Erazem Gorshe, J 16 72nd St. Cleveland, Ohio.
2-23
JULIJ
1	P Presv. kri
2	T Obisk. D. H.
3	S Oton
4	Č Dan neod.-Urh
5	P Ciril in Met.35
6	S Bogomila_
7	N 8. pobink.
8	P Elizabeta Port.
9	T Kilijan, ranč.
10	S Sv. Felicita
11	C Pij I.
amerskanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 132.
CHICAGO. ILL., SREDA, 10. JULIJA — WEDNESDAY, JULY 10, 1940
LETNIK (VOL.) XL1X.
Rusija prične izvajati pritisk na Turčijo
Rusija pošilja sveže čete v Besarahijo na novo rumunsko-rusko mejo. — Ojačuje svoje čete tudi na turški meji v Kavkazu in kopiči velikanske množine vojnega materiala in orožja na obeh mejah.
Bukarest, Rumunija. — Baš
v času, ko se Hitler pripravlja, da da znamenje za napad na Anglijo, se pripravlja tudi Sovjetska Rusija v Besarabiji in baje na Kavkazu, da pritisne Turčijo in od nje izsili bodisi mirnim potom, ali če bo treba z orožjem, da ji dovoli "sodelovanje" pri dbram-bi dardanelskih ožin, ter da se ji dovoli tudi gotove na-daljne pozicije na Balkanu. Kakšne so te pozicije javnosti še ni znano. Zdi pa se, da Rusija želi na vsak način skupne meje z Bulgarijo v Črnem morju ter gotovi del obale na balkanski celini, kjer bi Rusija ustanovila svojo pomorsko bazo in obrambno točko pri vhodu v bosporsko ožino.
V Kavkazu pa zahteva Rusija, da se popravi njena meja s Turčijo in da se Rusiji dovoli one točke, ki jih je zgubila po zadnji vojni v prid Turčije.
Te svoje zahteve domnevajo, da bo Stalin izvedel, kakor hitro začne Nemčija z napadom na Anglijo. Med tem, ko bodo Nemci zaposleni z An-
svoje na Balkanu in v Kavkazu, predno bo prost Hitler na zapadu, da se mu ne bo mogel vmešavati v račune.
Rusija je sinoči glčde teh vprašanj objavila po radio ostre ugotovitve proti Turčiji. Urad zunanjega komisarja je uporabil navedbe' nemškega "belega papirja," kjer so Nemci pred nekaj tedni navajali, da sta Anglija in Francija pripravljale napad s sodelovanjem Turčije na Sovjetsko Rusijo v Baku, na njene oljne vrelc-e. Moskva trdi, da je to vitalnega pomena za njen obstoj in je dolžna, da svoje pozicije zavaruje s tem, da se ji kot velesili v Črnem morju dovoli ustanovitev pomorske baze ob bosporski ožini, kakor da se ji za zaščito njenih intei*esov dovoli tudi gotove točke v Kavkazu. Turčiji se bo stavilo enostavno odločne pogoje: sprejmi in dovoli kar zahtevamo, ali udarimo !
Poluradne vesti vedo povedati v tej zadevi, da delajo Sovjeti v tej zadevi v sporazumu z Berlinom in da 'je Nem-
OSEM JIH UTONILO' TEKOM "WEEK-ENDA"
Chicago, 111. —Vreme se je končno ogrelo in svet komaj čaka, da koncem tedna preko soboto in nedelje odide ven k jezerom v kopališča. V dobi od 4. julija in zadnje nedeljo je bilo zunaj na deželi na tisoče in tisoče družin. Nesreče pa tudi na izletih ne počivajo. Poročila omenjajo, da je osem chicažanov raznih starosti utonilo pri kopanju v jezerih in pri vožnji z čolni po rekah in jezerah. Večina sami mladi.
Tretji termin dela
še vedno preglavice
Predsednik Roosevelt je razodel svoje načrte in namene načelniku demokratske stranke Jimu Farleyu, ki pa molči in ne da nobene izjave. — Nasprotnike silno skrbi, kdo bo kandidat.
iz Jugoslavije
i
gleži, bo Stalin skušal doseči čija o vsem informirana.
Ameriške države si lahko pomagajo če hočejo
Chicago, 111. — Poslanska zbornica je že dala pooblastilo zvezni administraciji, da sme ta ustanoviti posebno trgovsko zvezo, v katero naj se skuša včlaniti vse ameriške države. V obratujoči sklad naj bi Zdr. države vložile dva biljona dolarjev. Ta zveza bi potem prekupovala od vsake južnoameriške države, kakor tudi od Kanade, vse, kar bi ameriške države imele za prodati, kot žito, živino in vse druge produkte,. Vsaka včlanjena država bi bila obvezana prodati svoje produkte le tej zvezi in ne nobeni zunanji deželi. Na ta način bi ?me-riški produkti dobili gotove primerne cene. Obenem hi se morale pa vse države tudi obvezati, da bodo svoje potrebščine kot poljedelske stroje, in vse drugo kupovali le potom posredovanja te zveze. To bi bilo nekako trgovsko organizirano središče za ameriške dr žave.
Pomen take zveze bi bil, da če bi kaka evropska dežela hotela kupiti ameriško žito bi ga ne dobila od posameznih ameriških držav, kakor doslej, pač pa bi morali ponj k tej zvezi in ravno tako, če bi evropske države hotele kaj
Ameriki prodati, bi ne mogle prodati direktno posamezni državi, pač pa le tej posredovalni zvezi. V takem povezanem tesnem gospodarskem organiziranju je gospodarska rešitev za severno in južno Ameriko. Vprašanje je, če se bodo dali vroči južnjaki to dopovedati.
DA JIM BO PRIJETNO BIVATI V CHICAGI
Chicago, 111. — Odbor državljanov, ki ga jg ustanovil župan Kelly nalašč kot sprejemni in prirejevalni odbor za čas, ko bo trajala v Chicagi narodna konvencija demokratske stranke je poskrbel vse, kar v njegovi moči, da bodo delegati in obiskovalci konvencije našli v Chicagi, kar največ mogoče vseh mogočih udobnosti, prijaznosti in prija teljskega sprejema. Odboru načeluje znani polkovnik Sprague. Odbor je izdal za ta slučaj posebne kažipote, za vse dele mesta, predmestja, za razna zabavališča; kot prostore za golf igre, itd. V Soldier Field prostorih, kakor po tudi drugih krajih bodo vsak večer posebne prireditve v zabavo gostom teh dni.
ANGLIJA PODVOJILA PROIZVODNO LETAL
London, Anglija. — Urad Lorda Beaverbrooka, ki načeluje industriji, ki izdeluje vojaška letal^ v Angliji izjavlja, da je tekom junija Anglija podvojila izdelovanje vojaških letal. Skoro še enkrat toliko letal so izdelali v mesecu juniju, kakor mesec preje, Skupno z domačo proizvodnjo in vred z uvozom iz Združenih držav in Kanade znaša letalska proizvodnja v juniju za več kakor bi.ljon dolarjev, vrednosti.
VODITELJI NAZIJSKEGA "BUNDA" ARETIRANI
Andover, N. J. — Tukajšnji pomožni šerifi so aretirali tri voditelje in uradnike nazij-skega "bunda" (zveze), ki so zadnje dni javno nastopali s propagando za nazijsko organizacijo v tej deželi. Vsak izmed aretirancev je bil postavljen pod varščino $1,000.00. Ker dva aretiranca nista ob določnem času preskrbela poroštva, se je njima oprostitev proti poroštvu odrekla.
-o-
ANGLEŽI PROSIJO BOGA
London, Anglija. — Višje cerkvene oblasti katoliške cerkve v Angliji so odredile ta teden, za teden molitve in pokore. Pobožnosti so se pričele zadnjo nedeljo in bodo nadaljevale skozi ves teden. V nedeljo so bile pobožnosti k sv. Janezu, ribiču, v torek pa so bile pobožnosti v počast Tomažu Moreau. Anglija potrebuje v teh preizkušnjah močne krščanske stanovitnosti, izjavljajo angleški škofje.
—^-o- .
VLADNA HIŠA MOČNO
ZASTRAŽENA Washington, D. C. — Policija je zadnji ponedeljek oja-čila svoje straže okrog vladne hiše. Turistom je bil vstop sicer še dovoljen, toda vsak posameznik se je moral natančno izkazati, kdo je. Povocl za to varnostno odredbo je v tem, ker je bli dan prej bombardiran angleški paviljon na newyorški svetovni razstavi.
KRIZEMSVETA
—	Manila, Filipini. — Par-nik "Empress of Asia," ki je priplul sinoči v ta pristan, je izkrčal 1700 potnikov, povečini angleške žene in otroci,ki so zapustili Hongkong na nasvet angleške vlade. Potniki izjavljajo, da pričakujejo v Hongkongu zapletljajev z Japonci, ki baje nameravajo, če propade Anglija v Evropi zasesti vsa glavna pomorska o-porišča, ki so v angleški posesti.
—	Moskva, Rusija. — V tu-kajšnem glavnem centralnem parku je v nedeljo popoldne med prikazovanjem filma nastal v gleda":':h.•	ravno ko je bilo gledališče natrpano samih otrok. Poročilo pravi, da se je posrečilo vse otroke 1200 po številu rešiti iz gledališča.
—	Dortmund, Westfalija.— V tukajšnem Hansa premogo-kopii je nastala velika eksplozija, ki je ubila 51 premogar-jev, ki so se nahajali istočasno na delu, v bližini sekcije, kjer se je eksplozija dogodila.
—	Šanghaj, Kitajsko. — Ameriške oblasti so izpustile petnajst japonskih civilnih policistov, ki. so zašli v ameriški
Minister Dr. Mihajlo Konstantinovie, glavni sotrudnik srbsko-hrvaškega sporazuma podal odstavko, njegovo mesto prevzel D^. Korošec. — Pomen Vidovega dne za svobodo Jugoslavije. — Razno.
