Švedi je pričel graditi trdnjavo ob izlivu velike reke Ne ve v morje, iz katere se je kesneje razvilo veliko mesto Petrograd. Mesto se je zelo hitro širilo, posebno radi tega, ker je bilo na izredno važni prometni točki. Obseg mesta je znašal pred svetovno vojno, ko je bilo mesto kot prestolica na višku svoje slave, 30 km, prerez pa 13 km. V mestu so bile zgrajene že takog pri njegovem razvoju velikanske palače, med katerimi so vodile krasne ceste. Ko je bil Petrograd na višku procvltanja je biJo v mestu nad 600 ravnih, moderno urejenih cest in nebroj velikanskih trgov. Pod carjem Petrom se je zbudila velfka Rusija, katero voditi niso bili kos carjevi nasledniki. Mesto dobrega, zdravega, so uvedli na dvoru mnogo slabega in nebroj razvad nezdrave evropske gospode. Uničili so sami to, kar je u peljal njih veliki prednik. Dočim Ljenin govori... sta dvor in Petrograd uživala, je kmet ostal na svoji stari stopinji in v mnogem še celo nazadoval. V Rusiji je raslo nezadovoljstvo in to je privedlo do preloma, ki se je strašno maščeval nad vladarsko hišo, a še bolj nad ubogim ljudstvom. Tisoči in tisoči so zapadli smrti. Izbruhnila je 1. 1916. revolucija, katero so vodili prvotno zmernejši ljudje. Le-te so zopet vrgli prenapeti nezadovoljneži, obetajoč ljudstvu zlate čase svobode, v katerih bodo imeli priliko maščevati se za vse dosedaj utrpele krivice. Vodstvo sa prevzela velika revolucijonarja Ljenin in Trockij, pri delu pa so jima pomagali razni nezadovoljneži, najbolj pa največji koristalovCi in škodljivci Rusije — židje. Kmetsko ljudstvo so pridobili s tem za revolucijo, da so mu obljubljali razdelitev velikanskih posesten, ki so bila poprej last cesarjev in druge velike gospode. Narod je verjel, a se pri tem zelo varal. Dali so, aH največ svojim prijateljem in jih postavili za komisarje, nad-ziratelje ubogega ljudstva, ki je odsihdob trpelo še več, kot pa pod vladarstvom car-. jev. Ljenin, ruski odvetnik, rojen 1. 1870., ki je bil radi Svojega protidržavnega delovanja izgnan v Sibirijo in se je kesneje zadrževal v Franciji, Nemčiji in Švici, je mislil, da bo s silo uvedel svoje boljševiške nauke. Ali varal se je, kajti stvar na papirju izgleda vse drugače kakor pa je v resnici. Človek ni stroj in se ne da naviti. Mogoče je mislil dobro, morda se je hotel le maščevati ali pa je storil to, da postane slaven; naj si bo eno ali drugo, ni mu uspelo. Velika revolucija je dokazala, kako škodljivi so nauki komunizma in kako daleč je še do tega, da bi bili vsi ljudje enaki, namreč tisti, ki hočejo in znajo delati in tisti, ki ne znajo in nočejo. Ne ruski narod, le njegovi koristolovni voditelji so peli slavo novemu nekronanemu carju, smešili in uničevali, kar je bilo starega in prekrstili tudi Petrograd v Ljeningrad. Danes po desetih letih vidimo povsod, da Rusija ni prav nič napredovala, da je propadla industrija, poljedelstvo in sploh vse, da je beda še neprimerneje večja kakor je bila pod vlado carjev. Obdržali so vojaštvo in rdeča vojska porabi več, kakor je porabila carska, policija je še strožja in zapori še bolj napolnjeni. Da pa je to resnica, je nepobiten dokaz pač to, da sedanja vlada že išče druga pota in da je izgnala najboljše