URN_NBN_SI_DOC-TWVI9HHK

PRZEGL4D BIBLIOTECZNY. Or­ gan naukowy Stowarzyszenia biblio- tekarzy polskich. R. 30, zst 3—4. War­ szawa 1962. 8“. Przegl^d biblioteczny — knjižnični pregled — je tudi glasilo Združenja poljskih knjižničarjev. Od Bibliote- karza se razlikuje po tem, da posveča pozornost samo znanstvenim knjižni­ cam in bibliografiji, ne pa tudi ljud­ skim knjižnicam. V 3. številki so članki o stoletnici Leninske biblioteke v Moskvi, o pet­ desetletnici Nemške knjižnice (Deut­ sche Bücherei) v Leipzigu, o cirilskih tiskih na Poljskem, o katalogiziranju gramofonskih plošč in o poljski na­ cionalni bibliografiji. Delo za poljsko retrospektivno bibliografijo se je za­ čelo v letu 1950 in je do danes do­ zorelo tako, da bosta prvi knjigi (polj­ ski tiski 1944—1955 in tuja polonica 1939—1955) tiskani v letih 1964 in 1965. V 4. številki se oba članka ukvarja­ ta s knjižničarstvom kot poklicem. Ker je ta problem tudi pri nas zelo pereč, zasluži posebno prvi, da si ga podrobneje ogledamo. Wladyslaw Pia- secki pod naslovom »Mi in drugi po­ klici« povzema v glavnem izsledke ameriških sociologov in bibliotekar­ jev, ki so imeli 1. 1961 na 26. konferen­ ci bibliotekarskega oddelka univerze v Chicagu 7 referatov in 5 korefera- tov o problemu knjižničarstva kot po­ klica. Knjižničarstvo je prastar po­ klic; že pred 3500 leti so izpričani su­ merski knjižni katalogi. Kljub temu pa je kot poklic še čisto na periferiji in ni doseglo posebnih uspehov v kon­ kurenci z drugimi poklici. To si lah­ ko razložimo s tem, da se knjižničar­ stvo pojavlja samo na najvišji stop­ nji kulture, ko se nabere pisana bese­ da v velikih množinah. Vsaka kata­ strofa civilizacije, ki uniči knjižnice, prekine tradicijo knjižničarskega po­ klica; pomanjkanje tradicije povzro­ ča, da je knjižničarstvo, čeprav star, vedno znova mlad poklic. Poklici so — po mnenju ameriških sociologov — razvrščeni v hierarhično lestvico, glede na to, koliko so izkri­ stalizirani in enotni in koliko je nji­ hovo delo priznano za koristno in ne- obhodno potrebno. Na vrhu je npr. zdravniški poklic, knjižničarji so ne­ kje na spodnjem koncu. Poklicem na vrhu pripade največji del družbenega dohodka, zato obstaja med poklici konkurenčni boj, vsi se trudijo na vrh. Poklicno enotnost knjižničarjev sla­ bi vse bolj in bolj se pojavljajoča specializacija. Posebno nevarnost za knjižničarski poklic pomeni pojava dokumentalistov. Ti skušajo prevzeti delovno področje bibliotekarjev — specialistov za razna področja znano­ sti. Bibliotekarstvu poskušajo vsiliti podrejen položaj in mu priznavajo samo pomožno vlogo, privzemajo si atribute znanstvenosti in pridobivajo javno mnenje zase, pri čemer skušajo zmanjšati pomen bibliotekarstva. Ta­ kega napada z boka ni v današnjem času deležen noben poklic in to bi­ bliotekarstvu znatno otežuje vzpon na lestvici poklicev. Na mnenje o bibliotekarskem po­ klicu vpliva tudi naziv. Ta ni dovolj precizen in zaščiten. Uporablja ga lahko in knjižničarsko službo oprav­ lja vsakdo brez kazni, kar močno škodi našemu poklicu. Kakšno je javno mnenje o našem poklicu? Za Poljsko ni podatkov, v ZDA pa kaže, da so knjižničarji rela­ tivno visoko cenjeni. Priročnik Who’s who in America za leto 1960/61 obse­ ga 54.200 imen izmed 180 milijonov prebivalcev ZDA. Bibliotekarjev je omenjenih 453, to je 0,8 % imen v knjigi. Odstotek je malo večji kot pri zdravnikih, tudi v primeri z advokati in sodniki so bibliotekarji dobro za­ stopani. Bibliotekarji sami niso enotni v oceni svojega poklica. Mnogi sami prikazujejo svoj poklic kot pomožen, skušajo si pridobiti veljavo kot po­ močnik drugih strok, npr. šolstva. Tudi feminizacija, ki je v knjižni­ čarstvu relativno velika, povzroča, da je poklic malo cenjen.