Washington, D. C. — Predsednik Franklin ■ D. Roosevelt je imel v nedeljo važen sestanek na svojem posestvu v Hyde Parku, z generalnim poštnim mojstrom Jimom Far-leyem, ki je načelnik demokratske narodne stranke v Združenih državah. Posvet se je vršil v popolni tajnosti in ni bilo dovoljeno prisostvovati nobenemu časnikarskemu poročevalcu, ne komu drugemu. Zdi se, da je predsednik zaupal svoje politične načrte Farleyu, kot načelniku stranke, najbrže proti strogi obljubi, da jih bo držal po navodilu predsednika v popolni tajnosti, dokler jih predsednik sam ob gotovem trenotku ne objavi, kar se bo zgodilo najbrže prihodnji teden na narodni konvenciji stranke.
Ko se je Farley vračal od predsednika so ga obsuil poročevalci in drugi ter sili vanj, da jim pove, kaj mu je predsednik sporočil. Na vprašanja o tretjem terminu, je Farley odgovoril, da na to vprašanj« more odgovoriti edino le predsednik sam.
Stari demokratski senatorji in kongresniki, zlasti oni, ki se z newdealsko politiko ne strinjajo, se nad to tajnostjo ogorčeno jezijo, češ, da se jim ne zaupa in izjavljajo, da ta-
ničesar
ne zaupa ne bodo podpirali. 4>
Dr. Anton Korošec zopet v vladi
Beograd, 30. junija. -
(JK)
Minister brez listnice
in glavni sotrudnik v parafiranju srbsko-hrvaškega sporazuma g. dr. Mihajlo Konstanti-novič je sinoči podal ostavko, ki je bila vpoštevana. Na njegovo mesto je bil imenovan č. g. dr. Anton Korošec, predsednik jugoslov, senata in načelnik Slovenske ljudske stranke.
Vidov dan
Beograd, 28. junija. — (JK) — Večno spominjanje na tiste junake, ki so preminili v borbi za svobodo naroda in države, tč je pravi smisel Vidovdana, ki se tudi danes po 551 letih v srbskem in celokupnem narodu Jugoslavije še vedno proslavlja. To ni nekakšno bolestno poveliča-
nimajo potnih izkaznic. Mar-kuš jih je zapeljal do Zgor Jakobskega dola, tam pa mu je le postalo vroče, ker se je zbal posledic svojega dejanja. Dejal je, da je utrujen, zato pa je povedal tujcem, po k.'/ teri poti naj gredo, da pridejo do Apač ter jim je dal tucli naslove nekaterih svojih znancev v Apačah. Za plačilo je Markuš dobil zimsko suknjo, ročni kovčeg in 20 dinarjev. Nato so se ti štirje neznanci napotili po zadobljenih navodilih naprej proti Apačam. Tam sta dva in sicer oče in sin dobila ob Muri veliko desko in sta s takim splavom skušala priti čez deročo Muro na nemško stran. Nista pa računala s silno deročim tokom proti sredini Mure. Vrtinci so oba zgrabili in sta izginila v globino. Ljudje ki so gledali njuno borbo z reko, so prepričani, cla sta utonila. Ko sta ostala dva videla, ds\je Mu-
oddelek mesta in zaceli z jav- ,	, , , . ..
. , A .v, . kega vodstva, ki jim nicest nimi preiskavami. Ameriški, ______
mornarji so policiste prijeli in aretirali. Ko pa so japonske oblasti prosile oproščenja, z izjavo, da so policisti napravili pomoto, so amer-iške oblasti iste izpustili.
-o-
IZSTOPIL IZ ODVETNIŠKE ZVEZE
Virginia Beach, Va. —New-yorski podgoverner Charles Poletti, je javil izstop iz zveze odvetnikov v mestu New Yorku z izjavo, da se zveza bolj zanima za komunistične ideje, kakor pa druge zadeve zveze.
TAKA JE STALINOVA DEMOKRACIJA!
Riga, Latvija. — V Latviji so razpisane za 14. in 15. ju lija narodne volitve. Vlada ki jo je odobrila ruska vlada v Moskvi pa je izdala odredbo, da imajo volilci voliti samo od oblasti nakazane in odobrene
vanje lastnega poraza, nego je izkazovanje spoštovanja ti-|ra pogoltnila dve žrtvi, sta se stim junakom, ki so rajši ho-j vrnila nazaj. — Markuš je
teli dati na Kosovem polju svoja življenja kakor pa izgubiti svobodo. Vidovdanska morala izključuje vsako kapitulacijo pred čemerkoli, tudi pred smrtjo. Ta morala predpisuje tudi to, da je treba storiti celo največje žrtve za svobodo, ki jo ima naš narod tudi danes za enega najvzviše-nejših idealov. Temu idealu služi tudi kult kosovskih žrtev. Ta'ko je treba umevati tudi spomin, ki se danes prireja preminulim narodnim junakom. Spomin je bil prirejen po vseh bogomolnicah v deželi kakor tudi v mnogih mestih v tujini, koder obstajajo naše naselbine. — Spominska služ ba je bila opravljena danes tudi v Dvornem hramu na De d in ju ob navzočnosti Njeg. veličanstva kralja Petra II., Nj. kralj, visočanstev kneza na-
kandidate, ne pa svojih. To je že en slučaj, kakšno demokra- mestnika Pavla in Kneginjel
cijo imajo evropski diktatorji pripravljeno za one, ki jih sprejemajo pod svoje "varstvo."'
V mehikanskih volitvah tekla kri
Nekaj nad sto so jih pobili in veliko število je ranjenih. — Take volitve si znnjo privoščiti le vročekrvni Mehikan-Obe starnki izjavljate zmago.	^ ^
ci.
NEMČIJA UTEGNE DATI MIGLJAJ ZA MIR
London, Anglija. — Diplomatski krogi pričakujejo, da bo v par tednih izdala Nemčija v svet previden migljaj, da je pripravljena govoriti z Anglijo o mirni poravnavi. Kakor se trdi, ni možnost pomir-jenja izključena, dokler ima Chamberlain še besedo v vladi.
Mexico City, Mehika. — V
Mehiki je že običaj, da kadar so volitve, tedaj mora teči kri. Drugače bi ne bile volitve. Mehikancem ob volitvah zavre kri. Tudi to pot se je zgodilo tako. Vladni kandidat general Manuel Avila Cama-cho in njegovo neodvisni pro-tivnik general Juan Andreu Almazan, sta oba objavila sinoči, da sta zmagala, eden nad drugim. Kako so volitve
zna, ker število preštetih glasov bo objavljeno še le v četrtek kongresni zbornici, ta pa ne bo objavila rezultatov od septembra. Tako so pristaši ene in druge stranke v dvomu, razglašajo zmago na eni, kakor na drugi strani. S tem se podžigajo strasti in spopadi med političnimi pro-tivniki so na dnevnem redu Dosedaj so ti spopadi zahtevali že nad 100 življenj in
Olge ter civilne in vojaške hi še Nj. Vel. Kralja. — Istotako se je vršil spomin tudi v beo-gradški r. katoliški cerkvi Krista Ki-alja kakor tudi v drugih r. katoliških cerkvah sirom po deželi. Vidovdan je značilen tudi za našo šolsko mladino, ker se na ta dan uradno zaključuje šolsko leto ter defijo spričevala o uspehu in delu. Ce se vzame povprečno je bil uspeh izvrsten v vseh šolah. To se je dalo videti tudi na obrazih dijakov, ki odhajajo sedaj na zasluženi letni oddih.
v resnici izpadle še nihče ne spopadov še ni konec.
-o—
Žaloigra v vrtincih Mure
Maribor, koncem maja. -Orožniki v Sv. Marjeti ob Pesnici so zvedeli, da je 09 letni Hugo Markuš iz Zgor Jakobskega dola spoznal v Mariboru neke moške, ki so prišli sem iz Zemuna. Ti so mu izrazili željo, da bi prišli radi v Nemčijo na skrivaj, ker
svoje dejanje skesano priznal orožnikom.
-o-
Vagoni so ga stisnili
Železniški delavec Polde Pirnat je bil zaposlen na progi v Šiški. Tam stalno premikajo železniške vagone, pa je nesreča hotela, da je Polde prišel med odbijače dveh vagonov, ki sta ga stisnila. Dobil je hude notranje poškodbe in so ga v prav kritičnem stanju prepeljali v bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla'Antonija Germek, vdova mestnega učitelja iz Trsta stara 67 let. — V Krškem je umrla Helena Turšičeva, mati pokojnega krškega župnika Leopolda Turcica, stara 84 let.
j	-o-
Kljuka ga je udarila Mehanik Ivan Polanc, ki je oil zaposlen pri "American Motors" v Ljubljani, jje popravljal neki avto. Ko ga je popravil, ga je hotel preizkusiti in je prejel za kljuko, da spravi motor v pogon. Kljuka je pa naenkrat odskočila nazaj in ga tako močno udarila v roko, da mu jo je zlomila.
Trinajsto plačo morajo vrniti
Občinski uslužbenci v Slavonski Požegi so za božične praznike dobili trinajsto plačo. Sedaj je pa občinski svet sklenil, da morajo uslužbenci trinajsto plačo vrniti, ker da je bila izplačana, ko mestna občina ni imela dovolj denarnih sredstev. Trinajsto plačo bo občinski svet smatral kot predujem, ki ga bodo morali sedaj uslužbenci vrniti v šestih zaporednih mesecih. Prizadeti so se pritožili na ban-sko upravo in sedaj oboji čakajo, kaj bo ta ukrenila.«
Rusija pripravlja nov nastop-Ali bo Roosevelt kandidat?
Sreda, 10. julija 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
JULIJSKA ALI SEDMA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene v list v Ameriki.	. Newspaper in American ^
/ Uitaaovljen let« 1891,	Established 1891
I chaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mog> Mikov in dnevov po praznikih« day and the day after holiday«,
Izdaja In tiska?	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Telefon: CANAL 5514	Phone: CANAL 5544
Dogodki

Subscription:
For one year_________________$5.00
For half a year............... 2.50
For three months__________1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year __________$6.00
For half a year____3.00
For three months _.„.„___.„ 1,75 Single copy_____________3c
Naročnina]
Za celo leto__________$5.00	I
Za pol leta_______2.50	I
Za četrt leta_______1.50	1
Z« Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____$6.00	]
Za pol leta__3.00	1
Za četrt leta_________ 1.75	1
Posamezna številka_______ 3-.C	i
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office it Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Da je za kanonom še marsikaj, še vsa druga sila, tega moderni in skoz in skoz materialistični svet ne vidi, ker noče videti. Ko bi priznal to silo, bi bilo materializma konec. Ta sila, bolje Sila, pa se dosti ne zmeni za kanone materialistov in ateistov, ker se ji ni treba in ne odvisi od priznanja ali tajenja teh krogov, in gre in hodi svojo pot. Imenujte to silo moralni'red ali Boga, je eno in isto.
Francozi so bili proti ti sili pred zadnjo vojno silno prešerni. Eden izmed njih se je bahal, da "bodo pihnili luč na nebu", kar pomeni samega Boga bodo zjurišali, in hudo so jurišali na cerkev božjo. Vse tozadevne in prešerne postave so še na papirju, niso preklicane, dasi je v praksi jurišanje malo ponehalo. Zdaj je Francija sama zjuriša-na, luč na nebu še sveti. Morda se obrne na bolje, ko je jok in stok, kakor se je res malo na bolje obrnilo tudi po zadnji — zmagi, kar je na sebi bilo lepo. Luč na nebu ima tudi — srce.	* ..* fi t m	*
iywwwwww
TARZAN IN OGENJ V THORU
Pri našem pripravljanju za obrambo paradirajo do-zdaj večinoma le milijarde dolarjev. Amerika pri vseh nedostatkih ni ravno od muh, ampak nekdanja trdna mo-ralična podlaga je hudo omajena, in brez moralne pripravljenosti vse drugo ne pomaga dosti.
Tudi človeški material dela preglavice. Dr. Jay B. Nash, vodja fizične vzgoje na vseučilišču v New Yorku, je tu v Denveru govoril o "a bunch of softies", ki bi bili do polovice nespodobni vadi dvomljive telesne odpornosti. In tega so sami krivi, oziroma odgovorni krogi, ker "we have forgotten to teach young people how to work". Razlaga: "Instead of obtaining actual stimulation from work, the young people of today are found sitting around soda fountains devouring ice cream sodas and cakes."
Totalitarizem gor ali dol. Profesor je povedal le resnico, ko je dejal: "Youth of totalitarian states are regimented in health-giving work programs by the states."
Je zamujeno, morda še ne povsem.
Njegova prva skrb je bila, da čimprej poišče Janettc. Prišedši do prostorov v katerim je navadno bivala, so bili prazni. "Toda, mi jo moramo najti," reče Perry;, "predno Ahtea, ki je resnično upodobljeni vrag, napravi za' kar se,je odločila. "l'-s-t!" reče Tarzan in napeto posluša.
"Samo Tarzana se drži," odvrne veselo Perry, on se prerine skozi še tako močne sil.c rumenih vragov." — Ivo so že premagali več vrst straž, je Tarzan prepustil nadaljno bojevanje junaškim Rathorijancein in upornim sužnjem, sani se je s tovarišema papotil naravnost proti prtlači.
"Vstopite!" je poveljevala Ahtea. Nato je dala postaviti k vratom močno stražof. ki naj bi varovala vhod v dvorano boga Fantu, velika vrata je pa dala zapreti. Tako, si je mislila, iie bo nobene ovire pri izvrševanju slovesne daritve z usmreenjem teh,' ki jih je v to obsodila . . .
. . . Nekako istočasno je Tarzan vodil svoje iovariše in oafialo družbo, ki je prestopila na njegovo stran k uporu zoper -k hit o Aljteo, da so v naglici drveli proti kraljičini palači. "Morali bi imeti strojnice, da bi se uspešnejše borili in hitreje očistili sovražnika," reče TVArnot.	.
J. M. Trunk: •	v
Malo pregleda
Dokler je obstajala še cavistična Rusija, je rusko pravoslavne, ki je bilo tesno z državo povezano, silno ponosno nosilo glavo. To ponosnost je pred vsem občutil katolicizem. Kjer je pravoslavje še povezano z državo, n. pr. v Rumuniji in med Srbi, še nosi glave, kakor se je v Jugoslaviji pokazalo, ko je šlo za konkordat. Carska Rusija je izginila, z njim tudi vsaj državno pravoslavje.
Kdor pozna angleško zgodovino, ve, da je bilo nekaj sličnega tudi pri angleški cerkvi in vseh sektah od časa takozvane reformacije. Irci in katoličani sploh so morali ta ponos občutiti. Danes se je marsikaj izpreobrnilo na bolje, pa ponos še ni popolnoma izginil. Celo v svobodni Ameriki se postavljajo.
Ko je predsednik Roosevelt imenoval svojega osebnega in le osebnega zastopnika pri Vatikanu, je zašumelo in šumi še naprej, ker ti ponosni krogi smatrajo Ameriko za svojo protestantovsko domeno.
In za kaj je šlo, ali gre? Ali noče Vatikan spraviti Ameriko pod svojo kontrolo, kakor kričijo, ali pa sam Roosevelt? Pri presojanju mednarodnih razmer posebno v Evropi je najbolj poučena Ana O'Hare McCormick. Ta piše v The New York Timesu, da je državni department najbolj poučen že precej naprej o dogodkih, ki sledijo, in poučen iz vatikanskih virov, ki razpolagajo nad temi viri. Za smer politiki je kaj takega neprecenljive vrednosti, kakor je pač jasno vsakemu, ki nekaj razume o politiki. Edi-nole za to gre Rooseveltu in tudi Vatikanu, da Ameriko pravilno seznanja z razmerami, in se lažje ravna.
Zdaj je Anglija sama v borbi. Zelo dvomljivo, kako Utegne izpasti. Nihče ne more želeti, da bi angleški imperij podlegel, ker bi bile posledice za sedanjo dobo silno zamotane, ampak prav nič bi ne škodovalo, če bi bil hude štoknjen na kak način tisti stoletni protestantovski ponos ki stoji že vso dobo le na lončenih nogah, nosi pa glavo hudo visoko.	.,„ ,,	% .. ^ a - aL m.KtM 'Ml
V LEMONTU SE VIDIMO! Šn
Cleveland, O.
Torej, za izletnike v Le- 0(j
mont je vse vrejeno. Iz Cleve- .
landa. se odpeljemo v soboto je
ob 8:40 zjutraj po Nickel
Plate železnici, ob 3:30 po- Jlc
bi
poldne bomo že v Chicagi, potem nas popeljejo od tam na ameriško Brezje v Lemont, k Mariji Pomagaj.
Ko sem pisal g. komisarju v n< Lemont, če imajo tam kakšne jasli, da bi se lahko malo za-dremalo, so mi tako le odpisa-li: "Bodite brez skrbi radi Vl prenočišč. Nanesli smo v staro samostansko hišo precej nekih postelj, sicer imamo pa na 0! razpolago tudi precej sena, H( tako tudi drugod romarji pre-nočujejo kar po domače v ko-picah." Tako, vidite romarji, 11 je domovina rešena. Sicer pa k ni treba preveč 'računati na Sl ■spanje, ker bomo zaposleni z n ' enim in drugim opravilom. — ^ " V soboto, ko se bo naredil ^ r mrak, se bo pričela slikovna - predstava. Veliko je rojakov, s i ki bodo dospeli od blizu in r daleč na Brezje, ki še slik iz c
•	njihovega kraja niso videli, i Predstava ta večer bo sestoja- ^
•	la iz sledečih slik; Prvič, več t 1 slik iz božjepotne cerkve Ma- l 1 tere božje na Brezjah iz leta, 5 i ko se je vršilo ogromno zbo- 1
rovanje za Baragovo beatifi- > a kacijo in še druge Brezijske t slike, potem slika, ko je bila < podoba Brezijske Matere bož- i a je pripeljana v Ljubljano na ! evharistični kongres in glavni ]
•	del kongresa. — Dalje, nova : slika iz Notranjske, ki je pri- :
n šla iz stare domovine lansko
0	leto. Notranjci bodo lahko vi- ; a deli svoje rojstne kraje vse od it Vrhnike preko Logatca, Plani-n ne, Unca, Rakeka, Cerknice in
j vse doli do Sodražice ter kon-' čno še Ribničana z njegovo suho robo. Še več drugih slik bom imel s seboj na željo ro-marjev, ki jih še niso videli. — Po vsem tem 'bo torej v so-;o boto še prav živahen večer v Lemontu, zato je dobro da x_ pridete. Ce bo suho in vedro,
1	bomo slike 'gledali lahk;o na hribu, ko bote lahko kar leža-
s> li v travi. —Na veselo in sreč--1" no snidenje!
| ,	Anton Grdina
-o-
ra MALO SPOMINOV OD ROJAKA IZ COLORADE
IY
Pueblo, Colo.
ie Naj tukaj objavim nekoli-, ko spominov, kako sem pred 27. leti potoval iz starega kra-'t. ja v Ameriko. — Kakor mnogo drugih rojakov, tako sem 10 si tudi jaz zaželel, da bi mo-gel enkrat iti v Ameriko, kajti LT_ v domovini nisem imel nič. Bilo nas je sedem otrok v druži-® ni, a nismo imeli lastnega do-S1 m a, ampak smo imeli hišo v a- najem, kakor tudi eno njivo, je Moj oče je bil zidarski moj-30 ster, po domače'Kramarjev ia Prance v Zgornji Slivnici pri
Šmarju pod Ljubljano. Komaj sem bil star 11 let, že mi je oče umrl in .tako smo ostali n otroci z materjo vred največ- ^ je sirote brez očeta, ki je za ^ nas skrbel in nas vzdrževal ter ^ nas preživljal. Dva starejša j brata sta bila pri vojakih, p Kmalu potem dva dni po oče- ( tovem pogrebu, je mati mene r in mojega mlajšega brata Ja- « neza, odpeljala k ljudem, da S sva služila za pastirja. Služila 1 sva oba v eni vasi, ki se je ( imenovala Pance pri Lipogla- I vu. Kmetje so naju radi imeli, J ker nisva bila nič razvajena in ' sva ubogala. Tako sva tam * ostala vsak po tri leta. Ko ' sem bil star 17 let, sem si tu- J di jaz izbral očetovo rokodel- . stvo in se šel učiti za zidarja, < mlajši brat je pa odšel v služ- ] bo k mesarju v Ljubljano. Jaz , sem še učil v Ljubljani pri Te-nesu dve leti in seveda tisti-krat prav malo zaslužil, ker ' kot učencu, so le malo plačali. Od tega malega zaslužka sem si pritrgal kolikor sem i mogel, da sem dal materi. Po , dveh letih sem se precej pri-. učil in sem potem imel tudi . večjo plačo. Delal sem kaka • tri leta v Ljubljani,potem sem . bil doma pri materi in hodil , zidat vse okolu po kmetih, . kjer so kaj potrebovali. Malo
-	vasi je bilo, v katerih bi 'bil 3 tedaj ne zidal in v kateri vasi i celo kar pri petih ali šestih . gospodarjih. Včasih nas je bi-i lo kar po deset zidarjev sku-i paj. Takrat je bilo tako le a zvečer kar luštno, ko smo le-
-	po prepevali in jaz sem moral o vedno peti naprej. Včasih so
-	se zidarji pregovarjali, kdo d bo pel naprej, pa se je ogla-i- sil eden mojfli vrstnikov; Saj n veste kdo bo pel naprej, Kra-i- marjev Pepe. Tako smo zapeli o tO in ono, da se je prav lepo k slišalo.