Ljeninove prijatelje. Morda bi tudi Ljenina zadela ista usoda, če bi še živel. X ■ Andrej Einspieler, buditelj in vodja Slovencev na Koroškem v preteklem stoletju. Dne 16. t. m. smo obhajali 401etnico njegove smrti Desno\. Božcjčevanjo slovenskih orožnikov v Kočanah v Južni Srbiji. S Slovenci so zbrani v krogu tudi pravoslavni bratje. Skupno čuvajo granico s krvjo in žrtvami osvobojene' zemlje in so združeni v najlepši bratski slo gi tudi pri proslavi najlepšega praznika, praznika miru Levo: Desno« Skupina veSofih ljubljanskih športnikov ht športnic na veSsžkem tfobljrtntfoMffi rtww J;;.ez Funda, 841etni posestnik ua Brun-sH gori iu zvest prijatelj našega našega naprednega časopisja, in njegova 80!etna žena Marija sta obhajala zdrava in čila svojo zlato poroko na največje veselje svojih štirih še živih otrok, vnukov in pravnukov ter vse soseske Dr. Demeter Bleiweis-Trsteniški, vnuk »očeta naroda< Janeza Bledweisa, je bil šef-zdravnik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, pisatelj mnogih učenih razprav o zdravilstvu in eden naših najuglednejših zdravnikov. Zaslužni mož je v duševni zmedenosti posegel po orožju in si sam končal svoje delavno življenje v 56. letu starosti Juro Cerovšek, ustanovitelj Sokola v Šmar ju pri Jelšah in vrl delavec za narod, rodom iz St Vida pri Grobem nem, je po dolgi bolezni preminul v 57. letu Ruski car Peter Veliki, ki je šel po svetu kakor navaden delavec, da spozna Evropo in potem svoj narod nauči vsega, kar mu je bilo potrebno k napredku Povodettj v Londonu. Poslednje besnenje narasle Temze v osrčju Londona je povzročalo velika razdejanja in seveda tudi žeto veliko Škodo. Slika nam kale ruševine v neposredni okolici westminsterske opatije in v bližini parlamenta. Vodna sik ie vsepovsod, kjer je zapustita strugo in prestopila bregove, porušila vse ovire in z razdejanji pokazala svoao moč. — Meščani ne pomnijo take povodnji, da bi reka Temza niti Londonu, Dresodici Angleške ne priza- Katarina L, žena ruskega carja Petra Velikega, je iz služkinje postala velika in slavna ruska carica Bolgarski kralj Boris je kratkim lahno obolel in ostati v postelji pred mora Ameriško zlato za Francijo. Sodi, natovorjeni z zlatom, na pariški postaji Belgijska kraljica živi nekaj tednov s svojim možem, kraljem Albertom, in sinom v Švici, kjer prav pridno smuča, Carjevič Aleksej Petrovič, ki ga je dal njegov oče Peter Veliki umoriti Miss Marjorie Frankeinova je o priliki poplav na Angleškem mnogim ljudem rešila življenje. F Ruth Snyderi©va, ki je pred letom v Ameriki skupno s svojim ljubimcem Juddorn Grayem na everinski način umorila svojega tno'ža in je bi'!a minuli teden usmr-čena na električnem stolu Desno: Bela hiša v WaShing-tonu, kjer stanuje predsednik Zedinjenih Qx-žav ameriških Desno: Calvin Coolidge, predsednik ameriških Zed. držav Levo: Velikanska lokomotiva, kakoršne so sedaj vpeljali na Angleškem. Fakirska umetnost. 1. Fakir Taimu, ki se daje za 14 ur pribiti na zid. 2. Paul Scholl-kopf z Niirnberga, ki si z jeklenimi iglami prebada lice, ne da bi čutil kake bolečine. 3. Kozak Bazilij Juanov si zabada nože v usta Slika povodnji v Londonu, ki je napravila v tem orjaškem mestu neprecenljivo škodo Levo: