IMILADICC^ IZHAJA DESETKRAT V LETU 1978 LETO XXII. - ŠTEV. 4 Poštnina plačana v gotovini -Skupina III/70 KAZALO Ideal svobodne družbe . . 45 Lado Piščanc: V zelenih daljavah božje bodočnosti, III. nadaljevanje .... 47 Zorka Matozar: Matejko . 52 Lučka Nadrah: Slepa deklica; Samota.....................53 Bruna Pertot: Njegovo veličanstvo česen .... 55 Vladimir Kos : Veš, Marija? Veš.........................56 Ona: Ničesar preveč ... 56 Maks Šah: Težko pričakovana reforma....................57 Martin Jevnikar : Slovenske povojne revije v Italiji (Stvarnost - Stvarnost in svoboda) ..................58 Staro in novo o naravi in človeku....................59 Antena........................60 A. Peterlin - B Čok: Seminar FUENS..................62 Ivo Jevnikar: Drobci iz manjšinskega sveta .... 63 Joža J. Lovrenčič, ml.: Izpoved ........................64 Jožko Šavli: Senožet na Tolminskem ...................65 Martin Jevnikar: Zamejska in zdomska literatura (Milko Škrap).....................66 Ocene.........................68 Na platnicah: Pisma; Ocene; Čuk na Obelisku; Zasmeh REVIJO IZDAJA UREDNIŠKI ODBOR: Marija Besednjak, Ivo Jevnikar, Saša Martelanc, Marij Maver, (odgovorni urednik), Albert Miklavec, Franc Mljač, Aleksander Mužina, Sergij Pahor, Danilo Pertot (uprava), Ivan Peterlin, Maks Šah, Drago Štoka, Zora Tavčar in Edvard Žerjal (likovna oprema) Lastnik: Slovenska prosveta Vsi pisci in uredniki sodelujejo brezplačno Uredništvo in uprava: 34133 Trst, ul. Donizetti 3, tel. 768189-Poduredništvo v Gorici: SKAD Poštni tekoči račun 11/7019 »Mladika« - Trst Registrirano na sodišču v Trstu št. 193 tisk »graphart«, trst, rossetti 14 pismaposm^pismapsmopi O PASTORALNEM SREDIŠČU V TRSTU Zelo pozorno sledim vsemu, kar pišejo naši časopisi o verskih zadevah posebno v zvezi s pastoralnim središčem v Trstu, v zvezi s četrto komisijo, ki se v okviru priprav na škofijsko zborovanje ukvarja s specifično slovenskimi problemi itd. Ne bi se rad spuščal v problem pastoralnega središča v Trstu. O tem bi se morali trezno pogovoriti Slovenci v mestu skupaj s svojimi duhovniki. Postavljati zahtevo po petih centrih, češ saj bomo potem končno dobili samo enega, se mi zdi neresno in nepošteno. Kakšni bodo ti centri? Kdo bo delal v njih? Kje naj bi jih ustanovili? Ne smemo se prepuščati obupu in slabi volji. Tudi ne smemo biti nestrpni. Če se nam zdi, da imamo prav, skušajmo prepričati z argumenti. Če ne moremo prepričati, se moramo vdati volji večine. Pomeni, da so naši argumenti šibki. Z zmerjanjem in podtikanjem pa prav gotovo ne bomo nič opravili in nič koristnega naredili. T. Š. Strinjamo se z Vami. Res bi se lahko nekaterim polemikam mirno izognili. Kdor misli, da je v posesti edine možne rešitve, ta gotovo greši na napuhu in domišljavosti. Vsi lahko k rešitvi omenjenih vprašanj kaj prispevamo, nihče ni v posesti vse resnice. Pišite, razpravljajte, sodelujte! Samo ne izključujmo tistih, ki mislijo drugače kakor mi! DRUGI O NAS »... Prvi del revije je posvečen cerkvenim vprašanjem ali problemom, ki imajo opravka s katoliškim bogom in podobnim ozadjem...« »...prav malo kulturnega pa je v zapisu 'Župančič in Kominform', kjer se revija spušča na običajno nizko raven polemike. Prav zato mogoče članek ni podpisan?...« »... Drugače je revija neprivlačna in sestavljena po že ustaljenem stereotipnem sistemu, brez vidnejših vzponov in duhovitosti v obliki...« (m.č.) — verjetno Marij Čuk, na kulturni strani Primorskega dnevnika, 2. aprila 1978. »Verski brambovec«, »prizadeti mladikar«, » mladiški črnilar«... Marko Kravos, glavni urednik knjižnih izdaj pri ZTT v Trstu, v Blok notesu na tržaškem radiu 17. feb. 1978. Bralcem obljubljamo, da bomo podobne kulturne zapise sproti izpisovali na tem mestu. Tako ne bo nihče prikrajšan za pesniške izlive »zamejskih« pesnikov, ki bodo prej ali slej zasenčili Pahorja in Rebulo, Košuto in Pertotovo, Žerjalovo in druge. Revija Mladika je naprodaj v sledečih krajih: V TRSTU — v Tržaški knjigarni — v papirnici Fortunato — na končni postaji openskega tramvaja NA OPČINAH — v papirnici Polonio v Narodni ulici V MILJAH — na avtobusni postaji V NABREŽINI — v baru Terčon V GORIC! — v Katoliški knjigarni Dobite jo lahko tudi pri naših poverjenikih ter pri slovenskih župnikih in kaplanih. SLIKA NA PLATNICI: Dekliški zbor z Vrha je ubrano zapel na prazniku pomladi v Doberdobu. Posamezna številka Mladike stane 500 lir. Celoletna naročnina za Italijo 5.000 lir, podporna 10.000 lir: nakazati na poštni tekoči račun 11/7019 — »Mladika« — Trst. Letna naročnina za Jugoslavijo 100 ND, podporna 200 ND. Druge države 10 US dolarjev (podporna 30 US dolarjev): nakazati na banko CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE, Agenzia 5, cc 3498/1 — CENTRO CULTURALE CATTOLICO SLOVENO, via Donizetti 3, s pripisom »naročnina Mladika«. IDEAL SVOBODNE DRUŽBE 25. in 26. junija bodo v deželi Furlaniji-Jnlijski krajini volitve v razne upravne organe. Te volitve bodo posebno važne tudi za našo narodno skupnost, ker bomo lahko Slovenci prvič po vojni v vsej deželi oddali glas listi SLOVENSKE SKUPNOSTI. O tem in o drugih problemih, ki jih ima stranka Slovenske skupnosti, smo se razgovarjali s predsednikom stranke dr. Andrejem Bratužem. MLADIKA — Dr. Bratuž, Vi ste od drugega deželnega kongresa stranke SSk, ki je bil lani v Števerjanu, predsednik te politične organizacije. Kakšne naloge imate v okviru strankinega vodstva? BRATUŽ — Kot predsednik deželnega sveta SSk seveda predvsem to, da predstavljam stranko, a obenem tudi vlogo znotraj deželnega tajništva, ki je strankin izvršni organ, in sicer vlogo — rekel bi — koordinatorja. Seveda pa menim, da imajo v le-tem vsi člani deželnega tajništva enakovredno vlogo. Deželni tajnik pa ima že po statutu glavno politično težo v stranki. MLAD. — Po dveh deželnih kongresih stranke, kaj sodite o njeni učinkovitosti? V kolikšni meri se je SSk od prvega deželnega kongresa 1975. leta utrdila in razmahnila? BR. — Ne bi rad tu izrekal kakih kategoričnih sodb o delu in učinkovitosti SSk. Raje naj o tem govorijo dejanja (dejstva). Mislim pa, da je v času od prvega deželnega kongresa do danes stranka močno pognala svoje korenine in je že zelo razvejano razpredla svoje delovanje na Goriškem in Tržaškem. Treba bo seveda posvetiti veliko skrbi za novo in aktivno prisotnost v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini. MLAD. — Vtis imamo, da je SSk imela zadnja leta precej stikov z drugimi strankami, z drugimi manjšinskimi organizacijami in s političnim vodstvom v matični domovini. Kako ocenjujete te stike? BR. — Stiki z narodnimi manjšinami so za nas, stranko slovenske narodne skupnosti v Italiji, zelo koristni. V prvi vrsti gre za naše sodelovanje s koroškimi Slovenci, ki so kot mi del slovenskega naroda izven matične domovine in prav tako kot mi živijo v pluralistični demokratični družbi. Zato lahko navezujemo stike z njihovim samostojnim političnim predstavništvom. Posebej pa nas tu zanimajo stiki z narodnimi manjšinami v italijanski republiki, ki imajo bolj ali manj iste probleme kot mi in jih ščiti ista ustavna listina. Gre za potrebno sodelovanje, za izmenjavo izkušenj in mnenj, za možne predloge in koordinacije (tudi v perspektivi bodočih evropskih volitev). V tem smislu je SSk navezala stike z glavnimi političnimi predstavništvi severnih italijanskih manjšin, od Furlanov preko Južne Tirolske do Doline Aoste. Ker pa so v državi, zlasti na jugu razne etnične skupnosti (npr. Sardinci), gleda naša stranka na te skupine, seveda zaenkrat bolj v »študijskem« smislu. V tem oziru naj samo omenim naše sodelovanje (kjer sva bila skupaj z deželnim tajnikom Štoko) na manjšinskem zborovanju v Cagliariju in prej v Milanu, lansko pomlad, in pa sodelovanje nekaterih predstavnikov iz južne Italije — poleg seveda politično organiziranih alpskih manjšin — na našem manjšinskem zborovanju lansko poletje v Gorici. SSk je včlanjena tudi v Federalistično unije evropskih skupnosti (FUENS), ki zbira poli- tične organizme glavnih evropskih manjšin, in tu po svojih močeh sodeluje. Kar zadeva odnose z matično domovino, je treba poudariti velik pomen, ki ga SSk temu pripisuje. Lansko zimo je bilo prvo uradno srečanje s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani. Nato je sledil obisk, ki ga je letošnjo zimo SZDL s predsednikom Ribičičem na čelu opravila pri SSk v naši deželi. Mi gledamo na te stike z odprtim realizmom in pri tem poudarjamo našo odločno pripadnost ideologiji političnega pluralizma, ki je vodila in vodi od vseh začetkov sem delovanje naše stranke. Prepričani smo, da tudi politično vodstvo v matični domovini realistično in obenem brez poskusov pogojevanja vodi tako obliko sodelovanja. Zavedamo se, da ima matična domovina vedno svojo moralno dolžnost in nalogo, da zagovarja pravice vseh delov lastnega naroda izven svojih meja, in to še pred vsemi pravnimi in mednarodnimi vidiki. MLAD. — Menda so se zadnje čase zaradi nekaterih dogodkov v Kanalski dolini Vaši stiki z južnotirolsko »Volkspartei« ohladili? BR. — SSk je navezala stike s stranko Siid-tiroler Volkspartei že pred dvema letoma, in to na deželni ravni. Deželno vodstvo naše stranke je tako pozimi leta 1976 uradno obiskalo vodstvo SVP v Bocnu. Sledili so nato razni drugi občasni stiki (v Veroni, tudi skupno s tridentinsko PPTT), nato še lani na kongresu SSk v Števerjanu in junija na manjšinskem zborovanju v Gorici, kjer je bil vedno prisoten glavni tajnik SVP. Res da sedaj nekaj časa ni rednih stikov. Vmes je prišlo tudi vprašanje slovenske manjšine v Kanalski dolini, posebej zadeva okrog šole v Ukvah, ki jo je sklenila finansirati Tirolska. O tem so se naši predstavniki tudi razgovarjali lansko poletje s predstavniki SVP na srečanju v Desenzanu. SSk je mnenja, da se mora vprašanje kanalskih Slovencev reševati objektivno in v popolnem priznanju slovenske prisotnosti v teh predelih. Tu govoto ne bomo popustili. Na drugi strani pa menim, da moramo še vedno ohranjati stike z vsemi manjšinskimi strankami — in torej tudi s SVP — ker ima to svoj politični pomen. Ne smemo se namreč izolirati. Stalno pa bomo opozarjali na svoja stališča in na priznanje slovenske prisotnosti v Kanalski dolini, kot smo npr. pri SVP stalno opozarjali na probleme koroških Slovencev. MLAD. — Katere so najnujnejše naloge SSk v bližnji bodočnosti in katere v bolj od- daljeni perspektivi? Gotovo so sedaj bližnje junijske volitve. Kako se na te pripravljate? BR. — Menimo, da ima naša stranka v bližnji bodočnosti težke naloge. Predvsem mora stalno poudarjati svoj »ratio essendi«, ki je samostojno politično nastopanje. Širiti mora tudi svoj življenjski prostor. SSk mora počasi prodreti med vedno širše dele našega ljudstva. Še posebej mora najti pot med tiste družbene plasti, ki so v veliki meri pod monopolom vsedržavnih levičarskih strank. To je zlasti delavstvo. Slovenski delavec mora vsekakor najti svoje mesto v slovenski stranki! Druga skrb SSk mora biti predvsem vedno večji pristop med našo mladino. Kar zadeva priprave na bližnje, zlasti deželne volitve, je treba poudariti zlasti velik pomen novega deželnega volilnega zakona, ki omogoča predstavitev list v vseh volilnih okrožjih brez pobiranja podpisov strankam, ki so že prisotne v deželnem svetu. In prav tu gre zasluga posebej SSk in njenemu deželnemu svetovalcu, da je po dolgih prizadevanjih le prišlo do tega za nas življenjsko važnega zakona. Posebej je to pomembno, ker bo tako SSk prisotna v celi deželi Furlaniji - Julijski Benečiji in njenih petih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Tolrneč, Pordenon). S tem bodo slovenski volivci tudi v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini lahko prvič glasovali pri deželnih volitvah za slovensko listo. SSk se v ta namen temeljito pripravlja in to od krajevnih sekcij do pokrajinskih tajništev in deželnega vodstva, saj so prav deželne volitve za nas morda najbolj pomembne. SSk pa upa na uspeh tudi na občinskih volitvah v Trstu in pokrajinskih volitvah na Goriškem. Naš svetovalec mora spet zasesti mesto v goriškem pokrajinskem svetu, saj brez predstavnika SSk tam ni govora o naši problematiki! Na slovenskih volivcih je, da to ponovno omogočijo! MLAD. — Vi ste že več let tudi svetovalec v goriškem občinskem svetu. Zdi se, da se je stališče Vaše stranke v tem upravnem telesu korenito spremenilo, da ste od sodelovanja v vladi prešli v opozicijo. Kaj je privedlo do teh sprememb in kako pričakujete, da bodo volivci ocenili vaš korak na bližnjih volitvah? BR. — Problemi goriške občine so zelo kompleksni. Slovenska skupnost ni bila nikdar prisotna v občinskem odboru, medtem ko je imela SDZ do leta 1974 svojega odbornika. Če so se potem pogoji za sodelovanje v občinskem odboru bistveno spremenili, je to v glav- LADO PIŠČANC V zelenih daljavah božje bodočnosti DNEVNIK III. 25. februarja 1932 Danes sem zopet potrkal na vrata sobice I. J. 1). Šele na koncu mi je povedal, da je imel nocoj namen vsakega, ki bi ga bil motil pri njegovem pisanju postne pridige, kratkomalo iz sobe spokati. Ne vem, zakaj me ni!... »Kako si opravil duhovne vaje?« »Dobro.« »Si pisal misli meditacij?« »Ne.« »Joj, kako ste vi čudni! Da ste tako mrtvi! Kako prav bi ti prišlo tisto pisanje ob mrzlih urah!« In začel mi je razlagati na dolgo in na široko, kako bi moral tisto delati. Pokazal mi je svoje izpiske iz duhovnih vaj. »Jaz rabim več notesov in zvezkov za vse mogoče stvari... Takih reči 'imamo mi malo ali nič... Tukaj se vidi, kako ubogo je naše življenje, na- 1) Dr. Ivo Juvančič. še delovanje... Akcije nam je treba, kakor sem zapisal ob sklepu zadnjih duhovnih vaj... In potem še neke druge reči sem opazil zelo malo med vami: molitve!!!« 17. marca 1932 Šel sem se poslovit k g. rektorju. 2) Sedaj ga res ljubim kot očeta. Danes so me njegove očetovske besede prvič globlje zajele. Govoril je o moji mehki in čustveni duševnosti. Omenil mi je posebna prijateljstva (amicizie particola-ri). Hvala Bogu, da od moje strani ni tu ni kake nevarnosti več. So pa nevarnosti, vem skoraj pozitivno, od strani mojih tovarišev. Rekel mi je, naj bom v tem pogledu kar trd, močan in oster (arrogante). V začetku je morda — ali pa se vsaj zdi — nekaj lepega in poetičnega, a posledice 2) M on s. Ig mo Val dem arin. nem krivda politične usmeritve tistih večinskih strank, ki so s svojimi izbirami povzročile sedanji položaj. Temu pa je botrovala dolgoletna politika prisilnega in nepotrebnega razlaščanja slovenske zemlje za nove infrastrukture (avtoporto, industrijsko področje, itd.), združeno z bolj skromnim posluhom za ostale potrebe slovenskega prebivalstva (zlasti na področju šolstva in šolskih zgradb). Mislim, da je slovenska javnost naše zadržanje pravilno razumela, saj je to v bistvu že potrdila na zadnjih upravnih volitvah leta 1975. MLAD. — Menite, da je Vaša stranka privlačna za mladino, da boste mlade ljudi prepričali, naj volijo SSk? BR. —- Vprašanje mladine je gotovo eno izmed temeljnih problemov, za katere se SSk danes zanima. Gre za širše vprašanje reševanja mladinske tematike (šola, zaposlitev, mesto mladih v družbi) in za specifično reševanje problemov slovenske mladine v zamejstvu. V tem smislu je SSk že začela s temeljitejšimi prijemi. Imamo mladinsko sekcijo v Gorici in mladinsko komisijo v Trstu. Prav sedanji prvi mladinski deželni kongres SSk je dokaz, da tudi mlade vrste v stranki snujejo lastno politično pot, v navezavi na splošne programske smernice stranke, obenem pa tudi z ustvarjanjem specifičnih prijemov pri reševanju lastne problematike. MLAD. — Kaj lahko Slovenec kot pripadnik SSk naredi za spremembo sedanjega kočljivega političnega trenutka v državi? BR. — S tem, da podpira SSk, podpira tudi demokratično in antitotalitarno politično silo. Slovenci smo že v dolgoletnem boju in odporu proti fašističnemu preganjanju dokazali, da smo za pravo svobodo. To lahko izpričamo tudi danes, v brk slehernemu totalitarnemu in terorističnemu načrtu. Splošna izguba svobode v državi namreč pomeni tudi izgubo svobode za slovensko narodno skupnost. »Libera res publica« — to je za Spinozo, misleca-pre-roka ustavne in svobodne države, ideal svobodne družbe. V tem duhu imejmo tudi mi stalno pred očmi ohranitev svobodne demokracije! so lahko žalostne. Razumem ga popolnoma in sem mu hvaležen za te besede. Čas od božiča do danes mi je potekal razmeroma mirno in veselo. Le lahki valčki so mi vznemirjali gladino duše. To še posebno okrog 26. januarja. A sedaj sem kljub vsem težavam in zaprekam vesel in zadovoljen kot še nikoli. Dve želji kraljujeta sedaj v moji duši. Prva želja je, da bi se vzdignil bliže k Bogu. Vendar pa v tem svojem zaletu hočem ostati Lado Piščanc, 23. decembra 1932 trdno na tej zemlji, tako da se bom lahko, če bo božja volja, z velikimi sadovi sklanjal nad duše svojih bratov-trpinov. Druga želja pa je moja poezija. V srcu čutim silno hrepenenje po tem živem studencu, ki se mu pravi poezija. Kar mi je sedaj glavno, je zunanja oblika, forma ali jezik. Jezik-zaklad brez dna in mej! Beseda —■ kakšna nedoumljiva sila! Umotvor, ki ga je mogel ustvariti samo Bog. Iz Boga se izliva v svet in v človeka. Preko sveta in človeka se mora vrniti zopet k Bogu. Joj, kako sem še daleč v formi in v ideji! Sedaj sejem s trudom in s potom. Kaj bom žel jaz? Kaj bo želo moje ljudstvo? Bog, Duh-Stvarnik, v tvojih dobrih rokah je vse in tudi jaz s svojim hrepenenjem in s tem, 'kar imam in kar sem. holijo in svojim silnim hrepenenjem, s svojo ljubkostjo in s svojo tragiko, s svojo fantazijo in s svojo resnico. Pomladansko nebo je kot bojno polje: vse se kosa in se bije, oblak hoče prevladati nad oblakom. Zgodi pa se tudi, da je jasno kot kristal. Pa spet prihrumijo od vseh strani črni oblaki, med njimi se razvname bitka in lepi dnevi so šli. Potem se še enkrat vrnejo. Vse nebo je jasno, le na sredi plava samoten oblaček in hrepeni nekam daleč, daleč v nad-zemsko življenje. Kam pravzaprav hrepeni, tega ne vidimo prav dobro. A zdi se nam, da ga hrepenenje nese proti lepim, še z belim snegom posutim planinam in goram. Ah, že zdaj — letos še prav posebno zgodaj — čutim opojni duh poletja, duh planin in gora... Včasih se spet zgodi, da postane nebo nadvse ljubko. Takrat je vse prepredeno z belimi volnenimi oblaki. In na večer se vse ogrne v dragocen in zelo na drobno tkan škrlat. Kje so lepše slike naše mladosti, ki beži, beži? Lilija in vrtnica — vse preveč obrabljeni se mi zdita vedve, vse preveč zastareli... Nebo je vse lepše kot vedve... In potem čarobne slike na božjem nebu pridejo in zginejo... Tam gori ni stalnosti... Tudi mladost je en sam nemir... Tudi mladostna čustvenost se spreminja kot pomladansko nebo. Potem se tudi zgodi, da se začnejo prekopicevati po nebu čudna bitja. Velikan in palčki, vile in rajsko lepe kraljične, ogrnjene v bele, s škrlatom obrobljene plašče. In tam so gradovi in parki in gore. In tam je življenje, veselje in ples. A vse je v oblakih, visoko nad nami. In vse se neprestano spreminja, dokler ne potone na daljnem obzorju. Resnično, tako ie mlado življenje. Bo iz teh drobnih vrstic nastala daljša pesem o mladosti? 21. maja 1932. 1) 23. maja 1932 Nazadnje vsi — da se spet tista povest ponovi ■— vračamo k tebi se kot svetopisemski sin... Pog. 11. aprila 1932 Prav res, prav tako je: mlado življenje je podobno fantastičnemu spomladanskemu nebu. Pojdi spomladi med polja in loge. Kako lepo je biti tam sam, čisto sam. Vse raste, brsti, cvete in se razvija. Ko da je odsev tvoje rasti, brstenja, cvetenja in razvijanja. A jaz vidim tu vse preveč miru in stalnosti, ko je toliko viharnosti in silovitosti. Zadnjič enkrat sem sredi narave opazoval pomladansko nebo. To je vse bolj podobno mlademu človeku kot ona tiha pozemska pomlad. Tu je mladost s svojimi boji in s svojimi svetlimi prebliski, s svojo nedoumljivo črno melan- O/ hišica očetova, Bog živi te! Al' te kedaj bom videl še? Bog živi te!... Nar. pes. Ni je hišice na svetu, kakor bil si ti, moj dom! P. L. Silno in neutolažljivo mi je postalo hrepenenje po domači hišici, po domu. In preden stopim skozi široka vrata burnega življenja, ali bom preživel v tebi še kaj veselih dni, moj dom? Morda bi potem plamenček moje ljubezni veseleje zaplapolal. Morda bi potem nesel ta plamenček 1) Zadnji stavek je pripisan pozneje z zelenim svinčnikom. s sabo skozi skrivnostna vrata še bolj skrivnostnega življenja. A še nekaj je, kar dela moje hrepenenje neutolažljivo. Rad bi spet prišel v tvojo skrito oazo, da bi zadostil >za to, kar sem zakrivil v svoji temni mladosti. 25. maja 1932 Odkod in kam? Vi pusti, sivi dnevi moje mladosti! Duša, zakaj kloneš? Zakaj si tako žalostna? Ne vem si odgovora. Vi dnevi ostanete zagonetka, mrtva in siva enigma. In vendar, mlad kakor sem, v srcu vsega živega, bi moral biti vesel. Zavriskati bi moral iz dna duše. A ne morem. Neka roka, vsa mračna in kruta, me davi. Iz dneva v dan postaja večia in težja. Nekatere njene silnice so mi prikrite, druge pa so mi znane do globin. Ah, ti mladost, poteptana v blato močad! Vsak blag zgled, vsako lepo mlado življenje mi je v očitanje in v trpljenje. Prej tega nisem videl, zdaj vidim in čutim vse močneje. Danes sem bil zelo žalosten. Iz pulta sem vzel neko revijo in bral o nekem blagem fantu, univerzitetnem študentu (Lucas Pont). In ko sem bral, sem čutil: vzklil je, lilija med lilijami, roža med rožami, in tak je ostal. Jaz sem začel isto pot kot on, a sem jo prav rano v božjem jutru prekrižal. Zašel sem na stranpota in se slednjič zgubil. Njegova stanovitnost mu je dala in množila čudovito božjo moč... und freute sich wie ein Kind... Zu Gott, fur Gott, immer hoher! 1) Velike počitnice v Gospodovem letu 1932 Renski spomini Dogodki, ki so se res živo odigrali v naši bližini, naj bodo veseli ali žalostni, se ohranijo v verni zakladnici, v srcu. Vendar pa je dobro in pomenljivo, da se jih napiše tudi na kos papirja. Čutim, da rasem z vsemi silami v življenje. Morda se še preveč prepuščam tej bujni rasti. Čutim, da se pred menoj odstirajo obzorja, ki so bila še včeraj sivo zastrta. Čutim življenje in njega spoznanje. V meni še ni gotovosti in jasnosti. To pa me ne plaši preveč, ker mislim, da mora pač tako biti. Vendar pa se borim za jasnost idej in dejanj. Toda ali bom prišel do poslednje resnice in jasnosti? Sicer pa skoraj ne bi hotel priti do teh poslednjih meja, ker se bojim, da bi postalo pusto okrog mene in v meni samem in da bi mi bilo dolgčas. Zato se hočem boriti, da bom zadovoljen in vesel. Tako naj bo. Fiat... Ko smo 21. junija zaključili šolsko leto, je bil meglen in deževen dan. Vendar pa je v nadalj- 1) In veselil se je kakor otrok... K Bogu, za Boga, zmerom više! nih počitnicah prisijalo na zemljo še dosti gorkega in veselega sonca. V Renčah sem zvedel, da se je moja zvezdica ... 1) utrnila in da je padla... 1) Brez vsakega hrupa, čisto sam na tistih svojih samotnih poteh, sem nato pokopal kraljico svoje mladosti. Hudo mi je bilo pri srcu, a jokal vendar nisem. Vedel sem namreč že zdavnaj, že ob tisti prvi uri, ko sem jo globlje spoznal, da se bo prej ali slej utrnila in zdrsela po visokem nebesu. In potem sem ji napisal nekrolog in na koncu, pomislite bratci, sem ga še prav veselo začinil. In zdaj je že zdavnaj ni več, niti v spominu ne. Bilo je lepo nedeljsko jutro, umito v bogati rosi in v razsipnem božjem blagoslovu. Cvetje je že bilo odcvetelo in zdaj je raslo v sadove. Sadu pa je bilo toliko, da so se veje lomile od teže, ječale in pokale... 1) Seno so tudi že bili pospravili po senikih in ko si šel skozi vas, je čudovito dišalo. Sladek vonj je napajal zrak po poljih in po vaseh. Žito je zorelo, težki zlati klasi so se pripogibali k zemlji, tiho šumljali in čakali srpa. Tisto nedeljo smo se peljali v Domberg na novo sv. mašo, ki jo je daroval Bogu Viktor Berce, lep vipavski fant. Lepa gruča nas je bila v Dornbergu. Po maši smo se zmenili in zavili v krčmo. Naročili smo si nekaj prigrizka in pijače. Tisti dan pa sem videl, da vino ni še za nas, da je javno kaditi skoraj grdo in da tudi vsaka pesem ni za nas, celo nobena da ni za nas, če je v vinu omočena. Ti, Alfonz, 2) si napravil še najpametneje, ko si pograbil bicikel in šel domov. Ko smo se proti večeru poslavljali, sem videl, kako nerodno je lezel na kolo oni nesrečni Vipavec in kako se je potem opotekal po razbeljeni poti. Ta ne pride nocoj domov, smo rekli. 3) Piša, 25. avgusta 1932 Strastno ljubi to vroče ljudstvo. Njegova ljubezen živi še po smrti. A tudi strašni so ti ljudje v svoji jezi, ki je hitra kot blisk in rezka kot grom. Nisem pa mislil, da imam tako velikega prijatelja v tako daljni zemlji kot je Toskana. Saj se samo iskreni prijatelji poljubujejo ob slovesih na postajah, pa še to le bolj med dekleti. Piša, 5. septembra 1932 Moj Bog, moderni čas! Fantje ne govorijo o drugem kakor o rekordih in o strojih. Iz tega se hranijo in živijo. Dekleta pa o modi, čeprav je estetsko brez okusa. Bilo je včeraj, ko je šla moja najmanjša sestra na vrt, da bi nabrala rož za pušelc. Spra- li Beseda je ¡zradirana. 2) Verjetno sošolec Alfonz Čuk. 3) Tretjina strani je tukaj izstrižena. »Sv. Višarje, Filozofski hrbet, sreda, 13. julija '32 Slikali smo se krog nekega štora... Majhne so bile letošnje Višarje, malo nas je bilo in sami novinci, razen mene, a vendar so bile tako lepe, polne petja in otroškega veselja. vila pa je skupaj nekaj takega, kar je bilo bolj podobno solati ali zeleni... 1) Bilo je sedmega julija zjutraj, ko sem moško marširal proti Volčjidragi, da se popeljem do Sv. Lucije. V Gorici sva se dobila z g. I.J. In vendar sem že takrat čutil, da med nama ni več tiste blažene domačnosti kot prejšnje čase. Prva dva dneva sem strašno težko hodil, a vendar sem rinil naprej. Obiskala sva Šimna 2) pri Sv. Lovrencu in na Vršnem. Pri Sv. Lovrencu