Leta 1913, je bilo, v pole-tju, ko so žitna polja rumene-la in je kazala prav dobra v letina, ko sem se jaz odločil za a Ameriko. Najtežje mi je bilo pustiti svojo 65 letno osivelo a mater, ki je bila na me tako l" ponosna in je mene najraje imela. Kako žalostna je bila tisti dan, ko sem odhajal in se od nje poslavljal. Blagoslovila me je z blagoslovljeno '* vodo in šepetala; Ljubi sin moj, bodi srečen in zdrav, koder boš hodil, ko si bil tako i- dober z menoj. Ljubi otrok, ;d ne smeš pozabiti mene in tam-a- kaj v Ameriki bodi samo kaka o- dva ali tri leta, veš Pepe, in m se nazaj k meni vrni. Seveda, o- jaz sem takrat materi vse to ti obljubil. Pred odhodom mi je ;i- še v roke stisnila rožnivenec :i- in me prosila, naj ne pozabim o- večkrat nanj moliti. Dala mi v je še en poljub in svojo žulja-o. vo roko, tako je bilo najino ij- slavo. — Tako ob 2. uri po-»v poldne sem se odpeljal iz pori staje Šmarje, kamor me jc
Ta teden izide julijska al sedma številka družinskega me sečnika "Novega Sveta" in sicei s sledečo vsebino:
"IZGUBLJENO" (uvodni čla nek); "PREGLED" (politični! dogodkov); Limbarski: "SO VRAŠTVO" (pesem); "MEST( VATIKAN" (članek); "REV JULIJ SLAPŠAK" (življenje pis); J. L.: "PO BIZELJSKEM (opis Bizeljskega); J. Hact mann: "PESEM" (pesem) "JABOLKA"; "NAŠI NOVI L STANOVNIKI"; J. M. Trunk TIHE URE — "VEČNOST (premišljevanje); J. M. T.: "I! NARAVE"; "SLOVENSKI Pi JONIR" (O p i s Clevelanda) "DOM IN ZDRAVJE" (koris ne razprave in nasveti); "Z. SMEH IN ZABAVO"; Jo, Premrov: "ZVESTA SRCA
, roman).
Družinski mesečnik "NOVI 5VET" izhaja točno vsaki mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsaki mesec prinese zanimive ilanke, razprave, itd. Nad vse zanimiv je "Slovenski Pijonir", v kateri rubriki se stalno objavlja zgodovino slovenskih naselbin po Ameriki. Zdaj je na vrsti slovenski Cleveland. V Clevelan-du imajo rojaki iz vse Amerike svoje znance in prijatelje. Čitaj-te "NOVI SVET" in našli bote svoje sorodnike, znance in prijatelje, katere mogoče niste videli, odkar ste vi, ali so oni odšli v Ameriko. "NOVI SVET" stane samo $2.00 na leto. Naročnino sprejema UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois.
WNVENCIJA
DEMOKRATOV
Jgibanja na vseh koncih in krajih, kdo bo kandidat na demokratski listi.
Chicago, 111. — Prve skupite demokratskih politikov že trihajajo v Chicago, kjer se >o prihodnji pondeljek otvori-a demokratska narodna konvencija. Obširni Stadium na Madison in Paulina cesti že erasijo in predelujejo za konvencijo. Kandidatov za nomi-lacijo po mrgolelo vse polno, besnih in upoštevanja vred-lih kandidatov bo najbrže pa nalo. Večina opazovalcev je še vedno mnenja, da bo predsednik Roosevelt prevzel kandidaturo za tretji termin iz raznih razlogov, če tudi glede tega sam ničesar ne omenja.
-o-
DRŽAVLJANSTVO LAHKO DOBE NAZAJ
Washington, D. C. — Zadnji teden je stopil v veljavo zakon, po katerem bodo lahko dobile nazaj svoje ameriško državljanstvo tiste ženske, ki so, dasi so bile rojene v Ameriki, državljanstvo izgubile, ko so se poročile s kakim tujezemcem pred 22. septembrom 1922. Pogoj pa je, da so take ženske celi čas od omenjenega dne prebivale v Zed. državah. — Po sedanjem zakonu, kakor znano, ženske ne izgube več državljanstva, alco se poroče s tujezemcem, marveč nasprotno, tujezemcu je omogočeno, da po poroki lahko bolj hitro dobi državljanstvo.
-o--
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA1
IŠČE SE LOUIS AHAČEVČIČ
doma iz vasi Podpeč št. 16 občina Videm-Dobrepolje, ir sicer radi dedščine. Rojaki, k kaj vedo o njem, so naproše-ni, da to sporoče na spodnj naslov. Stroške drage volje povrnem. Leo Zakrajšek, 30i E. 72nd Str., New York, N. Y
spremljalo več mojih prijate- j. Ijev. Nismo imeli mnogo časa i? se pomenkovati, kajti vlak je že pripihal doli od Grosuplje-, ga proti Šmarji. Vstopili smo v vagon in se odpeljali naprej u proti Ljubljani, kjer me je na južnem kolodvoru pričakal brat, kateri je bil tam kot železniški zavirač in sestra, ki je bila tudi v Ljubljani v n< službi. Malo smo se pomenili in že je prišel agent Ivan bi Tavčar in nam izročil vožne la listke. Bilo nas je namreč v< enajst, ki smo odhajali v A- ^ meriko. — Iz Ljubljane smo k odšli 8. julija 1913 in se v V( Bremenu vkrcali na parnik n "King Princ Albert," ki je pa r bolj počasi vozil proti New n Yorku, kamor smo prišli po n-: 11. dneh vožnje. Prišli smo v š< ■ New York 22. julija. Potem kS( i smo se vozili še tri dni do ^ » Pueble, Colorado, kjer sem r,
>	imel brata, kateri je bil na t,
-	stanovanju pri Franku Nova-
i ku. Tja sem tudi jaz prišel in ]
-	se tam ustavil. Tri dni po mo-i jem prihodu v Pueblo, Colo.,
>	sem šel za delom in sem ga kaj kmalu dobil v rudotopilni- 11
. ci. Ravno v isti hiši, v katero z _ sem prišel, sem se tudi ženil J t in po šestih letih sem tisto hi- ® x šo tudi kupil ter še x sedaj v s 3 njej živim in mislim v njej v 3 živeti še svoja bodoča leta. 3 Malokateri rojak živi tukaj 1 e toliko let v enem in istem sta- * a novanju ali hiši, ki pride iz ( starega kraja. — Tako sem (r sedaj nekoliko iopisal, kako ' 0 trdo je bilo moje življenje že 5 n od moje mladosti. Sedaj, po 1 27. letih odkar sem v Ameri- ; 0 ki, smo se seveda vsi postara- 1 : li in moramo biti Bogu hva- • ležni, da smo tukaj v Ameri- ^ a ki, ki je še vedno najboljša ' n dežela in najsvobodnejša. — Tako naj sklenem svoj dopis, o saj že precej dolg, da se ne : e bo kateri naveličal ga brati. ] c — Še en pozdrav vsem naroč- ( n nikom in čitateljem Ameri-ji kanskega Slovenca.
l"	Joseph Berglez
o
)- -0-
širite in priporočajte list c "Amerikanski Slovenec!"
Poroka v Clevelandu
Cleveland, O. — Zadnji če-ftek dne 4. julija na praznik meriške Neodvisnosti sta se cerkvi sv. Vida poročila Miss ''ranees Theresa Prijatelj iz 3ast 66th street,,, hčerka po-;nane družine Mr. in Mrs. oseph Prijatelj in Mr. John ^eblang iz East 112th street.
—	Bilo srečno!
Nesreča rojaka
Pueblo, Colo. — Hudo nesrečo je doživel rojak Frank Slovak. Hotel je skočiti na /lak, pa mu je zdrobilo vso 'oko. Tako je ležal na kraju lesreče vse do jutra in izgubil želo mnogo krvi, da so mislili, ia bo radi izgube toliko krvi podlegel. Pa so izvršili na njem transfuzijo krvi in mu roko odrezali v rami. Sedaj je že precej bolji in je na potu okrevanja. On ima tukaj tri sestre, Johanna Mishmash, Rafaelo Francel in Mary Škof.
—	Rojaku želimo skorajšnjega okrevanja! — J. M.
Clevelandski bolniki
Cleveland, O. — V St. Luke's bolnišnico se je morala podati Mrs. Mary Lušin, ki je že delj časa bolehala. — Iz Glenville bolnišnice se je povrnila na svoj dom poznana Mrs. Ivana Pust, ki se sedaj nahaja pri svoji hčeri Mrs. Mary Matoh na Holmes Ave.
—	Na bolniški postelji se nahaja Mr. Matthew Laurie na East 74th street.
Dve poroki
Pueblo, Colo. — Poročila sta se Mr. John Stare ar, sin poznane Johanne Starcar z Miss Rose-Mary Hibler. — Želimo jima prav veselo in dolgo ter zadovoljno in srečno življenje! — Nadalje sta se 30. junija poročila Mr. John Koman z Miss Carmela Carcli-naly. Ženin je sin dobrih katoliških staršev. — Bilo sreč. no in zadovoljno! — J. M.
Bolniki v Pueblo
Pueblo, Colo. — Hudo se jc pdbil na glavo Mr. Joe Krai katerega je udaril žrjav \ glavo. — Nadalje je na bolniški postelji tudi Mrs. Marj Blatnik in sicer že od Božiča — Vsem bolnikom želimo §ko rajšnjega okrevanja! — J. M
Vest iz domovine
Naša naročnica in večkrat na dopisovalka v naš lis Amer. Slovenec Mrs. Marj Oblak nam sporoča, da je do
■	bila iz stare domovine žalost , no vest, da so ji v fari Šenču
pri Kranju na Gorenjskem ni i dan sv. Rešnjega Telesa umrl
■	njena mati Katarina Karun i po domače Kolešovčova mati ! v častitljivi starosti 80 let. — ! Pokojni R. I. P., žalujoči pi . naše sožalje!
(Metropolitan Newspaper SorviM) Napisal: Edgar Rice Burroughs
iii..m««m«mn»»»»»»Vfm»»>n»»»»»»mw
DA7ADlPogtej na ®tevilke PoIeg naslova In
1 l/LUi\;imena Ako naročnina E°£ekl»»
jo in pomagaj listu]
Sreda, 10. julija 1910
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
Zapadna ! Slovanska
W1
Zveza
DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, III. Podpredsednik in mladinski nadzornik: G?o. J. Miroslavich, 3724 Wil- j liams St., Denver, Colo, j 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 482S Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. [ 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Cola
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. ! 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. [ 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. S. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, I1L
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem1 Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila | in potrebne listine.
I SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
i
GENERAL VIEW OF ELDORADO SPRINGS
jO POTOVANJIH IN DRUCEM
^K'StSIs Piše: John Strah, Eveleth, Minn.
tsfeCJUut
«53tS
The picture above gives an idea of the scene where will be held theWSA outing and picnic on Sunday, August 4th. The swimming pool and dance pavilion are shown in right foreground.
I Dopisi lokalnih i društev J
NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO ZSZ.
Sobrat Louis Rudolph, bivši večletni agilni tajnik društva Venček Vijolic št. 26, v Cairnbrook, Pa„ je dne 16. junija ustanovil angleško poslujoče društvo Golden Eagle No. 59, v Central City, Pa. z sledečimi člani: Helen Delasko, Joseph Delasko, Jr., Joseph Delasko, Sr., John Gachko, Paul Gozdick, Michael Kran-chalk, Frank Stosick in Peter Yuglevitz. V mladinski oddelek je pa pristopil Joseph James Fetsko. Vsi v Central City, Pa.
Članstvo Zapadne Slovanske Zveze se prosi, da posnema omenjenega sobrata Rudolpha ter skušajmo ustanoviti angleško poslujoča društva po vseh naselbinah kjer tako društvo še ne obstoji pod ZSZ. Kajti naša bodočnost obstoji na tu rojeni mladini, kakor tudi na članih druge narodnosti, kateri radi pristopijo v ZSZ, če jim raztolmačimo, da naša ZVEZA je ustanovljena na demokratični podlagi ne oziraje se na ene ali druge stranke in posluje v pravem bratskem duhu'v korist preprostega ameriškega belega naroda. Vsak navaden zfemljan potrebuje protekcijo in z veseljem vstopi k naši bratski organizaciji, če si vzamemo vsaj toliko časa, da mu raztolmačimo do kako velikih podpor je upravičen v slučaju bolezni, poškodbe ali operacije proti zmerno nizkimi mesečnimi prispevki. Dokler je človek pri dobrem zdravju in dela, bo gotovo lahko pogrešal en par dolarjev, ki jih bo plačal za njegovo protekcijo, če pristopi v ZSZ. Kajti teh par dolarjev mu bo stotero povrnjenih v času bolezni ali poškodbe, torej tedaj, ko človek naj bolj potrebuje pomoči. Skušnje nas uče, da človek nima nikdar preveč zavarovalnine, kadar se kaj neprijetnega in nepričakovanega pripeti v družini. V slučaju pa, da se nam nikdar nič ne pripeti, (izvzemši smrti, katera bo gotovo zadela vsakega izmed nas) je pa tudi vredno nam en par dolarjev mesečno, da smo vedno pri dobrem zdravju, kajti teh par dolarjev gre v korist onim, ki so bolj nesrečni ter podpore potrebujejo. Nesreča se najraje tam pripeti, ki jo človek najmanj pričakuje in vsled tega v velikih slučajih brez kake zavarovalnine. Zato pazimo, da bodo vsi naši prijatelji in znanci zavarovani pri ZSZ, ako so že zavarovani pri kaki drugi organizaciji, jih nagovorimo, da naj pristopijo še v ZSZ. Saj je človek lahko zavarovan pri dveh ali treh slovenskih organizacijah, katere so vse nadsto procentno solventne, in v takih slučajih je upravičen do operacijskih, odškodninskih in bolniških podpor od dveh ali več organizacij.
ZSZ v tekoči kampanji nudi najlepšo priliko za pristop, ker pristopnina je prosta in Zveza tudi povrne stroške za zdravniško preiskavo. Zato apeliram na celokupno članstvo, da naj vsak posamezni član pripomore na eden ali drugi način, da se bodo naše vrste podvojile do zaključka kampanje, ostajam z bratskimi pozdravi
Vam udani za uspešno kampanjo, m^i	ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
-o-
URADNO NAZNANILO ZSZ.
Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom naznanja, da revizije knjig, obveznic in drugih vrednostnih listin, katere la-stuje Zveza, se prične v petek 26. julija točno ob deveti uri dopol dne v gl. uradu ZSZ.
V	smislu pravil se ima vdeležiti omenjenih revizij gl. tajnik, gl. blagajnik in nadzorni odbor.
V	soboto 27. julija se pa otvori polletno zborovanje točno ob deveti uri dopoldne. Tega zborovanja se pa ima vdeležiti, poleg zgoraj omenjenih, tudi gl. predsednik, prvi gl. podpredsednik in Vrhovni zdravnik.
Zadeve, ki jih društva, ali posamezni člani, žele predložiti gl. odboru v rešitev, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot 25. julija.
Z bratskimi pozdravi ter najboljšimi željami za uspešno kampanjo, ostajava Vam udana,
LEO/JURJOVEC, SR., gl. predsednik ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
OFFICIAL NOTICE OF THE WSA.
The membership of The Western Slavonic Association is hereby notified that the auditing of books and examination of bonds and other valuable documents, held and owned by the Association, shall commence Friday, July 26th, promptly at 9 A. M. at the headquarters of the Association.
In accordance with our by-laws it shall be the duty of the ^Supreme Secretary, Treasurer and the Board of Trustees to attend.
The semi-annual meeting shall be called to order Saturday, July 27, 1940, promptly at 9 A. M. In addition to the aforesaid members of the board it shall be the duty of the Supreme President, First Vice-President and Medical Director to attend this imeeting.	'
All matters submitted by lodges, or individual members, for
PIKNIK TREH ZSZ DRUŠTEV
Denver, Colo.
Kot je bilo že poročano,bodo dr. sv. Martina št. 1, Kraljica sv. Rožnega Venca š.t. 7 in Trail Blazers št. 41, ZSZ vsa v Denverju, priredila letni izlet in to pot v krasni prosti naravi v Eldorado Springs, ki je samo 27 milj severno zapadno iz Denverja. Torej ravno lepo vožnjo za malo oddiha od naših vsakdanjih težav in skrbi. V Eldorado Springs pridete po N. Federal Boulevard in predno do-spete v Lafayette, na Johnso-novem vogalu, zavijete na levo in boste imeli samo osem milj naravnost na zapadno stran za voziti. Slike plavalnih deklet v kopalnih oblekah bodo kazale pot, dokler ne boste dospeli do Eldorado Springs, kjer boste lahko dobili vsakovrstne pijače in prigrizek od spretnih natakarjev in naših domačih kuharic. Kdor nima svojega avtomobila, naj se izglasi pri tajniku enega ali drugega ZSZ društva ali pa pri gl. tajniku, do 28. julija.
Torej ne pozabimo piknika, ki se bo vršil četrtega avgusta v Eldorado Springs v korist, celokupnega občinstva v Denverju, Lafayette, Louisville in Fredrick ter drugih bližnjih naselbin.
Za veliko udeležbo se priporoča
Izletni odbor.
IZ URADA WESTERN STAR LODGE NO. 16, W.S.A.
Pueblo, Colo. Naznanilo in vabilo na piknik
Ker je že vsem znano in ker večina od vas ima tudi TIKE-TE za naš LETNI PIKNIK, katerega bomo priredili dne 14, julija 1910 v PREŠERNOVEM DOMU v RYE, COLO., se vas lepo prosi, da iste kar največ mogoče prodate in enega ali dva tudi sami lahko kupite, tako, da se nas bo več in V večjem številu vdeležilo. In tudi rojake in članstvo Zapadne Slov. Zveze iz [Pueblo in bližnjih naselbin, se uljudno vabi, da nas poselijo v velikem številu, za kar se že vnaprej zahvaljujemo. Pa tudi člani(ce) katere sem vprašal za delat na PIKNIKU, se prosi, da se bodo gotovo udeležili.
TIKETE naj vsak prinese do SOBOTE večer na moj DOM 408 E. Mesa Ave., ali pa v NEDELJO V RYE, COLO
In tudi na kampanjo za novo članstvo ni treba pozabit, tako da ne bomo naj zadnji. Z bratskim pozdravom,
Odbor.
OD DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ.
So. Chicago, 111.
V četrtek 11. julija imamo društveno sejo. Društvene seje se vrše vsaki drugi četrtek v mesecu in to bi moralo biti znano vsemu članstvu, a kakor je soditi po udeležbi članstva na naših sejah, jih je prav malo, ki to vedo, oziroma, ki hočejo to vedeti. Vse premalo zanimanja je med članstvom za društvene seje, pa naj se gre včasih za še tako važno stvar in naj se še tako prosi in oppmnija, vs* je le bob ob steno. Je sicer lepo, da članstvo tako zaupa odboru in mu prepusti vse delo in skrb, a ni prav nič koristno za društveni napredek. Koliko bolj bi lahko- napredovali, če bi se vsi poprijeli dela, ali vsaj polovica od vas. Kaj porečete na to? Ali bodo te vrstice kaj koristile za večjo udeležbo na prihodnji seji? — Saj jaz bi niti ne pisal, ker itak nič ne zaleže, toda brat tajnik mi je rekel, da naj vas povabim na sejo in še zraven pripomnil, da ga ni treba preveč hvaliti, če on napravi to in ono za društvo, zlasti v sedanji kampanji. Pa sem mu rekel, da ga delo in uspehi dovolj glasno hvalijo in če jaz kaj zapišem, je to samo iz tega namena, da bi vzbudil zanimanje za nabiranje novega članstva tudi pri drugih članih. Torej bratje in sestre, še nikoli se nismo videli vsi' skupaj. Kaj milsite, kako bi bilo, če bi vas vsaj polovica prišla na prihodnjo sejo v četrtek 11. julija? Le pridite le, saj vas odbor ne bo projedel.
, Bolnike tudi imamo, in sicer je že delj časa bolan sobrat John Bukovetz, ki živi doli na Hegevich, 111. Kdor ima priliko, naj ga obišče, bo prav hvaležen. — Dalje je še na bolniškem listu sobrat John Dolinšek, ki se je ponesrečil na delu. — V Denverju, Colo-, rado, si pa krepi zdravje hčerka našega agilnega tajnika in II. nadzornika naše Zveze Mrs. Helen Novak. Sporoča, da se kar dobro počuti ijj* da jo tamošnji člani in članice prav pridno obiskujejo. Vidite bratje in sestre, kako lepo se to sliši, da tamošnji člani Zveze, članico našega društva prav tako upoštevajo, kot bi bila članica njihovega društva. To je zares bratsko in ponosni smo lahko na njo, kakpr tudi ponosni, da smo člani take podporne organizacije, kot je naša Zapadna Slovanska Zveza.
Še nekaj moram omeniti in sicer o naših mladih "Liberty; Boosters," ki se tako pridno udejstvujejo v športu. Kar dva baseball teama imajo in sicer igrajo starejši igralci ta-kozvano "league-ball" mlajši pa "soft-ball". Mlajši so pred kratkim dobili nekake nove
"uniforme" in jih je kar lepo videti v njih. Oboji pa delajo čast društvu in Zvezi. — Starejši igralci pojdejo v nedeljo 14. julija, kakor sem izvedel, igrat baseball v Milwaukee. V Milwaukee naša Zveza še nima nobenega društva. Morda bo to katerega tam predramilo, da bo zbral skupaj določeno število oseb starih nad 16 let in si ustanovijo novo društvo ter ga priklopijo naši Za-padni Slovanski Zvezi. Mil-wauška naselbina ni majhna in bi bilo to kar lepo slišati, da bi se tudi Milwaukee začela zanimati za našo podporno organizacijo. — Našim fantom igralcem pa želim, da bi se Milwaukee kar najbolje postavili in igrali zares za šport, pa če igro dobe ali izgube. Seveda, jaz bi jim želel da bi dobili, toda igra je igra in kdor igra, mora biti pripravljen tudi na izgubo. Tore^ fantje le dobro se postavite!
C. Grmek, preds.
SZZ ENGLISH SECTION
consideration should reach the supreme office not later than July 25, 1940.
With best wishes for a successful campaign, we remain Fraternally yours,
LEO JURJOVEC, SR., Sup. Pres. ANTHONY JERŠIN, Sup. Secy. .
NEXT TRAIL BLAZERS' MEETING TO BE HELD AT WALT'S INN ON MONDAY, JULY 15TH.
The regular meeting of our lodge scheduled on Monday, July 15th, will not be held as usual at the Slovenian Hall, instead it will be held in a cool, private hall specially prepared for our group at the Walt's Inn, 7295 North Federal boulevard. A short, snappy meeting will be followed by a party and dance to music of the Inn's orchestra. A good tim^ is assured.
We ask all members with cars to assemble at the Slovenian Hall ready to leave at 7:30 p. m. sharp being prepared to pick up those without transportation. We desire to leave in a body. Secretary Peketz will be on hand at 7 o'clock to collect dues and transact all business possible before we leave. Members with full cars may go direct to Walt's Inn in time to start the meeting at 8 p. m. promptly.
It is hoped that a large attendance will be on hand at this meeting and party, July 15th.
Trail Blazers will please bear in mind that secretary John Peketz is now located at 4524 Washingto n—rear of Dr. Shier's office—and that he now has a phone for your convenience. Call on lodge matters on Phone Main 1987.
-o-
ELDORADO SPRINGS WAS
DESIGNED BY NATURE AND MAN FOR PLEASURE AND RECREATION You owe it to yourself and to your family t6 often as possible sieek pleasure and recreation away from the crowded city where you can lay aside the cares of the world. What is better than out-of-doors pleasure? And there is no better place anywhere where mind and body can be refreshed and strengthened than at Eldorado Springs.
The thx-ee WSA lodges of Denver have made it possible for you to do these very things through an outing and picnic to
vrwmn" [(Dalje)' w No, sem rekel, ta je pa res lepa; zato je bil tudi v toliko prijazen kakor tudi gospodična. Vendar sem pa imel od tedaj naprej mir pred koleki. Za vse ko-leke skup sem plačal torej že lepo svoto: 367 Din 35 para. Vse dobro, .ako bi sploh to bilo potrebno. A žalibože, nikdo se ni spomnil na potovanju mojih spričeval in 'kolekov', ne pri odhodu ne v Jesenicah.
V Jesenicah, obmejni stražniki sploh potnega lista pregledali niso. Pregledali so le jugoslovanske potne liste. Mi "ameri kanski" potniki smo šli slobodno naprej in nihče se ni zanimal za jugoslovanske 'koleke' skozi tja do morja na drugo stran pa še toliko manj.
Le toliko lahko rečem: imel sem jih pa le in drago plačal zanje, ki bi sploh treba ne bilo. Ako bi tele vrstice kdo bral v starem kraju, ki namerava potovati v Zd. države Ameriške in je tu rojen, naj nikdar ne poskuša oz. posluša, tu moraš iti in tam spet po izpričevalo. To mu jaz iz lastne skušnje svetujem, da naj lepo tiste dinarčke vnovči za druge potrebščine in ne za koleke. Edino kar mu je potrebno je potni list iz Wash-ingtona, ti. C. in nič drugega. To velja seveda samo za take, ki so rojeni v Ameriki in nameravajo potovati nazaj v rojstni kraj.
Drugi dan, ko sem prinesel zadnji 'kolek' domov, se odpravim v Ljubljano k potovalnemu agentu g. Iv. Kraker-ju, da uredim vse drugo in kdaj mi je odriniti. Tam sem imel že vse v redu in mi je g. Kraker povedal, da naš odhod iz Ljubljane oz. transport, je 9. avgusta in 16. avg. parnik lie de France odpluje iz Havre.
Veselo sem jo primahal domov, a vendar tudi bolj žalostno kajti šele sedaj sem se zavedal, da bom šel daleč proč od svojih staršev in sestre, i no pa saj bom šel samo za 2 ali 3 leta, cla, samo za 2 leti in pol.
9. avg. sem imel odpotovati zagotovo, a je Bog ta račun nekoliko prekrižal.
Naslednje jutro ob 2. uri nas je zadela vremenska nesreča. Strela je udarila v hlev in pri tem je hlev in skedenj pogorel do tal ter je 2 kravi ubilo. Pri reševanju sem se tudi po rokah opekel prav do ramen. Po tem takem mi je bil tudi odhod preprečen za par tednov, kajti ranjencev družba ne sprejme na pot.
Odhod mi je bil preprečen le toliko, da je isti parnik se že vrnil nazaj in vozil v drugo dne 1. sept. Dan odhoda pa mi je bi)
dovoljen dne 27. avg. Določeni dan je prišel in tudi ■ zdelo se mi je tako — kot v nekih sanjah, da odhajam. Zjutraj pridemo ob 9. uri v pisarno Iv. Kraker j a in tam smo našli že precej veliko potnikov in spremljevalcev. Z menoj sta bila oče in sestra. Mama me je spremila samo do domače postaje Dobrepolje. Jaz sem šel od nje seve samo za "2 leti" in je bilo slovo dokaj priprosto. Z Bogom mama, ter sem pohitel na vlak, ki je že piskal za odhod.
Skozi okno sem ji še pomahal z roko v zadnji pozdrav. Videl sem, kako mama krčevito joka in me ni videla, kako sem jo zadnjič pozdravil. Mislil sem si, le kako so matere vendar občutljive. Saj vendar 2 leti ne bo tako dolgo, ter kaj ji bo toliko hudo.
To so bile le moje prazne misli, a mama je čutila vse drugo v svojem dobrem srcu do edinega sina. Mislila si je ,sedaj sem te videla in mogoče te ne bom nikdar več. Njena čut se je vsaj delno tudi uresničila, kajti tiste moji 2 leti sem sedaj pomnožil že z 6 in še danes ne vem, kdaj bo tisti čas, ko bom kupoval "koleke" za. v stari kraj.
Menda ne boste zamerili, ker sem stopil malo nazaj k materi.
Torej pri Krakerju sem dobil že precej druščine, največ ameriških izletnikov. Bili so katerih se še spominjam: Al. škulj iz Šmarja, Al. Koželj iz Krke, Ant. Mausar z ženo iz Zdenskevasi, Marija Pirnat z hčerko iz Blok so potovali v Cleveland, Al. Fer-kolj v Milwaukee ter več drugih, ki pa več nevem imen, so potovali v razne kraje Sev. A-merike. Neka, že precej stara žena, celo v San Francisco, Cal.
Oče mi je rekel, da sem lahko vesel, ker bom imel same Ameri kance in da se mi ni treba nič bati ter da kadar bom prevozil že Duluth, Minn, naj bom pa le v redu za izstop iz vlaka, kadar bom videl postajo McKinley.
Ob 6. uri dne 27. avg. je vlak potegnil iz ljubljanskega kolodvora proti Jesenicam.
Slovo od očeta in sestre je bil sličen, kot od matere, saj vendar grem samo za 2 leti v svet, v svet kjer sem se rodil, potem pa spet nazaj, seveda.
Bolj pa, ko smo se bližali meji, bolj tesno mi je postajalo pri srcu. Jesenice! Obmejni stražniki vstopijo. Bilo je vse v redu celo moji "koleki" so se meni zlobno režali: češ, pa smo te na-plavšali za par sto dinarjev, saj nas nikdo ne pozna, še najmanj pa na avstrijski meji.
Lukamatija je potegnil in drčah smo proti Beljaku.
be held on Sunday, August 4th when you can join with your friends in a full day of fun and happy pleasure. A large committee is fast shaping up all arrangements to make this a picnic long to be remembered.
We urge everyone to be sure to use one of our special tickets which may be procured from members, lodge secretaries, many business places and at the Supreme Office, 4825 Wash. St. Mr. Jersin, in charge of transportation, will at this address cheerfully give information in regards to transportation or anything else pertaining to this big summer event.
Above*all, do not miss being present. Bring along a lal'ge crowd and thereby helping all three Denver lodges. This is not far from Denver; you and your party will enjoy the ride and will be glad you attended. The day will be crowded with various activities. Eldorado Springs is truly the one mountain resort which has everything!
Tickets are also for sale at 3724 Williams Street.
Sign up three new members of any kind—adult or juvenile —during July and you will re ceive absolutely free one beautiful white mechanical pencil.

DENARNE P0Š1LJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavija In ^ Italijo. Prosimo pa požiljatelje J nakazil za stari kraj, da pošiljajo < v takih svotah, kakor tu navede- ' ne, namreč v ravnih evotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti izplačil.
Kdor želi poslati poSHjatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je i treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znifa-[ na cena za kabeliranje velja to za Jugoslavijo.) Naše cene bo zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30................. 100 Din
Za $ 4.40................ 200 Din
Za $ 6.50---------------- 300 Din
Za $ 8.4S-------------------- 400 Din
Za $10.25----------------- 500 Din
Za $20.Q0_____________1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25_____________________ 50 lir
Za $ 5:90.................... 100 lir
Za $11.50.................... 200 lir
Za $17.00..................... 300 lir
Za $28.00.................... 500 lir
Nakazovati poiiljatve, da bi «e izplačale v ameriikih dolarjih > zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatvo aailovitt tu{
JOHN JERICH
1849 We»t Cermak Road,
CHICAGO. ILL<
b

fetran t
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 10. julija 1940
[OOOO 00<>OX>000000<K>000<)"0-0<>CK><>00-000000<>0,00 -oooo-ooooooooooooooooooooooooooooooooooo'
SRCE V OKOVIH
ROMAN - NAPISAL MIRKO BRODNIK
• X
Ko se je drugo jutro pričelo svitati, je stotnik poslal oglednike tja, kjer je minuli večer divjal boj. Vojaki so se kmalu vrnili; njih vodja je poročal, da so vsi ranjenci mrtvi. Kozaki so naredili z njimi tako, kakor je bil Janez napovedal prejšnji večer pred umikom. Vodja je tudi povedal, da so njegovi ljudje vsa trupla pokopali.
''Tudi poročnika Slavca?" je naglo vprašal stotnik.
"Ne," je bil odgovor. "Njegovega trupla ni bilo nikjer."
I	t jWJ>'- •
Osmo poglavje VERA
! ,
Drugi dan, potem ko je Zora oddala pismo, je dobila obisk. Prišla je sestrična Vera, njena najboljša prijateljica, edina, ki ji je lahko vse zaupala, ne da bi se ji bilo treba bati, da zve še kdo drugi. Lahko si mislimo, kako vesela je bila Zora! Saj • je bila dobila prijateljico, ki ji lahko odkrije svojo bol.
Ali nismo ljudje čudni? Kadar skrivamo sami zase v srcu bolest, ki nas muči, in strah, ki nas ubija, nam je težko. Toda če svoje trpljenje lahko komu odkrijemo, nam pade s srca kakor-težak kamen.
Vere že dolgo ni bilo pri Stojanovih. Učiteljica je bila v majhni hribovski vasi in si je vzela dopust, da je prišla k sorodnikom na obisk. Vedela je, da na božič, ki ni bil več daleč, tega ne bi mogla storiti. Takrat je vsakdo rad doma in tudi njo bi zadržali. Zdaj pa . ..
Cisto nepričakovano je bila prišla z jutranjim vlakom. Zora je ravno čakala pismonošo z Brankovim pismom, ko je okrog vogala zavil voz in v njem je zagledala vedri obraz svoje prijateljice. Tudi ona jo je opazila. Velela je ustaviti voz in skočila k njej. Kakor sestro jo je pozdravila in skupaj sta šli v hišo, kjer so bili nemalo presenečeni nad nenadnim prihodom. Gospa Stojanova se je kar topila v ljubeznivosti; venomer jo je izpra-ševala, kako ji gre in kako je doma. Notarja hvala Bogu ni bilo doma, sicer Zora sploh ne bi bila prišla do tega, da bi nemoteno govorila z Vero. Ko je notarka končno vendarle zaprla zatvornice zgovornosti, je Zora odvedla Vero v svojo sobo.
Vera je takoj opazila, da pri Zori nekaj ni v redu. Ko sta bili sami, jo je takoj tudi povprašala. Zora je samo malce preble-dela. Za trenutek jo je obšla misel, da bi tudi Veri prikrila, kar jo boli, čeprav je prej tako hrepenela po človeku, ki bi se mu lahko izpovedala. Toda premagala se je. Po kratkem obotavljanju je odprla predal svoje omarice in poiskala v njem Brankovo sliko.
Dala jo je Veri v roko.
"Poglej ga!"
"Kaj? Tvoj izvoljenec?" se je nasmehnila sestrična. "To vendar ni nič hudega! Zaradi tega ti pač ne bi bilo treba delati tako žalostnega obraza."
"Ko bi bilo samo to!" je rekla Zora grenko. V nekaj besedah je povedala Veri vse.
"Nič se ne boj!" jo je skušala Vera po-
miriti. "Saj si mu pisala! Kot mož se mora zavedati, kaj je zdaj njegova dolžnost. Vrne se k tebi, Zora, in potem bo dobro, potem boš samo njegova. Saj ga ljubiš, Zora?"
"Če ga ljubim? Še vprašaš me, Vera? Tega ti ne odpustim. Kako ga ne bi ljubila, njega, ki sem mu dala vse, njega, ki je oče otroka, ki se zbuja pod mojim srcem! Vera, kako moreš kaj takega vprašati?"
Skoraj jo je posilil jok.
Vera pa jo je sočutno prijela za roko in jo pobožala po laseh.
"Saj veš, da ti želim vso srečo, Zora. Nikogar ni, ki bi ti jo bolj želel kakor jaz. Kdaj si mu pa pisala tisto pismo, kjer si vse povedala?"
"Včeraj."
"V treh, štirih dneh ga mora imeti. Verjemi mi, ko bo teden okoli, bo pri tebi."
"Ko bo teden okoli... Ko bi res prišel.... ko bi res prišel... Toda jaz se bojim, tako zelo bojim ... In če se mu kaj pripeti ? Saj veš, vojna je . . ."
"Pogumna bodi, Zora! Nikar ne obujaj žalosti. Naj spi! Zaradi njega te prosim, ki še ni rojen, samo zaradi njega."
Vzela je njen obrazek med dlani in ji pogledala globoko v oči.
"Saj mi obljubiš, Zora?"
"Da," je dahnila, da je bolj slutila njen odgovor kakor razumela. "Obljubim ti."
In kakor bi se bil zgodil čudež, so se takrat pordečila njena licžl in rahel nasmešek je obkrožil njene ustnice. Vera je to videla. Vstala je, položila roko na ramo in ji rekla:
"Vidiš, taka moraš biti zmeraj, Zora! Kaj poreče tvoj Branko, če te ob prihodu najde vso objokano?"
Na ves glas se je zasmejala, prijela Zoro za roko in odhitela z njo po stopnicah. Toliko da se nista zaleteli v veži v gospo notarko, ki je pravkar prišla iz kuhinje.
"Ne tako divje!" ju je pokarala, toda Vera ji ni dala do besede.
"Zakaj ne, tetka? Ali ste vi v mladosti zmeraj čepeli za pečjo in molili?"
Ta odgovor je zalegel. Notarka se je pol od srca, pol prisiljeno nasmehnila in se vrnila v kuhinjo.
Na vrt sta prišli prav takrat, ko je mimo hiše zavil pismonoša.
"Kje imate moje pismo?" ga je Zora hitro ustavila.
"Vaše pismo? Ne vem, če je danes kaj prišlo."
Zora se je tako prestrašila, da je pismo-noši postalo žal, da ji ni odkrito povedal.
"Saj je prišlo" jo je potolažil. "Tukajle je!"
Iztrgala mu je pismo iz rok in zbežala z njim v konec vrta. Naglo je raztrgala ovitek in jela čitati. Branko ji je pisal takole :
"Draga Zora!
Nocoj sem sam in v tej samoti čutim tvojo dušo, ki bedi nad menoj, in nocoj ti pišem to pismo, da boš vedela, kako zelo te ljubim, kako zelo hrepenim po tebi, Zora moja.
(Dalje prih.) -o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
S	.
^N. -efW\	I
JJ^	*zdeluje vw vrafo HaEovfne, m
^hL iSj^	društva, organizacije In posa-
jr ^^	meznike, lično In poceni
▼	Poskusite In prepričajte «e!
, 1849 West Cermak Road,	f
.. CHICAGO, ILLINOIS
•»i1
NAZIJI RAZLAGAJO MONROE DOKTRINO
Washington, D. C. — Nemška vlada je dala zadnji teden odgovor Zed. državam na njih noto, poslano ji pred par tedni, v kateri se je pov-darjalo, da Zed. države ne bodo trpele, da 'bi po tuje-zemske posesti na zapadni polobli prehajale od ene tuje-zemske države v last kake druge tujezemske države. Na-ziji povdarjajo v svojem odgovoru, da Nemčija doslej sploh ni dala nobenega povo-
da za domneva, da skuša dobiti kake posesti na zapadni polobli, dasi se v principu ne strinja s tem, da bi bilo njej prepovedano lastovanje posesti na tej polobli, dočim je drugim državam to dovoljeno. Sploh pa, pravijo, govori Monroe doktrina, ne samo, da se tuje države ne smejo vtikati v aftieriške zadeve, marveč tudi, da mora Amerika držati roke proč od evropskih zadev. — Drž. tajnik Hull se je v petek izrazil, da se ne bo Nemčiji poslal nikak odgovor.
VZAMEM, KER JE
DOBRA KUPČIJA! ^Jp^^ 1
* Denar, ki ga potrošite za telefon-ske klice, kupi dosti stvari — velike
J*	V,žJI»i ^ Vaš telefon vam prihrani čas,
w ®f pHU*»	nadležnosti in denar — napravi
M .-feKg	vsakdanje življenje lažje, bogatejše,
J igggriHppP^	bolj raznoliko — pokaže veliko
^jT	?	vrednost koristi v času potrebe.
Telefonska postrežba je hitrejša,
^frw^jL ^	bolj sigurna zdaj, kakor kedaj pre->.•:,., ptegCn je. Je neprestana želja in namen 09H te družbe, da vam poskrbi postrež-
ILLINOIS BELL TELEPHt^^
I Posluiajte "The Telephone Hour" na . WMAQ-vsuk ^ondeljek ob 7 :00 uri
^<><><>o<><y<><><><>c^<><><><><^^	^
POLLETNO POROČILO
ST. PAUL
FEDERAL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION OF CHICAGO
211« WEST CERMAK ROAD
Odbor direktorjev St. Paul Federal Savings and Loan Ass'n v Chicagi se zahvaljuje slovenskemu občinstvu za njega sodelovanje in stalno zaupanje v porast te hranilne in posojilne ustanove.
Ta hranilnica in posojilnica je plačala in razdelila dividende po
4% NA LETO
skupno nad $30,400, svojim članom za dobo, ki se je končala 30. junija 1940.
Vabimo vas, da otvorite hranilni račun v tej močni finančni ustanovi, katere premoženje je nad $2,058,000 in REZERVA NAD $131,000.
FRANK KOSMACH, tajnik.
ASSETS—
First Mortgage Loans
Direct reduction ................................$ly833,420.36
Share Loans .............................................. 4,223.91
Real Estate sold 011 contract................ 18,410.06
Real Estate Owned ................................ 19,025.22
Real Estate in judgment ........................ 7,421.85
Stock in F. H L. B.................................... 25,400.00
IT. S. Gov't Baby Bonds ........................ 15,000.00
Acc. Int. on Investments ........................ 127.00
CASH ....................................................... 110,462.98
Office building ...............................1......:... 19,418.89
Furniture & Fixtures .............................. 3,969.37
Defferred charges
Prepaid bond & insurance................ 1,213.77
Other assets Acc. Rec........................... 135.45
TOTAL ASSETS.............................. $2,058,228.86
LIABILITIES—
Repurchasable or free shares................$1,641,378.80
Advances from F.H.L. B..................................................242,385.00
Dividend 'declared but unpaid................................19,101.29
Taxes accrued 011 R E O ................................................612.76
Accounts Payable ........................................................................1,331.35
Loans in Process ........................................................................20,724.39
Adv. pay'ts by borrowers
for taxes and insurance........................................713.82
Other liabilities	0
a)	Old Age Benefit ................................................64.26
b)	Appraisal fees ........................................................300.00
General Reserves .............................!................131,617.19
$2,056.228.86
Pisano polje
J. M. Trunk
Bil sem 1. 1919 v Parizu, tik po zmagi. Marsikaj se mi že tedaj ni dopadlo. L. 1921 sem zopet prišel v Pariz. Začudil sem se, ker sem videl vse polno napisov: "Vive la Moscou," kar je pač pomenilo, da gledajo Francozi močno proti Moskvi in nekaj niso zadovoljni z zmago. Vsa leta je bilo med njimi dosti prepira, toraj tudi — zmaga precej klaverna. Neki govornik je zdaj ob prošnji za časten mir povedal, kakšne napake se delali Francozi, lco so se prepirali, gledali v Moskvo, dalje, ko so zidali šole, bolnišnice, kar je na sebi dobro, pa so naziji delali le orožje in danes je — prošnja za mir. Kako bo odsihmal, se ne ve. Gotovo pa je, da Francozi danes, ko je klaverno pri zmagi, hudo potrebujejo molitve in maš. *
*
Bolj in bolj prihaja na dan,
da so Francozi, kakor prej Belgijci, morda tudi Holandci, položili orožje iz neke mržnje. Nemci so kakor en mož, hitle-rizem gor ali dol. Drugi so bili tako, da se je drug na dru« gega zanašal. Neki sami niso hoteli ničesar storiti. Kratko-malo so bili potisnjeni v vrvenje, in zopet so pričakovali, da jih bodo drugi rešili iz kaše. Ko ni šlo, ker pač zoper tako odločen in enoten nastop nazijev, ni moglo iti, so vrgli puško v koruzo. Ko, gre za skupen nastop, se mora prej poskrbeti za tak skupen nasi op, kadar mora priti za nastop nekako iz potrebe, je že prepozno.
Na zapadu je polomija, ker niso prej poskrbeli in so dremali, ko je Hitler delal noč in dan in leta, in na vzhodu u-tegne biti ista polomija, ker ni bilo ničesar narejenega prej za nastop, zdaj pa je nastopil poleg prejšnjega dre-, manja še neki strah, in ta ima velike oči.
Stavim, da Italijani, ako jih
vzamemo splošno kot narod", ne bodo posebno navdušeni za vojsko in še manj za vojskovanje. Mussolini pa ima besedo, vobče so vanj zatelebljeni vsaj večinoma, ker jim obljubuje rimski imperij, in le precej fanatični fašisti sledijo "duceju" skozi drn in strn. Morda kakih večjih operacij na vojnem polju za Italijane ne bo, ker Francija je na tleh, z Angleži bodo opravili naziji sami, ako bodo opravili, in v zraku ali na morju bodo le manjši spopadi. Utegne lahko iti, ako bo šlo ali pojde.
FRANK PAULICK,
D.D.S., M.D.S.
ZOBOZDRAVNIK
Dentist-Orthodontist
(izravnava robe)
2125 So. 52nd Avenue dICERO, ILL. Tel. Cicero 610 / — in —
Marshall Field Annex
25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cicero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do S zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-ikem uradu vsako sredo.
Treba pa je najmanj tudi zdaj poudariti in povedati kaj vse Italijani dobijo, ko skoro-da Hitler že slavi tudi končno zmago, in bo tudi za nje zmaga brez posebnega vojskovanja. Zdi se, da je razen zagrizenih fašistov povprečno Italijanov le malo sram. Naš predsednik je nekaj govoril o "nožu bratu v hrbet." Morda je padel izraz bolj v ogorčenosti, neopravičen izraz pa nikakor ni. Tudi sedanja Italija je bila upostavljena večinoma s francosko pomočjo, in "nož v hrbet" močno skeli.
Italijani dajo na 'besedo kakega škofa še precej. Ali je goriški nadškof Carlo Mar-ghiotti izdal pastirski list iz lastnega- nagiba, ali pa so mu morda namignili, je težko dognati, izdal ga je, in vsi listi razen vatikanskega glasila so pismo objavili. Saj se poznamo.
List govori o — prostoru, kakršnega menda Lahi nimajo. Bogami, kdaj bi imeli dosti prostora? Ko so šli v Etiopijo, so vsemu svetu dopovedovali, da nimajo prostora, in ko so šli v Albanijo, so zopet dopovedovali le, da ni prostora, in zdaj naj jim svet ne zameri, da so zopet prijeli za — nož, ker nimajo prostora, in svet ne more pričakovati, da bodo od lakote poginili.
Menda dobijo Nizzo, v Afriki Tunis, nek^j tam pri Abesiniji, močno gledajo tudi r.a Egipt, in kakor kaže '.oki zemljevid, bi dobil: vso Dalmacijo, velik kos Bosne, vso Hrvaško in Slovenijo. Kaj takega se vsakemu Italijanu do-pade, in ker porivajo v ospredje nekako laško lakoto, bo morda svet le pozabil na — nož v hrbet.
Vseh dni pa še ni konec.
--o-
PREVEČ SMEHA NI DOBRO
V San Remu se je zgodilo, da se je nekdo namejal dobesedno do smrti. V neki družbi so si moški pripovedovali vsakovrstne dovtipe. Eden izmed teh je moral biti posebno dober, kajti gostitelj se je začel smejati in se je smejal, ne da bi se mogel ustaviti. Nenadno pa se je zgrudil. Poklicali so zdravnika, ki je mogel ugotoviti samo to, da je moža od smeha zadela kap.
NOVE RAZMERE
Pri sedanjih razmerah tvorita brzo-jav in zračna pošta razmeroma še dosti točno zvezo z našim starim krajem. Pri pošiljanju denarja je pa brzojav najbolj priporočljiv. Brzojavni stroški pri vsaki pošiljki znašajo $1.00 dodatno k spodaj navedenim cenam. Redne cene za pošiljke v dinarjih in lirah so: $ 4.40 za 200 Din—$ 5.90 za 100 lir $ 6.50 za 300' Din—$ 11.50 za 200 lir $10.25 za 500 Din—$ 17.00 za 300 lir $20.00 za 1000 Din—$ 28.00 za 500 lir $39.00 za 2000 Dn—$ 55.00 za 1000 lir $57.00 za 3000 Din—$108.00 za 2000 lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust. — Cene so podvržene spremembi gori ali doli.
DRUGI POSLI S STARIM KRAJEM Ako imate kak drug važen posel s starim krajem, bodete istotako najbolje opravili, ako se obrnete na:
LEO ZAKRAJSEK
General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027